Za utemeljenost obogatitvenega zahtevka morajo biti hkrati izpolnjeni pogoji: obogatitev, prikrajšanje na škodo drugega, vzročna zveza in odsotnost pravnega temelja. V konkretnem primeru je še vedno obstajala pravna podlaga za izplačevanje delne invalidske pokojnine od 4. 4. 2012 v nižjem znesku (207,25 EUR) in šele od 1. 3. 2007 pravna podlaga za izplačevanje delne invalidske pokojnine v višjem znesku (275,80 EUR), zaradi česar tudi ni mogoče govoriti o prehodu premoženja brez pravne podlage, kot to določa 190. člen OZ. To pa v konkretnem primeru pomeni, da ni bil izpolnjen eden izmed kumulativno zahtevanih pogojev za utemeljenost zahtevka iz naslova neupravičene pridobitve oziroma obogatitve, zaradi česar tožbeni zahtevek ni utemeljen.
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je presojalo utemeljenost tožbenega zahtevka v delu vtoževane glavnice iz naslova plačanih, oziroma odmerjenih stroškov za zastopanje po odvetnikih za potrebe sklenitve izvensodne poravnave, kršilo določbe prvega odstavka 7. člena in drugega odstavka 214. člena ZPP, ker je utemeljenost tega dela zahtevka presojalo izven trditev toženca in neprerekanih tožničinih trditev ni štelo za priznane.
Zavarovancu, ki je bil vključen v obvezno dodatno zavarovanje po ZPIZ-1 ali v poklicno zavarovanje po tem zakonu, se k dejanski zavarovalni dobi za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine iz obveznega zavarovanja po tem zakonu prizna kot dodana doba poklicnega zavarovanja četrtina obdobja vključenosti v obvezno dodatno zavarovanje po ZPIZ-1 ali v poklicno zavarovanje (2. odstavek 202. člena ZPIZ-2). Po 2. stavku 8. odstavka 202. člena ZPIZ-2 je zavarovanec upravičen do višjega vrednotenja pokojninske dobe brez dokupa po 6. odstavku 37. člena tega zakona, ko izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine iz 4. in 5. odstavka 27. člena tega zakona brez dodane dobe.
Čeprav eksplicitna določba 2. stavka 8. odstavka 202. člena ZPIZ-2 velja šele od uveljavitve novele ZPIZ-2B, torej od 1. 1. 2016 dalje, se po splošnih pravnih načelih za priznanje posamezne pravice upoštevajo predpisi, veljavni na dan vložene zahteve, razen če ni za posamezno pravico posebej in drugače določeno. Priznana pravica do izplačila 20 % starostne pokojnine zavarovancu ne zagotavlja priznanja pravice in odmere starostne pokojnine po predpisih, veljavnih ob uveljavitvi pravice do izplačila 20 % starostne pokojnine, ker zakon tega posebej ne določa. Čeprav se pravica do izplačila 20 % starostne pokojnine lahko uveljavi le, če so izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do starostne (ali predčasne) pokojnine, pa so pravica in pogoji za izplačilo 20 % starostne pokojnine v zakonu predpisani ločeno od pogojev za priznanje pravice in odmero starostne pokojnine. Po 108. členu ZPIZ-2 zavarovanec pridobi pravico iz obveznega zavarovanja z dnem, ko so izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice po tem zakonu, pri čemer je pogoj za pridobitev pravice do pokojnine tudi prenehanje obveznega zavarovanja.
