sporazum o priznanju krivde – priznanje krivde – narok za izrek kazenske sankcije – odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem – odmera kazni – splošna pravila za odmero kazni – obteževalne okoliščine – sklep o izreku vzgojnega ukrepa – vzgojni ukrep – kršitev kazenskega zakona v škodo obtoženca – ponarejanje denarja – kazniva dejanja, storjena iz koristoljubnosti – izrek denarne kazni kot stranske kazni – zakonitost pri izrekanju kazni
S smiselno uporabo določb ZKP, ki se nanašajo na sporazum o priznanju krivde (450.b člen ZKP), se okoliščine v zvezi z odvzemom premoženjske koristi ugotavljajo na naroku za izrek kazenske sankcije tudi v primeru priznanja krivde.
KZ-1 člen 20, 58, 58/3, 75, 75/5, 211, 211/1. KZ-1B člen 40. ZKP člen 100, 101, 102, 104, 105, 370, 371, 371/1, 371/1-11, 373, 374, 501. OZ člen 186,186/1.
kazniva dejanja zoper premoženje – goljufija – sostorilstvo – zmotna ugotovitev dejanskega stanja – dokazna ocena – ponavljanje zagovorov – protipravna premoženjska korist – delitev koristi med sostorilci – ugotavljanje deležev – odvzem premoženjske koristi – način odvzema premoženjske koristi – premoženjskopravni zahtevek – odločba o premoženjskopravnem zahtevku – odgovornost več oseb za isto škodo – solidarna (nerazdelna) odgovornost sostorilcev za plačilo
Kadar je kaznivo dejanje izvršeno v sostorilstvu, kot v obravnavani zadevi, sodišče ni dolžno raziskovati vprašanja, kako sta si sostorilca pridobljeno protipravno premoženjsko korist razdelila. Če gre za neposredno udeležbo več oseb, ki so tako v objektivnem kot v subjektivnem pomenu izvrševale zakonske znake kaznivega dejanja (ali pa odločilno prispevale k izvršitvi), ni bistveno, ali je neposredni prejemnik premoženjske koristi ena od njih, nekatere ali vse, niti kakšni so njihovi deleži pri delitvi koristi. Razumno in izkustveno je dopustno sklepati, da so s kaznivim dejanjem ali zaradi njega premoženjsko korist pridobili vsi sostorilci.
Sodišče prve stopnje je oškodovankin premoženjskopravni zahtevek v opredeljenem obsegu zakonito naložilo v solidarno (nerazdelno) plačilo obema obdolžencema, pri čemer se je pravilno oprlo na določilo prvega odstavka 186. člena Obligacijskega zakonika, po katerem za škodo, ki jo je povzročilo več oseb skupaj, odgovarjajo vsi udeleženci solidarno. Solidarna odškodninska odgovornost sostorilcev obstaja takrat, kadar so ti delovali s skupnim (istim) namenom povzročiti škodo.
odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – zloraba pravice do odpusta obveznosti – domneva zlorabe – nepošteno ravnanje – nepopolni podatki davčnemu organu – trditveno breme
Ovira za odpust obveznosti je podana zgolj v primeru, da ima dolžnikovo ravnanje značilnost nevestnega ali nepoštenega ravnanja.
Vprašanje, ali gre za zlorabo pravice do odpusta obveznosti, je dejansko vprašanje, ki ga mora na konkretizirani ravni zatrjevati upnik. Dokazovanje zlorabe je olajšano s tem, da je oprto na zakonske domneve (presumpcije) iz 4. odstavka 399. člena ZFPPIPP, kjer so navedeni najbolj tipični primeri zlorab. Šele v primeru, ko upnik zatrjuje ustrezen dejanski stan (česar pa ne more storiti zgolj s prepisovanjem zakonske dikcije), in če dolžnik ne dokaže drugače, velja, da predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta. V konkretnem primeru to pomeni, da bi morala upnica konkretizirano zatrjevati, da je dolžnik dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov, zaradi česar mu je pristojni davčni organ dodatno / naknadno odmeril davek v znesku najmanj 4.000,00 EUR, česar pa ni storila niti v postopku na prvi stopnji niti v pritožbi.
osebni stečaj – postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti – zahteva stečajnega dolžnika za razrešitev upravitelja – odločanje o razrešitvi upravitelja – pravnomočnost sklepa o začetku stečajnega postopka – obnova postopka – končanje postopka osebnega stečaja – sklep o končanju postopka osebnega stečaja
Pritožnik (dolžnik) je v pritožbi navedel, da ima možnost poplačati obveznosti do vseh upnikov, kar naj bi izhajalo iz sodbe I K 13501/2015. Pritožnik zaradi zatrjevanega ne more doseči ustavitve postopka.
