OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080171
OZ člen 336, 336/1, 357, 357/1. ZPP člen 286, 286b.
zastaranje – kdaj začne zastaranje teči – zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah – nastanek terjatve – zavarovalna pogodba – splošni pogoji za nezgodno zavarovanje – zaključek zdravljenja – izvedensko mnenje iz drugega postopka – uporaba izvedenskega mnenja iz drugega sodnega postopka – predlog za dopolnitev izvedenskega mnenja – načelo kontradiktornosti – pravočasnost uveljavljanja procesnih kršitev
Terjatev nadomestila iz naslova bolnišničnih in bolniških dni je, ob odsotnosti posebne določbe v splošnih pogojih, ki bi določala drugače, skladno z oblikovano sodno prakso nastala v trenutku, ko se je bolnišnično zdravljenje oziroma bolniški stalež zaključil.
Sodna praksa uporabo izvedenskega mnenja iz drugega postopka, če ni soglasja strank, dopušča le v izjemnih primerih, če ni kršena pravica stranke do kontradiktornega postopka in je imela možnost sodelovati pri izvedbi tega dokaza, postavljati vprašanja izvedencu, se izjaviti o rezultatih dokazovanja ter podati svoja pravna naziranja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0085532
ZPP člen 214, 214/3. OZ člen 6, 6/1, 73, 73/2, 843, 921, 925, 928.
zavarovalna pogodba - sklenitev zavarovalne pogodbe - sklenitev pogodbe po pooblaščencu - pooblastilo za sklenitev pogodbe - obstoj pooblastila - plačilo zavarovalne premije - naknadna odobritev pogodbe - skrbnost dobrega gospodarstvenika - zastopanje stranke v postopku - preklic priznanja - načelo vestnosti in poštenja
Obveznosti iz zavarovalne pogodbe je dolžna izpolniti neupravičena oseba, dokler jo tisti, v čigar imenu je bila sklenjena, naknadno ne odobri. Zavarovalna pogodba, ki jo v imenu drugega sklene oseba brez pooblastila, torej v vsakem primeru velja, vprašanje je le, kdo je zavarovalnici dolžan izpolniti obveznosti. Glede na navedeno trditve tožene stranke, da je tožeča stranka ravnala malomarno, ker ni preverila kdo je zakoniti zastopnik tožene stranke, niso utemeljene.
Pred priznanjem se mora stranka skrbno prepričati kaj priznava. Nezadostna skrbnost pri priznanju gre v škodo stranke, ki je priznanje podala. Slednje pa upoštevaje načelo vestnosti in poštenja zadošča za neupoštevanje preklica oziroma omejitve priznanja.
Zavarovalnica (tožnica) ima pravico od zavarovanca (toženca) in odgovornih oseb, ki so izgubile pravice iz zavarovanja, uveljavljati povračilo izplačanih zneskov (tako tudi drugi odstavek 7. člena ZOZP).
Ugotovljenih okoliščin o vremenskih razmerah v času od 3. 2. 2014 pa do vključno trenutno nastanka škodnega dogodka pritožba ne izpodbija. Pritožbeno sodišče pa sprejema pritožbeno trditev, da so ugotovljene vremenske razmere bile ekstremne, vendar so do trenutka škodnega dogodka trajale že najmanj 4 dni (od 3. 2. do 6. 2. 2014) in prav zaradi trajanja takih razmer za zavarovanca poledica na njegovem dvorišču, oziroma dostopu do hiše, ni bila nepričakovana, s posipanjem s soljo ali peskom bi jo lahko odstranil. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da vzrok za nastanek škodnega dogodka ni višja sila, temveč je vzrok v zavarovančevi opustitvi dolžnega ravnanja, ko v več dnevnem trajanju padavin in zmrzali ni storil prav ničesar, da bi preprečil poledenelost in spolzkost dostopa do svoje hiše, ki mu je bila znana in ni omogočil tožniku, ki ga je sam povabil in je za njegov prihod vedel, da bi lahko varno dostopil do njegove hiše.
Tožnikovo redno plačevanje mesečnih anuitet predstavlja izpolnjevanje mesečnih obveznosti po pogodbi tudi, če so bile mesečne obveznosti izpolnjevane na podlagi administrativne prepovedi.
zavarovanje AO plus – poškodba vratne hrbtenice – stroški zdravljenja v zdravilišču
Določba 174. člena Obligacijskega zakonika (OZ) govori o povrnitvi „stroškov zdravljenja in drugih potrebnih stroškov“. Materialnopravno pravilno je stališče prvostopenjskega sodišča, da stroški bivanja v zdravilišču, kjer je bil tožnik na terapijah, niso izdatek, ki bi ga moral kriti sam, temveč potreben strošek, ki ga je dolžna kriti toženka.
