ZDR-1 člen 41, 41/2.. ZDR člen 39, 39/2, 39/3.. OZ člen 82, 82/2.
kršitev konkurenčne klavzule - denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule
Neveljavnost konkurenčne klavzule je po tretjem odstavku 39. člena ZDR oziroma 41. člena ZDR-1 predvidena za primere, ko pogodba o zaposlitvi določbe o denarnem nadomestilu ne vsebuje. V takšnem primeru delodajalec od delavca ne more zahtevati odškodnine, tudi če delavec ravna v nasprotju z morebitno v pogodbi določeno omejitvijo delavčevega ravnanja po prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Pogoj za veljavnost konkurenčne klavzule je torej opredelitev denarnega nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule v pogodbi o zaposlitvi. Denarno nadomestilo je delodajalčeva protidajatev za to, da se je delavec zavezal, da bo po prenehanju delovnega razmerja za pogodbeno dogovorjeni čas največ dveh let, opustil konkurenčno dejavnost. Predmet nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule je plačilo denarnega zneska.
V obravnavanem primeru sta stranki pravico toženca do denarnega nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule določili v drugem odstavku XIV. člena pogodbe o zaposlitvi. Pogodba o zaposlitvi vsebuje določilo o nadomestilu za spoštovanje konkurenčne klavzule, višino katerega je na podlagi podatka iz pogodbe (50 % izgube čistega dohodka) mogoče določiti, kar pomeni, da velja konkurenčna klavzula v XIV. členu pogodbe o zaposlitvi. Poleg tega ZDR oziroma sedaj veljavni ZDR-1 ne določata, da bi moral biti delavec že vnaprej (tj. že od sklenitve pogodbe o zaposlitvi dalje) seznanjen s tem, kakšna bo konkretna višina denarnega nadomestila v primeru spoštovanja konkurenčne klavzule. Po določbi drugega odstavka 39. člena ZDR oziroma sedaj veljavnega drugega odstavka 41. člena ZDR-1 pripada delavcu minimalno nadomestilo v višini tretjine povprečne plače delavca v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. Tudi v takšnem primeru ob sklepanju pogodbe o zaposlitvi ni vnaprej znano, kakšen bo obseg izpolnitvenega ravnanja delodajalca. Konkretna višina minimalnega denarnega nadomestila je po zakonski določbi znana šele ob prenehanju delovnega razmerja – upoštevaje tedaj znane zneske izplačanih plač delavcu.
DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00036573
ZODPol člen 67, 67/3.. ZJU člen 24, 24/1.. ZNPPol člen 4.
policija - začasna napotitev
V predmetni zadevi je v času izdaje izpodbijane odločbe v začasni napotitvi tožnika tretji odstavek 67. člena ZODPol določal, da mora biti odločba o začasni premestitvi oziroma napotitvi uslužbenca policije vročena najmanj sedem dni pred nastopom dela, pri čemer je odločba dokončna. Zakon o javnih uslužbencih, ki velja tudi za tožnika kot policista v prvem odstavku 24. člena določa, da se o pravici oziroma obveznosti javnega uslužbenca odloči s pisnim sklepom, ki mora biti obrazložen in vročen javnemu uslužbencu. Sklep o začasni napotitvi je obrazložen in je bil tudi tožniku vročen. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločba dovolj jasno obrazložena in so v njej navedeni razlogi za začasno napotitev, pri čemer je inštitut začasne napotitve namenjen učinkovitosti dela policije ter da se nemoteno opravljajo naloge policije.
ZVKSES je v 19. členu opredelil način prevzema (in izročitve), v nadaljnjem, 20. členu, pa jamčevalne zahtevke zaradi napak v zvezi z izročitvijo. Tožnika za obdobje od prevzema nepremičnine dalje pogodbene kazni ne moreta več zahtevati, po zakonu ima kupec v takih primerih na razpolago druge zahtevke iz naslova jamčevanja.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00028877
ZDZdr člen 39, 39/1.
prisilna hospitalizacija - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - ogrožanje drugih - konkretiziranost - heteroagresivnost - izvedensko mnenje - trajanje prisilnega ukrepa
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je podan zakonski dejanski stan iz prve alineje 39. člena ZDZdr. Dejstvo, da je pritožnik delal grozeče kretnje proti sprejemnemu zdravniku in verbalno grozil, ob podanih ostalih okoliščinah, ki so potrebni za odreditev sprejema na zdravljenje brez privolitve, je dovolj konkretizirana okoliščina za ta ukrep. Nato je pa tudi iz zaslišanja samega pritožnika sodišče ugotovilo, da pritožnik izraža resne grožnje osebam, za katere meni, da mu grozijo.
