OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0085117
OZ člen 179, 182, 299. ZOZP člen 20a.
povrnitev škode – katastrofalna škoda – paraplegija – nepremoženjska škoda – višina odškodnine – telesne bolečine – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – duševne bolečine zaradi skaženosti – vštetje invalidnine v odškodnino
Vštetje invalidnine v odškodnino iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti je inštitut, ki sodi pod princip odškodninskega prava, da je treba tožniku všteti tiste prejemke, ki jih zaradi invalidnosti prejema (compensatio lucri cum damno).
Res ni nikjer predpisano, da je mogoče višino škode dokazati samo na točno določen način, vendar opisane okoliščine upravičujejo sum v resničnost trditev tožeče stranke o višini škode, zato dokazi, ki jih je predložila, ne zadoščajo, da bi se sodišče lahko prepričalo o višini škode. Dejstvo je, da iz razlogov na strani tožeče stranke ni bilo popisa prejetega blaga, zato inventura blaga, ki je ostalo v skladišču, ni zanesljiv dokaz o vrednosti ukradenega blaga, podobno velja za CMR, ki bi za prevoz iz Italije v Slovenijo nedvomno moral obstajati, pa ga tožeča stranka ni mogla predložiti. V predmetni zadevi je bila sporna višina škode, kar je bilo dokazno breme tožeče stranke. Stroški, ki jih je imela tožena stranka s preverjanjem upravičenosti do izplačila zavarovalnine pred pravdo, bi ji nastali tudi v primeru, da tožeča stranka tožbe ne bi vložila. Ob upoštevanju dokaznega bremena zato niso bili potrebni stroški tega postopka.
Tožeča stranka kot zavarovanec je ravnala v nasprotju s 5. točko 8. odstavka 2. člena Pogojev za kasko zavarovanje vozil 01-AKA-01/07, po kateri v primeru tatvine zavarovalnica ne krije škode, če zavarovalec/zavarovanec ob prijavi tatvine ne predloži vseh ključev oziroma elektronskih naprav za odpiranje in zagon vozila, ki mu jih je oziroma bi mu jih moral izročiti prodajalec vozila.
Presojo sodišča prve stopnje je razumeti tako, da je sodišče prve stopnje štelo, da je voznik ključ pustil v vozilu in s tem ustvaril situacijo, da tožeča stranka toženi stranki ni mogla izročiti ključev, skladno s pogoji zavarovanja in se je s tem spravila v položaj, da je tožena stranka lahko trdila, da je kritje škode v tem primeru izključeno, vendar pa je sodišče prve stopnje hkrati menilo, da je zavarovalni pogoj šteti kot izpodbojen in je na zavarovancu dokazno breme, da njegova opustitev ni v vzročni zvezi z nastankom škode.
Utemeljeno toženka opozarja na to, da njena odgovornost ni 100 %, temveč je omejena na zavarovalni delež 54,23 %. Čeprav etažni lastniki kot solastniki police na večstanovanjski stavbi odgovarjajo za škodo, ki je nastala tožnici, solidarno in bi tožnica lahko zahtevala plačilo celotne odškodnine od kateregakoli (enega ali več) izmed njih, pa to ne pomeni, da bi lahko zahtevala izpolnitev celotne obveznosti od zavarovalnice. Oškodovanec ima pravico direktno uveljavljati odškodnino proti zavarovalnici, a njena obveznost ne more presegati zneska obveznosti, ki je določen v zavarovalni pogodbi. Obveznost zavarovalnice je tako odvisna od pogodbenega dogovora med zavarovancem in zavarovalnico, ki lahko proti njemu in s tem tudi oškodovancu omeji svojo odgovornost z instituti, kot so na primer izvzetje kritja za določene rizike ali določen krog oseb, določitev zavarovalne vsote, do katere odgovarja, dogovor o odbitni franšizi, navedba zavarovalnega deleža, itn.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080223
OZ člen 154, 154/4, 171, 171/1, 174, 174/1, 174/2, 299, 378. ZVCP člen 44, 44/1. ZOZP člen 20a, 20a/2. ZPP člen 8, 339, 339/1.