Dokazno breme, da je zavarovanka pisni zahtevek prejela, je na tožeči stranki, pritožbeno sodišče pa se strinja s sodiščem prve stopnje, da je tožeča stranka to dokazno breme zmogla. Res bi bilo prejem pisanja najlažje dokazati s podpisano povratnico, vendar to ne pomeni, da je to edini možen dokaz. Tožeča stranka se je odločila za težjo pot in prejem dokazovala z zaslišanimi pričami in z ravnanjem zavarovanke, ki je na dopis dejansko odgovorila tako, da je poslala potrebno dokumentacijo (na kar je bila prav s spornim dopisom z dopisom pozvana).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0080172
OZ člen 147, 147/1, 147/2, 965, 965/2. ZZasV člen 37, 37/2. ZPP člen 14. KZ člen 127, 135, 135/1.
odškodninska odgovornost – odgovornost za delavce – odgovornost delodajalca – odgovornost za škodo, ki izvira iz dejavnosti varovanja oseb – zasebno varovanje – ravnanje varnostnika – identično dejansko stanje – vezanost na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku – pravica zahtevati povrnitev škode neposredno od delavca – stopnja krivde – povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – zavarovanje pred odgovornostjo – obvezno zavarovanje – direktna tožba – ugovori iz zavarovalne pogodbe – delo na črno – pogodba o zaposlitvi
Pravdno sodišče lahko ugotovi dejstva drugače kot kazensko sodišče, vendar le v okviru pravne kvalifikacije kaznivega dejanja, ki ga je ugotovilo kazensko sodišče.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081595
ZOR člen 200, 201, 277, 377, 377/2, 392, 392/1. ZTSPOZ člen 93, 99, 102. OZ člen 174, 179, 180, 1060. Odvetniška tarifa (2015) člen 7. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 21, 38.
prometna nezgoda – posebno težka invalidnost – ugovor zastaranja – kaznivo dejanje ogrožanje javnega prometa – direktna tožba zoper tujo zavarovalnico – odgovornost slovenske zavarovalnice – varnostni pas – prekoračena hitrost – vzročna zveza – invalidnina – valorizacija plačanega zneska odškodnine – izčrpanje zavarovalne vsote – zavarovalna vsota – omejeno kritje zavarovalnice – tuja pomoč in postrežba – bodoča škoda – povečane potrebe – dodatek za pomoč in postrežbo – mesečna renta – revalorizacija rente – posredni oškodovanec – poškodba glave – poškodba možganov – funkcioniranje na ravni sedemletnega otroka – izjemno hud primer – tek zakonskih zamudnih obresti – ne ultra alterum tantum – stroški postopka – uspeh po temelju – uspeh po višini – zastopanje več strank – sestava odškodninskega zahtevka – odgovor na pritožbo
Oškodovancem ni mogoče odreči pravice do direktne tožbe zoper tujo zavarovalnico, pri kateri so imeli sklenjeno obvezno zavarovanje v primerih, ko je bila za škodo odgovorna na podlagi 99. člena v času škodnega dogodka veljavnega ZTSPOZ slovenska zavarovalnica.
Ugotovitve obeh izvedencev, ki jih je prvostopenjsko sodišče pravilno povzelo, ne dajejo podlage za večji obseg škode, ker prvi tožnik ni bil pripet z varnostnim pasom.
Vendar pa se invalidnina ne upošteva po matematičnem izračunu, ampak je njen vpliv na prisojeno odškodnino treba oceniti po prostem preudarku, na podlagi vseh okoliščin primera.
Rentni zahtevki se ne valorizirajo avtomatično glede na porast življenjskih stroškov, kot na primer zakonite preživnine.
Tožeča stranka je tista, ki mora dokazati udeležbo toženca v sporni prometni nezgodi ter njegovo kršitev zavarovalne pogodbe.