V sodni praksi pritožbenega sodišča je bilo že zavzeto tudi stališče, da spremenjena zakonska ureditev instituta ugodnejšega vrednotenja pokojninske dobe že po naravi stvari ne predstavlja posega v pridobljeno niti pričakovano pravico. Ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe niti pokojninska doba namreč sami po sebi nista pravici.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - obrazložitev odpovedi
Ni mogoče slediti pritožbenemu zavzemanju, da bi bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi dana iz utemeljenega razloga le v primeru, če tožnik najmanj pet dni zaporedoma ne bi prišel na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne bi obvestil tožene stranke, čeprav bi to moral in mogel storiti (kar je razlog za izredno odpoved po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1). Tožniku očitana neupravičena odsotnost v trajanju treh delovnih dni in dejstvo, da tožene stranke o svoji odsotnosti ni obvestil, je lahko utemeljen odpovedni razlog po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, saj obe ravnanji predstavljata hujšo kršitev delovnih obveznosti, tj. kršitev obveznosti vestnega opravljanja dela (33. člen ZDR-1) in kršitev obveznosti obveščanja delodajalca (36. člen ZDR-1). Je pa treba v tem primeru zlasti skrbno presoditi, ali ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka (prvi odstavek 109. člena ZDR-1).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodna razveza - denarno povračilo namesto reintegracije - opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka že v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku, pa tudi v postopku pred sodiščem navajala in dokazovala obstoj poslovnega razloga pri družbi A. d. o. o. in ne pri sebi, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da so v odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku navedeni zadostni razlogi. Ker je tožena stranka tožnikov delodajalec, mora utemeljen odpovedni razlog obstajati pri njej (2. odstavek 83. člena ZDR-1). Enako velja tudi za delodajalce, ki opravljajo dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu.
prostovoljno zavarovanje - pokojninska doba - predčasna pokojnina
Čeprav je tožnica v letu 2017 dopolnila zahtevano starost 59 let in 4 mesece, ni pa dopolnila 39 let in 8 mesecev pokojninske dobe brez dokupa, ta dva pogoja pa morata biti izpolnjena kumulativno, je sodišče prve stopnje iz tega razloga in dodatno, ker ni nobene podlage v ZPIZ-2E za vštevanje obdobja vključenosti v prostovoljno zavarovanje od 1. 1. 2013 kot pokojninske dobe brez dokupa, utemeljeno štelo izpodbijani odločbi za pravilni in zakoniti in pravilno tožbeni zahtevek zavrnilo.
ZFPPIPP člen 231, 231-3. ZPP člen 115, 137, 137/1.
začetek stečajnega postopka - procesna legitimacija upnika - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - preložitev naroka
Glede zneska, ki je bil dolžniku naložen v plačilo s pravnomočno sodbo, gre za judikatno terjatev. Terjatev je s tem pridobila novo pravno naravo. Glede te terjatve ne more biti dvoma o njenem obstoju.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00029874
OZ člen 179, 179/1, 179/2. ZBPP člen 46, 46/3. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3. ZPP člen 155, 155/1.
odškodnina - nepremoženjska škoda - višina odškodnine - odmera odškodnine - načelo individualizacije - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah - poškodba gležnja - poškodba kolena - poškodba zapestja - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči - stroški postopka - povrnitev potrebnih stroškov
Izvedenec je ugotovil, da poškodba gležnja ni takšna, da bi tožnici trajno onemogočala aktivnosti, s katerimi se je pred poškodbo ukvarjala in jih je med zdravljenjem opustila. Ugotovljeno začasno zmanjšanje tožničine splošne življenjske aktivnosti (vsakodnevna gospodinjska opravila, materinske obveznosti in higiena ter začasna opustitev prostočasnih aktivnosti) predstavlja nevšečnosti pri zdravljenju, ne pa pravno priznanega (začasnega) zmanjšanja življenjske aktivnosti.
OZ člen 179. ZPP člen 154, 184, 184/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 38, 39. ZBPP člen 46, 46/3.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - poškodba vratne hrbtenice - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - sprememba tožbe v pritožbenem postopku - metoda izračuna stroškov - ločeno ugotavljanje uspeha po temelju in višini - odmera stroškov pravdnega postopka po temelju in po višini - upravičenost do brezplačne pravne pomoči - odvetniški stroški
Odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - plačilo opravljene storitve - povzročitev premoženjske škode - procesni pobotni ugovor - izjava o pobotu - nedovoljene pritožbene novote
Ker sodišče v pravdnem postopku odloča le v mejah postavljenih zahtevkov, to pa velja tudi za tiste obrambne ugovore, ki so po svoji naravi ofenzivni, je treba procesni ugovor pobota uveljaviti s procesno izjavo o pobotu. Ne zadostuje torej le trditvena podlaga o obstoju in utemeljenosti terjatve.