ZDR-1 člen 77, 118, 118/1, 118/2.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 10.. OZ člen 378, 378/1.
Tožena stranka je dokazala negativno dejstvo, tj. da nima več ustreznega delovnega mesta, na katero bi se lahko tožnik vrnil. Poleg tega je dokazala subjektivno porušen odnos med tožnikom in toženo stranko, pri čemer je tožnik v postopku na prvi stopnji navajal, da je s toženo stranko v konfliktnem razmerju. Glede na navedene ugotovitve je pravilna presoja, da tožnikov interes za vrnitev na delo ne prevlada nad okoliščinami na strani tožene stranke in da reintegracijski zahtevek ni utemeljen.
ZPIZ-2 člen 16, 16/1, 22, 22/3.. ZMEPIZ-1 člen 80, 81.. ZZ člen 1.
lastnost zavarovanca - poslovodna oseba - zavod
Po 1. odstavku 16. člena ZPIZ-2 so obvezno zavarovane osebe, ki so družbeniki oziroma delničarji gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji oziroma ustanovitelji zavodov ter zadrug in so poslovodne osebe, če niso zavarovane na drugi podlagi. Enako kot pri ostalih zavarovalnih podlagah, tudi v obravnavani, v skladu z 2. odstavkom 6. člena ZPIZ-2 zavarovalno razmerje nastane na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje. Torej ex lege - po samem zakonu z nastankom samega pravnega razmerja. Zavarovalno razmerje iz 16. člena ZPIZ‑2 v zvezi s 3. odstavkom 22. člena ZPIZ-2 traja od dneva vpisa v poslovni ali drug register kot družbenik in poslovodna oseba do dneva izbrisa iz registra.
Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje oseb iz 16. člena ZPIZ-2 ni vezano na prihodke niti dobiček gospodarskih družb ali zavodov, temveč izključno na status družbenikov ali delničarjev gospodarskih družb oz. ustanoviteljev zavodov, če so poslovodne osebe, pa niso zavarovane na drugi podlagi. Obvezno zavarovanje temelji na statusni podlagi ne glede na prihodkovne ali dobičkonosne meje. Izvzem iz zavarovanja, ki bi bil vezan na prihodek ali dobiček gospodarske družbe ali zavoda, ni mogoč, saj za kaj takega ni zakonske podlage.
Po stališču pritožbenega sodišča uporaba te določbe ne pride v poštev na način, da bi moral delavec zaradi neuspeha v pravdi delodajalcu povrniti višje stroške postopka, kot jih nosi sam. Odvetnik lahko to določilo uporabi v razmerju do svoje stranke - delodajalca, ni pa dopustno tega stroškovnega bremena delodajalca v pravdi prevaliti na delavca. To bi pomenilo neenakost strank (Pdp 683/2018). Zato je pritožbeno sodišče nagrado za odgovor na tožbo znižalo za neutemeljeno povišani del.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - nedenarni tožbeni zahtevek - ocena vrednosti spornega predmeta
Tožeča stranka neutemeljeno navaja, da gre v zadevi za nepremoženjski spor. Spor je premoženjski, zahtevek je nedenarni, vendar ga je možno brez posebnega napora denarno oceniti.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00029525
ZIZ člen 38, 38/5, 38/6. SPZ člen 128, 128/1. OZ člen 427.
ugovor zoper sklep o izvršbi - zastavitelj - odgovornost zastavitelja - prevzem dolga - stroški ugovora - stroški odgovora na ugovor - vsebina odgovora - pravica upnika do izjave v postopku
Dolžnica je zastaviteljica. Za izpolnitev obveznosti (vsakokratnega) dolžnika iz (kreditne) pogodbe jamči z vrednostjo zastavljenega premoženja. Zato v tem postopku ni pomembno dejstvo, ali je do prevzema dolga prišlo ali ne. Važno je le, da je upnik upošteval plačila, ki jih je tretji opravil.