V tej zadevi je toženec vsa dejstva, ki so jih ugotovili policisti v javni listini, izpodbijal in zatrjeval, da so neresnična, zato je dokazno pravilo iz prvega odstavka 224. člena ZPP o domnevi resničnosti vsebine listine prenehalo veljati, kar pa seveda ne vpliva na dokazno vrednost te listine v primerjavi z ostalimi dokazi.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0085889
ZOZP člen 41. OZ člen 150, 151.
obvezno zavarovanje v prometu – nezavarovano vozilo – zavarovalno združenje – regres zavarovalnega združenja – povrnitev izplačane odškodnine – povrnitev premoženjske škode – odškodninska odgovornost lastnika vozila – nevozno vozilo – privolitev v vožnjo – nevarna stvar – odgovornost za škodo od nevarne stvari – protipravnem odvzem nevarne stvari imetniku – soprispevek oškodovanca – zastaranje regresnega zahtevka
Zastaranje regresnega zahtevka začne teči po izplačilu odškodnine, to je 25. 2. 2011, in splošni petletni zastaralni rok do vložitve tožbe še ni potekel.
Toženec z ničemer ni dokazal, da je bil dovolj skrben pri hrambi ključev osebnega avta, zlasti ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da bi moral mladoletnemu sinu onemogočiti dostop do ključev osebnega avtomobila.
OZ člen 948. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti člen 2.
zavarovanje premoženja in premoženjskih interesov lastnikov stanovanjskih hiš - odgovornost zavarovanca kot imetnika domačih živali - pobeg plemenske svinje na cesto - poškodba kolesarja - uporaba domačih živali za pridobitne namene - pridobitna dejavnost - uporaba svinje v pridobitne namene - izključitev zavarovalnega kritja za povzročeno škodo
Tožnik je konkretno plemensko svinjo redil z namenom pridobivanja dobička od prodaje mladičev, torej ne zgolj za domače potrebe. Tožnik je tako z vzrejo predmetne svinje primarno zasledoval pridobitni namen – pridobivanje zaslužka od prodaje mladičev.
Predmetno svinjo je tožnik nedvomno uporabljal v pridobitne namene, to je bil osnovni namen njene vzreje, zato je zavarovalno kritje za škodo, ki jo je povzročila kolesarju, v skladu s Splošnimi pogoji izključeno in je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek pravilno v celoti zavrnilo.
OZ člen 941, 942. ZPP člen 339, 339/1, 339/1-15, 340, 341.
zmotna uporaba materialnega prava - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - plačilo zavarovalnine - absolutna bistvena kršitev določb postopka - nasprotje z listinami v spisu - sodelovalna dolžnost - temelj za izplačilo zavarovalnine - ničnost pogodbenih določil - zavarovalčeva obveznost po nastanku zavarovalnega primera - kršitev zavarovalčevih obveznosti po nastopu zavarovalnega primera - nasprotje med splošnimi pogoji in določbami zakona
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je za podlago svoje odločitve uporabilo navedeno določbo splošnih pogojev, zmotno uporabilo materialno pravo, saj je spregledalo določbo 942. člena OZ. Ta določa, da so nična pogodbena določila, po katerih bi zavarovanec izgubil pravico do odškodnine ali zavarovalne vsote, če po nastanku zavarovalnega primera ne bi izpolnil katere od predpisanih ali dogovorjenih obveznosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060299
OZ člen 179, 179/1, 299. ZOZP člen 20a. ZPP člen 216.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – skaženost – začasna skaženost – starost oškodovanke – tuja nega in pomoč – pomoč bližnjih – višina urne postavke – zamuda zavarovalnice – nastop zamude – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Slediti ni moč niti pritožbenemu razlogovanju glede tožničini starosti in odškodnine, ki ji je bila prisojena iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti. Zaradi starosti ni namreč človeška občutljivost za lasten izgled (podobo) nič manjša, niti ni upravičenih (objektivnih) razlogov, da bi se ta zaradi oškodovančeve (višje) starosti presojala (v bistvenem) drugače.
Toženka pravilno poudarja, da je potrebno vprašanje nastopa zamude z izpolnitvijo obveznosti (ker zakonsko podlago njene obveznosti iz naslova obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti urejajo ravno določbe v nadaljevanju omenjenega zakona) presojati ob upoštevanju določbe 20.a člena ZOZP. V skladu z omenjeno (specialno) določbo pa je njena zamuda s plačilom celotne uveljavljane odškodnine (in sicer tako za nepremoženjsko kot premoženjsko škodo) nastala po poteku treh mesecev od dneva, ko je tožnica (pred pravdo) pri njej vložila svoj odškodninski zahtevek.