obvezno zavarovanje v prometu – odškodninska odgovornost – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – trčenje avtomobila in motorja – solidarna odgovornost – škoda tretjega – sopotnik na motorju – deljena odgovornost – prispevek oškodovanca – nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – skaženost – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – premoženjska škoda – izgubljeni zaslužek – renta – vzročna zveza – zamuda – tek zakonskih zamudnih obresti
V sporih, ko odškodnino uveljavlja tretji na podlagi četrtega odstavka 154. člena OZ je relevanten ugovor, da eden izmed imetnikov motornih vozil ni kriv za škodo. Oba imetnika motornih vozil morata odgovarjati vsaj deloma, da se lahko njuna obveznost določi kot solidarna.
Tožena stranka je zavarovancu dala možnost, da z dodatnim dogovorom (ki je vezan na dodatno plačilo) zavaruje odgovornost za takšno škodo, ki bi nastala tretjim osebam in ni zajeta v 1. tč. 1. člena Splošnih pogojev, vendar se zavarovanec za to možnost ni odločil.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080179
ZPP člen 2, 8, 337, 339, 339/2, 339/2-8.
razmerje z mednarodnim elementom – prometna nesreča v Republiki Hrvaški - pravo, ki ga je treba uporabiti – hrvaško pravo – odškodninska odgovornost – zavarovanje odgovornosti – soprispevek oškodovanca – nepremoženjska škoda – povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – orientacijski kriteriji Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške – premoženjska škoda – zakonske zamudne obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – vezanost na tožbeni zahtevek – prosta dokazna ocena
ZPP uzakonja načelo proste presoje dokazov (8. člen ZPP), kar pomeni, da ni predpisano, s kakšnim dokazom lahko stranka dokazuje določeno dejstvo, niti ni vnaprej določena formalna dokazna moč posameznega dokaza, temveč sodišče dokaze presoja prosto.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0084906
OZ člen 131, 171, 179, 943, 943/3.
podlage odškodninske odgovornosti – odškodninska odgovornost – pravična denarna odškodnina – soprispevek – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – skaženost – duševne bolečine zaradi skaženosti – zamuda zavarovalnice – zakonske zamudne obresti
Skaženost sodišče ugotavlja s pomočjo izvedenca medicinske stroke, vendar pa je pravno pomembno tudi, za kakšne spremembe v zunanjosti človeka gre, koliko so opazne za povprečnega človeka, na katerem delu telesa se spremembe nahajajo, možnost njihovega zakrivanja, starost in spol oškodovanca, kakšne reakcije povzročajo spremembe v zunanjosti oškodovanca pri drugih ljudeh. Subjektivni kriterij pa je vpliv vseh objektivno opisanih elementov na oškodovančevo psihično ravnovesje in počutje nasploh, upoštevati pa jih je treba do razumne meje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080134
OZ člen 120, 921, 926, 926/1, 926/5, 937, 937/1, 937/2. ZOZP člen 2, 2/2. ZVPot člen 22, 23, 24. ZPP člen 319.
zavarovalna pogodba – sklenitev zavarovalne pogodbe – zavarovalno kritje – plačilo premije – kdaj je pogodba sklenjena – kolizija določb police in pogojev – posledice, če premija ni plačana
Zlasti ob dejstvu, da je drugi tožnik premijo plačal kasneje (in ne ob sklenitvi pogodbe), Polica za avtomobilsko zavarovanje (izdana 16. 3. 2010) pa je kljub temu kot pričetek trajanja zavarovanja ponovno opredelila datum 8. 3. 2010, je pravilna argumentacija sodišča, da je bil med drugim tožnikom in prvo toženko (preko zavarovalnega agenta) sprejet poseben dogovor o zavarovalnem kritju, ki naj nastopi pred plačilom premije. Ker niti zavarovalna pogodba niti Polica nista drugače opredelili nastopa zavarovalnega kritja, je pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je pričetek zavarovalnega kritja potrebno interpretirati v korist drugega tožnika kot šibkejše stranke.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - pravica do odškodnine - vrstni red poplačila - posredni oškodovanec - neposredni oškodovanec
Po določbi 18. člena ZOZP so z zavarovanjem obvezne avtomobilske odgovornosti kriti tudi odškodninski zahtevki tožeče stranke za stroške zdravljenja in druge nujne stroške ter sorazmeren del prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vendar šele po poplačilu odškodninskih zahtevkov ostalih oškodovancev in do višine zavarovalne vsote. Določba je jasna in ne potrebuje razlage, jasen je tudi njen namen: preprečiti, da bi bila v primeru izčrpanja zavarovalne vsote tožeča stranka kot posredni oškodovanec poplačana, neposredni oškodovanci pa bi ostali brez odškodnine. Ker ni sporno, da postopki, v katerih zahtevajo plačilo odškodnine neposredni oškodovanci še tečejo, vtoževana terjatev še ni zapadla.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0084885
OZ člen 131, 179, 299, 299/2. ZOZP člen 20a, 20a/2. ZPP člen 2.