Dolžnica je bila torej jasno in določno opozorjena, da mora, v kolikor trdi, da ni insolventna ali da upničina terjatev ne obstaja, to obrazložiti in predložiti dokaze za svoje trditve. Pravna pomoč po 12. členu ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP se omejuje le na opozorila o procesnih pravicah, ne pa tudi na poučevanje glede materialnih pravic.
ureditev stikov z otrokom - sprememba izvajanja stikov - preprečevanje stikov - odklanjanje stikov s strani otroka - varstvo koristi otroka - dolgoročna korist - izvedensko mnenje - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - namestitev otroka v rejniško družino
Pri presoji, kakšna ureditev stikov z nerezidenčnim staršem je v otrokovo korist, je pomembna tudi okoliščina, zakaj otrok odklanja stike in ali starš, kateremu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, preprečuje oziroma ovira stike otroka z drugim staršem. Ni dvoma, da je treba način in obseg izvajanja stikov med A. in očetom spremeniti, vendar pa ne tako, da bi bilo njihovo izvajanje odvisno od želje A. Glede na materino indoktrinacijo in odtujevanje A. od očeta, kar je ob podrejenosti A. materi in močni navezanosti nanjo vodilo do A.-jinega odklanjanja stikov z očetom, pri čemer A. v ničemer ni ogrožena od očeta, je treba pri ureditvi stikov izhajati iz dolgoročne koristi A., kamor sodijo tudi stiki z očetom.
odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in strah - udarnina - poškodba noge - poškodbe skočnega sklepa in stopala - lahka telesna poškodba - poškodba na delu
Tožnik je bil poškodovan na delovnem mestu pri opravljanju svojih delovnih nalog pri delodajalcu, v zdravstvenem domu, ko je kot zdravstveni tehnik v ambulanti splošne medicine pri odpiranju kartotečnega predala ta padel skupaj s kartotekami tožniku na nogo in jo poškodoval.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da si tožnik napačno razlaga vsebino načela individualizacije, ki se uporablja pri odmeri odškodnine za nematerialno škodo. Načelo individualizacije se tako ne uresničuje na ta način, da bi sodišče zaradi tega načela moralo znatneje upoštevati izpovedbo oškodovanca v sami dokazni oceni. Načelo individualizacije od sodišča terja, da upošteva okoliščine konkretnega primera. Teh ne ugotovi le z golo izpovedbo oškodovanca samega, ampak v bistvenem s pomočjo strokovnega znanja izvedenca. Izvedenec pa upošteva tudi to, kar izpove sam oškodovanec. Z izvedenskim mnenjem je obseg individualnih poškodb strokovno objektiviziran, kar pa ne gre zamenjevati z načelom objektivne pogojenosti višine odškodnine. Ravnanje prvostopenjskega sodišča, ki je konkretne poškodbe objektiviziralo s strokovno pomočjo izvedenke, je tako pravilno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00029850
ZPP člen 8, 286, 286b, 328. ZTLR člen 20, 20/1, 24, 28, 33. ZLNDL člen 5, 5/1. ZOR člen 67, 67/1, 70, 70/1. ZPN člen 5, 5/1, 5/2, 8, 8/1, 8/2, 8/3, 8/4. SPZ člen 43, 48. ZZD člen 245.