Upnik je na v večjem delu neutemeljen dolžničin ugovor vsebinsko in zelo konkretno odgovoril, zato mu na podlagi petega odstavka 38. člena ZIZ gredo stroški odgovora na ugovor. Upnik je stranka postopka in ima na dolžničin ugovor pravico odgovoriti. Četudi bi držala ugotovitev sodišča prve stopnje, da je upnik v odgovoru na ugovor res navajal le pravna stališča (pa ne), to ne pomeni, da ni upravičen zahtevati vračila stroškov, ki jih je imel z odgovorom na v večjem delu neutemeljen ugovor.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00029519
ZIZ člen 9, 9/3, 15, 53, 56, 64, 64/2. ZPP člen 199, 199/1.
ugovor tretjega v izvršilnem postopku - ugovor po izteku roka - stranska intervencija - dolžnik - tretji - opozicijski ugovorni razlogi - zaščitena kmetija - pravni interes
A. A. ima položaj dolžnice v predmetnem izvršilnem postopku na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi z dne 26. 4. 2018. S sklepom o izvršbi je bila namreč dovoljena izvršba na dolžničine solastne nepremičnine, tudi na nepremičnino ID znak parcela 123, last A. A. do ½. Dolžnica je zoper sklep o izvršbi vložila pravočasen ugovor z dne 11. 5. 2018, vendar se v njem na dejstvo, da v zavarovanje upnikove terjatve ni zastavila tudi nepremičnine ID znak parcela 123, ni sklicevala. Skladno s tretjim odstavkom 9. člena ZIZ mora dolžnik ugovor zoper sklep o izvršbi vložiti v roku osmih dni od vročitve sklepa o izvršbi, če zakon ne določa drugače. Po izteku prekluzivnega ugovornega roka lahko dolžnik vloži tudi ugovor po izteku roka (56. člen ZIZ), vendar pa lahko v njem uveljavlja le dejstva v zvezi s samo terjatvijo, pod pogojem, da se nanje brez svoje krivde ni mogel sklicevati že v rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi. V konkretnem primeru A. A., ki je, kot rečeno, v predmetnem izvršilnem postopku dolžnica in ne tretja, v ugovoru z dne 24. 5. 2018 ni zatrjevala, da že v rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi z dne 11. 5. 2018 brez svoje krivde ne bi mogla uveljavljati, da v zavarovanje upnikove terjatve ni zastavila tudi solastne nepremičnine ID znak parcela 123. Poleg tega pa niti ne gre za dejstvo v zvezi s samo terjatvijo, ki bi ga bilo mogoče uveljavljati v ugovoru po izteku roka.
V izvršilnem postopku se določbe ZPP uporabljajo le smiselno (prim. 15. člen ZIZ) in priglasitev stranske intervencije, ki jo predvideva 199. člen ZPP, v izvršilnem postopku ni možna.
ZIZ člen 24, 24/4, 36, 170, 170/1, 170/2. ZPP člen 116, 116/1.
novi zemljiškoknjižni lastnik kot (hipotekarni) dolžnik - sprememba lastništva na nepremičnini - sprememba lastništva na predmetu izvršbe med izvršilnim postopkom - zaznamba izvršbe - dovoljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - opravičljivost razloga za vrnitev v prejšnje stanje
Sodišče v primeru, ko se po zaznambi sklepa o izvršbi na nepremičnini pri tej nepremičnini kot lastnik vpiše nekdo drug, izvršbo glede te nepremičnine nadaljuje zoper novega zemljiškoknjižnega lastnika kot hipotekarnega dolžnika, saj po določbi drugega odstavka 170. člena ZIZ zastavna pravica, pridobljena z zaznambo sklepa o izvršbi na nepremičnini v zemljiški knjigi, učinkuje tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini. Pravno nasledstvo po 24. členu ZIZ je namreč v procesnem smislu lahko podano tudi glede predmeta izvršbe in ne le glede terjatve oziroma obveznosti. Novi lastnik nepremičnine s tem, ko pridobi s hipoteko obremenjeno nepremičnino, pridobi tudi položaj zastavnega dolžnika in z njim v izvršilnem postopku procesni položaj dolžnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STVARNO PRAVO
VSL00029311
SPZ člen 88, 90, 222. Odvetniška tarifa (2015) člen 2, 2/2, 7, 12, 12/2. ZPP člen 154, 154/2, 155, 155/1.
nujna pot - služnostna pravica hoje in vožnje - prestavitev služnostne poti - sprememba okoliščin - potrebnost nujne poti - dostop do nepremičnine - povezava z javno cesto - čim manjša obremenitev tuje nepremičnine - odločitev o stroških postopka - potrebni stroški postopka - potni stroški odvetnika - pooblaščenec zunaj sedeža sodišča - pravica do svobodne izbire odvetnika - ddv od nagrade pooblaščenca
Stranka ima resda pravico do svobodne izbire odvetnika, kar pa ne pomeni, da je moč v okviru povračila stroškov nasprotni stranki naložiti plačilo (vseh) potnih stroškov odvetnika, ki si ga je izbrala izven sedeža sodišča (razen, če za to obstojijo upravičeni razlogi). V skladu z večinsko sodno prakso velja, da se kot potrebni stroški postopka priznavajo le potni stroški pooblaščenca, ki ima sedež na delovnem območju sodišča.