odškodninska odgovornost – nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti – strah – skaženost – vzročna zveza – zamuda zavarovalnice – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – vezanost na tožbeni zahtevek
Za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti je v skladu s sodno prakso utemeljeno odmeriti odškodnino le v izjemnih primerih - če so močnejše intenzivnosti in daljšega trajanja, ali če to opravičujejo posebne okoliščine. Ob tem mora biti začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti takšno, da je škodo, ki je s tem nastala, mogoče razmejiti od drugih oblik oškodovančeve nepremoženjske škode.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0079625
OZ člen 924, 924/1, 937, 937/2.
zavarovalna pogodba - obvezno avtomobilsko zavarovanje - kasko zavarovanje - obročno plačevanje premije - plačilo premije po sklenitvi pogodbe - prometna nesreča - obveznost izplačila zavarovalnine - dan začetka zavarovanja - odmik pogodbe od zakonskih določb
Ker je bilo ugotovljeno, da je bilo plačilo premije dogovorjeno po sklenitvi pogodbe, začne obveznost zavarovalnice teči na dan, v pogodbi določen kot dan začetek zavarovanja.
S pritožbenimi trditvami, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo klavzule, navedene na polici, iz katere izhaja, da šteje dogovor o obročnem plačilu premije z zapadlostjo obroka po datumu sklenitve zavarovalne police za dogovor o takojšnjem plačilu prvega obroka premije, tožena stranka ne more uspeti. Zavarovalna pogodba se sme odmakniti samo od tistih zakonskih določb o zavarovalni pogodbi, v katerih je to izrecno dopustno, ter od tistih, ki pogodbenikom omogočajo ravnati tako, kakor hočejo, zato je sklicevanje na avtonomijo urejanja pogodbenih razmerij neutemeljeno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080171
OZ člen 336, 336/1, 357, 357/1. ZPP člen 286, 286b.
zastaranje – kdaj začne zastaranje teči – zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah – nastanek terjatve – zavarovalna pogodba – splošni pogoji za nezgodno zavarovanje – zaključek zdravljenja – izvedensko mnenje iz drugega postopka – uporaba izvedenskega mnenja iz drugega sodnega postopka – predlog za dopolnitev izvedenskega mnenja – načelo kontradiktornosti – pravočasnost uveljavljanja procesnih kršitev
Terjatev nadomestila iz naslova bolnišničnih in bolniških dni je, ob odsotnosti posebne določbe v splošnih pogojih, ki bi določala drugače, skladno z oblikovano sodno prakso nastala v trenutku, ko se je bolnišnično zdravljenje oziroma bolniški stalež zaključil.