Ob navedenem pa velja še omeniti, da je v obravnavanem primeru zavarovalec plačal 67,85 EUR ob podpisu zavarovalne police ob prisotnosti zavarovalne agentke. Toženka tekom postopka ni uspela dokazati, kako je prišlo do poprave zavarovalne ponudbe, ki jo je podpisal zavarovalec, kot tudi ne, da je zavarovalcu skupaj z zavarovalno polico poslala tudi račun za plačilo preostanka prvega obroka zavarovalne premije, kar je bilo že pojasnjeno. Toženka kot subjekt gospodarskega prava, ki se poklicno ukvarja s sklepanjem zavarovalnih pogodb, je namreč zavezana ravnati skladno z merili dolžne profesionalne skrbnosti (drugi odstavek 6. člena OZ). Temu standardu profesionalne skrbnosti bi toženka zadostila, če bi zavarovalca o plačilu preostanka premije obvestila s priporočeno pošiljko in to takoj, ko je prišlo do sklenitve zavarovalne pogodbe in ne šele potem, ko je zavarovalec prijavil škodni dogodek. Ker toženka ni ravnala z vso skrbnostjo, ki se od nje kot gospodarskega subjekta, ki se na trgu ukvarja izključno s sklepanjem zavarovalnih pogodb, pričakuje, ni mogoče posledic njenega neskrbnega ravnanja šteti v škodo zavarovalcu, ki je takoj po njenem obvestilu 4. 2. 2013, preostanek premije poravnal, kar kaže na dejstvo, da je bil pripravljen plačati preostanek premije po prejemu zavarovalne police, v kolikor bi bil o tem ustrezno obveščen. Glede na navedeno je tudi iz tega razloga zavarovalno kritje v obravnavanem primeru bilo vzpostavljeno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080121
ZOZP člen 17, 20. OZ člen 352, 352/1, 352/2.
odškodninska odgovornost – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – pasivna legitimacija – zavarovalnica – zavarovanec – navadno sosporništvo – deljena odgovornost – vožnja pod vplivom alkohola – vožnja brez vozniškega izpita – sopotnik kot oškodovanec – lastnik vozila kot sopotnik – kdo nima pravice do odškodnine iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti – zastaranje – vmesna sodba
Zmotno je stališče, da je tožnica s tem, ko je svoj avto zavestno prepustila v upravljanje vinjeni voznici brez vozniškega dovoljenja, prevzela nase celoten riziko in izgubo pravic do povrnitve vsakršne škode, ki je nastala v obravnavanem dogodku. Je pa s tem soprispevala k nastanku škode, zato je upravičena le do sorazmerno zmanjšane odškodnine.
O tem, kolikšen del soodgovornosti predstavlja dejstvo, da kot lastnik dovoliš, da avto vozi vinjena oseba brez vozniškega izpita, sodna praksa sicer ni enotna, a po oceni pritožbenega sodišča (skladno z večinsko sodno prakso v zadnjem obdobju) je odgovornost tožnice in prvotoženke enaka, torej vsake do 50 %.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0060374
OZ člen 174, 174/1, 174/2, 179, 179/1. ZOZP člen 20a. ZPP člen 216. ZOdvT tarifna številka 2200.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – tuja pomoč – renta za tujo pomoč – urna postavka tuje pomoči – pomoč družinskih članov – dejansko stanje – zamuda zavarovalnice – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – predpravdni stroški – povračilo stroškov
Pritožbeni očitek, da tuja pomoč v obsegu dveh ur tedensko sodi v okvir dolžnosti nudenja pomoči svojcev v družinski skupnosti, ni utemeljen. S pomočjo bližnjih namreč ni mišljena pomoč, ki je oškodovancu potrebna zaradi škodnega dogodka, za katerega je odgovorna tretja oseba.
Okoliščina, ki je bistvena za odločitev v zadevi, ne more predstavljati poslovne skrivnosti do take mere, da je nasprotna stranka sploh ne bi smela izvedeti, saj takšno postopanje v celoti izniči njeno pravico do obrambe v postopku.
Stališče o dopustnosti ugovorov iz temeljnega posla do začetka cirkulacije menice velja tako za trasirane kot tudi za lastne menice.
Učinkovita poroštvena izjava, s katero se nekdo zavezuje kot porok, mora zajemati tudi vse bistvene modalitete obveznosti glavnega dolžnika, zlasti vsebino obveznosti, trenutek njene zapadlosti in druge elemente, ki so odločilni za presojo porokovega pravnega položaja.