Za zadosti opredeljene trditve v zvezi z zatrjevano odškodninsko odgovornostjo tožene stranke je tožeča stranka pravilno predlagala dokaz z izvedencem s področja varstva pri delu, saj je svoje trditve, ki jih je opredelila, v nasprotju z zmotnim pritožbenim stališčem, že na nivoju konkretnosti, morala še dokazati. Tako ne gre za situacijo, da bi tožeča stranka šele na podlagi izvedenega dokaza nato podala trditve (informativni dokaz, ki je v procesni teoriji in praksi nedovoljen dokaz) kot zmotno meni pritožba.
Trditveno breme se nanaša na dejstva kot del procesnega gradiva, ne pa na pravno podlago, ki je toženki celo ni treba navajati.
Sklepčnost tožbe je vprašanje materialnega prava in ne procesno pravno vprašanje. Pri sklepčnosti gre za abstraktno vprašanje ali bi sodišče lahko izdalo ugodilno sodbo, če bi se zatrjevana dejstva izkazala za resnična.
Sklepčnost tožbe se presoja izključno na podlagi trditev, ki jih tožeča stranka navede v tožbi.
Pritožba zmotno meni, da je že z zagotovitvijo minimalnih varnostnih pogojev delodajalec izpolni svojo dolžnost zagotavljanja varnih pogojev dela in se s tem ekskulpira morebitne odškodninske odgovornosti za škodo , nastalo pri delu. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, bi morala tožena stranka glede na posebne okoliščine, da so stopnice vodile iz klavnice v prostore, kjer so delavci bili med odmorom, poskrbeti za večji obseg varnostnih ukrepov, kot so zgolj minimalni in ki jih je tožena stranka sicer zagotavljala, kar bi ob potrebnem skrbnem ravnanju lahko storila in tudi je, vendar šele po škodnem dogodku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00029221
SPZ člen 66, 66/3, 67, 67/5, 70, 70/5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. OZ člen 512, 512/1, 513, 513/1, 513/3.
razveljavitev prodajne pogodbe za nepremičnino - sklenitev prodajne pogodbe s tožnikom - delitev solastnine - razdružitev solastne nepremičnine - predkupna pravica - kršitev predkupne pravice solastnika - posel, ki presega redno upravljanje - soglasje solastnikov - velikost solastninskega deleža - odločitev o stroških pravdnega postopka - znižana vrednost spornega predmeta
O prenehanju solastnine se morajo sporazumeti vsi solastniki, ki se morajo strinjati tudi z načinom in s časom delitve. Samo v tem primeru je dopustno, da se iz skupnosti izloči posamezen solastnik.
Ni pravilno stališče, da je predkupna pravica solastnikov namenjena izključno preprečitvi vstopa tretje osebe v solastninsko razmerje, kar naj bi pomenilo, da pri prodaji solastninskega deleža solastniku drugi solastniki nimajo predkupne pravice. Takšno stališče nima opore v zakonu.
delitev solastne nepremičnine - fizična delitev solastne nepremičnine - vzpostavitev etažne lastnine - splošni skupni del - pripadajoče zemljišče k stavbi - delitev funkcionalnega zemljišča - služnostna pravica na idealnem solastninskem deležu nepremičnine - služnostna trasa - prestavitev služnostne poti - predmet pravdnega postopka - napotitev na pravdo
Ker za odločanje o prestavitvi trase služnostne poti pristojnost sodišča prve stopnje ni podana, to sodišče o predlogu predlagatelja za prestavitev služnostne poti utemeljeno ni odločalo, temveč je predlagatelja pravilno napotilo na vložitev tožbe v pravdnem postopku. V primeru, če se razdeli služeča nepremičnina, ostane stvarna služnost samo na tistih delih, na katerih se je izvrševala (drugi odstavek 225. člena SPZ). Ker po delitvi parcele *465 novo nastala parcela 866 predstavlja zemljišče pod stavbo, parcela 885 pa zemljišče okoli stavbe, se stvarna služnost poti tako izvršuje zgolj na parceli 885.