Sodna praksa uporabo izvedenskega mnenja iz drugega postopka, če ni soglasja strank, dopušča le v izjemnih primerih, če ni kršena pravica stranke do kontradiktornega postopka in je imela možnost sodelovati pri izvedbi tega dokaza, postavljati vprašanja izvedencu, se izjaviti o rezultatih dokazovanja ter podati svoja pravna naziranja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0085532
ZPP člen 214, 214/3. OZ člen 6, 6/1, 73, 73/2, 843, 921, 925, 928.
zavarovalna pogodba - sklenitev zavarovalne pogodbe - sklenitev pogodbe po pooblaščencu - pooblastilo za sklenitev pogodbe - obstoj pooblastila - plačilo zavarovalne premije - naknadna odobritev pogodbe - skrbnost dobrega gospodarstvenika - zastopanje stranke v postopku - preklic priznanja - načelo vestnosti in poštenja
Obveznosti iz zavarovalne pogodbe je dolžna izpolniti neupravičena oseba, dokler jo tisti, v čigar imenu je bila sklenjena, naknadno ne odobri. Zavarovalna pogodba, ki jo v imenu drugega sklene oseba brez pooblastila, torej v vsakem primeru velja, vprašanje je le, kdo je zavarovalnici dolžan izpolniti obveznosti. Glede na navedeno trditve tožene stranke, da je tožeča stranka ravnala malomarno, ker ni preverila kdo je zakoniti zastopnik tožene stranke, niso utemeljene.
Pred priznanjem se mora stranka skrbno prepričati kaj priznava. Nezadostna skrbnost pri priznanju gre v škodo stranke, ki je priznanje podala. Slednje pa upoštevaje načelo vestnosti in poštenja zadošča za neupoštevanje preklica oziroma omejitve priznanja.
Zavarovalnica (tožnica) ima pravico od zavarovanca (toženca) in odgovornih oseb, ki so izgubile pravice iz zavarovanja, uveljavljati povračilo izplačanih zneskov (tako tudi drugi odstavek 7. člena ZOZP).
Ugotovljenih okoliščin o vremenskih razmerah v času od 3. 2. 2014 pa do vključno trenutno nastanka škodnega dogodka pritožba ne izpodbija. Pritožbeno sodišče pa sprejema pritožbeno trditev, da so ugotovljene vremenske razmere bile ekstremne, vendar so do trenutka škodnega dogodka trajale že najmanj 4 dni (od 3. 2. do 6. 2. 2014) in prav zaradi trajanja takih razmer za zavarovanca poledica na njegovem dvorišču, oziroma dostopu do hiše, ni bila nepričakovana, s posipanjem s soljo ali peskom bi jo lahko odstranil. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da vzrok za nastanek škodnega dogodka ni višja sila, temveč je vzrok v zavarovančevi opustitvi dolžnega ravnanja, ko v več dnevnem trajanju padavin in zmrzali ni storil prav ničesar, da bi preprečil poledenelost in spolzkost dostopa do svoje hiše, ki mu je bila znana in ni omogočil tožniku, ki ga je sam povabil in je za njegov prihod vedel, da bi lahko varno dostopil do njegove hiše.
Tožnikovo redno plačevanje mesečnih anuitet predstavlja izpolnjevanje mesečnih obveznosti po pogodbi tudi, če so bile mesečne obveznosti izpolnjevane na podlagi administrativne prepovedi.
zavarovanje AO plus – poškodba vratne hrbtenice – stroški zdravljenja v zdravilišču
Določba 174. člena Obligacijskega zakonika (OZ) govori o povrnitvi „stroškov zdravljenja in drugih potrebnih stroškov“. Materialnopravno pravilno je stališče prvostopenjskega sodišča, da stroški bivanja v zdravilišču, kjer je bil tožnik na terapijah, niso izdatek, ki bi ga moral kriti sam, temveč potreben strošek, ki ga je dolžna kriti toženka.
Dokazno breme, da je zavarovanka pisni zahtevek prejela, je na tožeči stranki, pritožbeno sodišče pa se strinja s sodiščem prve stopnje, da je tožeča stranka to dokazno breme zmogla. Res bi bilo prejem pisanja najlažje dokazati s podpisano povratnico, vendar to ne pomeni, da je to edini možen dokaz. Tožeča stranka se je odločila za težjo pot in prejem dokazovala z zaslišanimi pričami in z ravnanjem zavarovanke, ki je na dopis dejansko odgovorila tako, da je poslala potrebno dokumentacijo (na kar je bila prav s spornim dopisom z dopisom pozvana).