prepozna predložitev dokazov - takojšnje uveljavljanje procesne kršitve - lastninski spor - tožba na ugotovitev obstoja solastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - priposestvovanje - gradnja na tujem svetu - najemna pogodba - aneks k najemni pogodbi - sprememba pogodbe - dogovor o pridobitvi lastninske pravice - dogovor o pridobitvi lastninske pravice z vlaganji - vlaganja najemnika v nepremičnino - priznanje solastniškega deleža - družbena lastnina - lastninjenje družbene lastnine - pisna oblika pogodbe o prenosu nepremičnin - pravica upravljanja, uporabe in razpolaganja z družbenimi sredstvi - dobra vera - neupravičena pridobitev - obligacijski zahtevek - obogatitveni zahtevek - povečanje vrednosti nepremičnine - zapadlost - prehod koristi z izgubo posesti - očitna pisna pomota
Tudi če bi bil dokazan obstoj aneksa oziroma dogovora o spremembi pravne pripadnosti nepremičnin z vlaganji, tožnika na njegovi podlagi ne bi mogla pridobiti solastninske pravice. Dogovor o priznanju solastninskega deleža je po funkciji v sistemu vlagateljeve oziroma graditeljeve lastninske pravice in v tem podoben pogodbi o prodaji in drugim pogodbam o odsvojitvi. Obravnavana nepremičnina je postala lastnina preoblikovane občine oziroma toženke na podlagi 5. člena ZLNDL. Za vsako nepremičnino v družbeni lastnini je do tedaj, ko je bila olastninjena, veljal pravni režim družbene lastnine in z njim povezane omejitve glede razpolaganja. V navedenem obdobju je promet z nepremičninami urejal ZPN, ki je določal, da mora biti pogodba, s katero se prenese pravica uporabe oziroma lastninska pravica na nepremičnini, pismena (prvi odstavek 5. člena ZPN). Določal je še, da je pogodba, ki je sklenjena v nasprotju s prejšnjim odstavkom, nična (drugi odstavek 5. člena ZPN). Namen pismene oblike kot konstitutivnega elementa je bil v tem, da se je omogočila družbena kontrola prometa nepremičnin. Pri tem za dosego tega namena zadostuje, da je v pismeni pogodbeni listini vsebovan sporazum strank o bistvenih elementih nakupa t.j. o predmetu in ceni. Teh bistvenih sestavin pa zatrjevani aneks ne vsebuje. Aneks, s katerim naj bi KS tožnikoma priznala solastninski delež, že zato ne bi bil veljaven. Ker je v primeru prometa z nepremičninami oblika predpisana zaradi družbenega interesa, ki mu kljub izpolnitvi ni bilo zadoščeno, pogodbe tudi ne bi bilo mogoče šteti za konvalidirano. Tudi ob izpolnjenem pogoju pismenosti bi bil takšen pogodbeni dogovor ničen, saj bi predstavljal obid tedaj veljavnih kogentnih zakonskih določb (ZPN), ki predpisujejo obvezen postopek prodaje stavb in posameznih delov stavb, če jih družbeno pravna oseba prodaja občanu, društvu ali civilno pravni osebi.
Ugotovljeni obstoj najemnega razmerja med pravdnima strankama izkazuje, da ni bil izpolnjen pogoj dobrovernosti oziroma pogoj, da tožnika nista vedela in niti nista mogla vedeti, da nista lastnika stvari. Če sta bila najemnika nepremičnin, jih nista mogla pridobiti na originaren način ne s priposestvovanjem ne z gradnjo na tujem svetu. Če sta tožnika uporabljala nepremičnino vedoč, da pripada toženki oziroma njeni pravni prednici, je njuna dobra vera izključena, saj ne ZTLR (28. člen) ne SPZ (43. člen) nedobrovernega priposestvovanja ne priznavata.