V skladu s splošnimi načeli obogatitvenega zahtevka ni mogoče postaviti, če ima korist obogatenega oziroma gospodarja posla oporo v pogodbi ali zakonu. Ugotovljena pogodba – dogovor med pravdnima strankama, da bosta kot solastnika kupila stanovanje in vsak do 1/2 plačala kupnino po prodajni pogodbi z dne 12. 4. 2016 - torej preprečuje uporabo pravnih pravil o neupravičeni obogatitvi. Tožnik ima zaradi zatrjevane in ugotovljene toženkine neizpolnitve sprejete obveznosti iz medsebojnega dogovora le izpolnitveni zahtevek (prvi odstavek 239. člena OZ in prvi odstavek 125. člena OZ, ki ga je sicer omenilo tudi sodišče prve stopnje).
Zgolj ugotovljena medsebojna čustvena naklonjenost (zaljubljenost) pravdnih strank ne ustreza merilom iz 12. člena ZZZDR o obstoju izvenzakonske skupnosti.
lastninska pravica na premičnini (osebni avtomobil) - ugotovitev lastninske pravice - dajatveni zahtevek - registracija motornega vozila - pogoji za registracijo - prikolica
Zahtevek, s katerim se tožencu nalaga neko ravnanje v upravnem postopku, ni utemeljen, za naložitev takšne obveznosti namreč ni nobene pravne podlage, pa tudi ne potrebe. Lastnik vozila ga lahko v skladu s 30. členom ZMV-1 registrira (na svoje ime), če poda ustrezno vlogo in izpolnjuje ostale pogoje iz 30. člena ZMV-1 brez sodelovanja bivšega lastnika vozila in za to ne rabi nobene sodne intervencije.
Bistvo edicijske dolžnosti (227. člen ZPP) ni v tem, da bi bila tožena stranka dolžna predložiti katerekoli podatke o obsegu in vrednotenju storitev akutne bolnišnične obravnave (ABO), ki bi jih tožeča stranka zahtevala, pač pa se omenjena dolžnost tožene stranke nanaša le na tiste podatke, ki so relevantni z vidika ugotavljanja povprečne cene uteži ABO taksativno naštetih primerljivih bolnišnic skladno z arbitražnim Sklepom 1b. Ta pa kot merodajne podatke določa le podatke iz sklenjenih pogodb za leto 2007. Tako podatki, ki so služili za določitev pogodbeno dogovorjenih vrednosti za leto 2007, ne morejo biti odločilni in njihove predložitve sodišče prve stopnje toženi stranki utemeljeno ni naložilo.
izvršilni stroški - potrebnost stroškov - odlog izvršbe - stroški odgovora na predlog za odlog - ugovor tretjega - verjetno izkazana pravica - stroški odgovora upnika na ugovor tretjega
ZIZ odgovora na predlog za odlog izvršbe ne predvideva in že zato stroškov zanj ni mogoče utemeljeno naložiti nasprotni stranki. Pri odločanju o dolžnikovem predlogu za odlog izvršbe je namreč sodišče dolžno presojati izpolnjevanje pogojev v skladu z 71. členom ZIZ, pri čemer je zatrjevanje in dokazovanje obstoja takšnih pogojev v celoti na strani dolžnika, ki predlaga odlog izvršbe oziroma pogoje ugotovi sodišče po uradni dolžnosti. Upniku se predlog za odlog sicer vroči zaradi zagotavljanja pravice do izjave, kar pa ne pomeni, da je upnik, ki na predlog odgovori, avtomatično upravičen od dolžnika zahtevati povrnitev stroškov odgovora.
Tretji upniku ni dolžan povrniti vseh nastalih stroškov, temveč le tistih, za katere se mu lahko očita, da jih je povzročil neutemeljeno, s čimer določba o povračilu stroškov s strani tretjega sledi načelu krivde.
Sklep o nadaljevanju postopka je sklep procesne narave in ni odvisen od utemeljenosti zahtevka. Zato tudi ne predstavlja vsebinske odločitve sodišča o kakšni pravici ali obveznosti udeležencev postopka. Predstavlja le formalno predpostavko za nadaljevanje pred tem prekinjenega postopka. Končna odločitev s tem še ni podana. Tudi če je sodišče najprej odločilo, da bo postopek prekinilo do pravnomočne odločitve v dveh gospodarskih sporih, nato pa odločilo, da bo postopek še pred nastopom teh dejstev nadaljevalo, to ne pomeni, da je s tem sodišče odločilo o utemeljenosti zahtevka, ali da je odločitev sodišča zato nepravilna in nezakonita. Drugi odstavek 208. člena ZPP, na katerega je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev, daje namreč sodišču možnost, da, kljub prekinitvi po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP, postopek, še preden je rešeno predhodno vprašanje, nadaljuje samo, ker je situacijo ocenilo drugače.