Trditev tožnikov, da sta vlagala v nepremičnino v dobri veri oziroma misleč, da bosta na njej pridobila solastninsko pravico, je nesklepčna, saj tak način ne vodi v pridobitev lastninske pravice. Izjalovitev pričakovanja pridobitve lastninske pravice z vlaganji bi lahko vodila le do obligacijskega zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00030097
OZ člen 131, 179, 183, 187, 190.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - gradbena dela - plazenje tal - odškodninska odgovornost naročnika - odškodninska odgovornost investitorja - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - nepremoženjska škoda zaradi okrnitve ugleda pravne osebe - duševne bolečine - vzročna zveza - deljena odgovornost - višina škode - izvedensko mnenje - pobotni ugovor - neupravičena pridobitev
Izvedenec je podal mnenje, da je bila novogradnja tožencev zaradi neustreznega odvodnjavanja gradbišča odločilen dejavnik, ki je povzročil plazenje. Odločilen dejavnik in s tem edini pravno relevanten vzrok za plaz in nastalo škodo je torej izviral iz sfere tožencev oziroma njune gradnje, zaradi česar o deljeni vzročnosti ni mogoče govoriti.
Že okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe v skladu s 183. členom OZ pomeni pravno priznano nepremoženjsko škodo. Dodatno konkretizirane posledice, ki jih kršitev povzroči, lahko vplivajo le na višino odškodnine.
postopek za ureditev stikov med starši in otroki - regulacijska začasna odredba - začasna odredba v družinskih sporih - stiki med očetom in otrokom - način izvrševanja stikov - določitev obsega stikov - otrokova največja korist - režim izvajanja stikov - nujni ukrep
Izdaja regulacijske začasne odredbe v družinskih sporih je pridržana za primere, ko je položaj otrok ogrožen. Kadar sodišče ugotovi okoliščine, iz katerih izhaja, da je izdaja začasne odredbe nujna še pred meritorno odločitvijo sodišča v sodbi, sodišče začasno odredbo izda. To pomeni, da je položaj otroka tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost sodbe. Izkazane morajo biti okoliščine, ki zahtevajo začasno, vendar nujno ukrepanje, da bi se preprečila nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda ali nasilje.
Začasna ureditev in določitev stikov otrok z očetom je otrokom v korist, predlog tožeče stranke, da se stiki začasno ukinejo oziroma odložijo do postavitve izvedenca ustrezne stroke, pa ne.
V tej fazi postopka je glede na to, da se začasno ureja režim stikov, ki jih bo treba ponovno vzpostaviti, predlog centra za socialno delo še najbolj v korist otrok.
pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - duševna motnja - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - milejši ukrep - trajanje varnostnega ukrepa
Sodišče prve stopnje je ob ugotovitvi konkretnih ravnanj udeleženke, ki kažejo na obstoj realne grožnje (resne nevarnosti), da bo zaradi vpliva ugotovljene duševne motenje (v primeru ne-odreditve njenega zdravljenja) huje ogrozila zdravje ali celo življenje drugih ljudi, prav tako pa (huje) zdravstveno ogrozila tudi sebe, pravilno zaključilo, da so izpolnjeni pogoji, da se udeleženko zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve.
lastninska pravica na premičnini (osebni avtomobil) - ugotovitev lastninske pravice - dajatveni zahtevek - registracija motornega vozila - pogoji za registracijo - prikolica
Zahtevek, s katerim se tožencu nalaga neko ravnanje v upravnem postopku, ni utemeljen, za naložitev takšne obveznosti namreč ni nobene pravne podlage, pa tudi ne potrebe. Lastnik vozila ga lahko v skladu s 30. členom ZMV-1 registrira (na svoje ime), če poda ustrezno vlogo in izpolnjuje ostale pogoje iz 30. člena ZMV-1 brez sodelovanja bivšega lastnika vozila in za to ne rabi nobene sodne intervencije.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - preizkusno obdobje - skrajšanje preizkusnega obdobja - pogoji za skrajšanje preizkusnega obdobja
Dolžnik zaradi starosti težje sprejema dejstvo, da je ostal brez premoženja, s čimer je povezano tudi njegovo slabše zdravstveno stanje, tega osebnega dolžnikovega stanja pa sodišče prve stopnje ni upoštevalo v zadostni meri. Po oceni pritožbenega sodišča ga je treba upoštevati tako, da se dolžniku preizkusno obdobje skrajša za šest mesecev.