V tej fazi postopka ni več mogoče preizkusiti pravilnosti izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka, kot tudi niso (več) pomembni razlogi za insolventnost.
Ker iz pravnomočne sodne odločbe izhaja obstoj upnikove terjatve, ni dovoljeno razpravljati o pravilnosti izdanega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine; kar je ugotovljeno s pravnomočno sodbo oziroma v konkretnem primeru s pravnomočnim sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine, se sprejema kot pravilno in resnično ter veže tako sodišče kot stranki postopka.
sklepanje pogodbe - podjemna pogodba - ugovor stvarne napake - pravočasnost graje kot predpostavka
Iz tožnikovih trditev v dopolnitvi tožbe izhaja, da se je s tožencem sam dogovoril o vseh bistvenih sestavinah podjemne pogodbe, kot jih določa 619. člen OZ (plačilo, oprava določenega dela). Tožnik je namreč pojasnil, da je bila podjemna pogodba prvotno sklenjena z R.C. kot njegovim pooblaščencem po zaposlitvi, nato pa se je tudi sam osebno sestal s tožencem pri hiši, kjer se je opravljalo delo, se z njim dogovoril, da bo opravil montažo strešne kritine za ceno približno 2.150,00 EUR, toženec pa bo kritino sam plačal.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086108
KZ-1 člen 201, 201/2, 201/3, 201/4. ZKP člen 371, 371/2, 386.
kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost – ogrožanje varnosti pri delu – kršitev pravic obrambe – zavrnitev dokaznega predloga – opustitev dolžnostnega ravnanja – odgovorna oseba za varnost pri delu – opustitev varovalnih ukrepov – dokazna ocena
Dokazna presoja okoliščin, ali je obdolženec kot odgovorna oseba za varnost pri delu opustil dolžnost zagotoviti potrebne varovalne ukrepe, ki naj bi preprečili padce (s strehe) pri delu na višini.
Dokazno breme glede vzroka nastanka poškodbe in posledično, da je taka škoda krita z zavarovalno pogodbo, je na tožeči stranki. Sodišče prve stopnje je toženi stranki nepravilno odreklo pravico do izvedbe tistih dokazov, s katerimi bi lahko navedbe in dokaze tožeče stranke izpodbila. Odločitev o tem, da sodišče ne izvede predlaganih dokazov, ne predstavlja kršitve določb pravdnega postopka; zavrnitev dokaza, ki se nanaša na odločilno ali pomembno dejstvo je imela v konkretnem primeru za posledico nepopolno ugotovitev dejanskega stanja.
ZDARS člen 3, 3/1, 3/2, 3/3. ZUDVGA člen 3, 6, 6/3.
gradnja avtoceste - povzročena škoda - pasivna legitimacija - odgovornost Republike Slovenije
7. Uredba o lokacijskem načrtu za odsek avtoceste M. - L. (Uredba) in delno gradbeno dovoljenje tretjetoženi stranki D. d.d. ne moreta naložiti obveznosti glede nalog, ki jih zanjo opredeljuje Zakon o družbi za avtoceste RS (Uradni list RS 57/93 in 126/2003 - v nadaljevanju ZDARS), veljavnem v času izvajanja del zaradi katerih naj bi tožeči stranki nastala škoda, to je v letih 2006 in 2007. D. d.d. je tako v tem času, kakor tudi še danes opravljal vse naloge, bodisi v imenu in za račun RS (prvi in tretji odstavek 3. člena ZDARS), bodisi v svojem imenu in za račun RS (drugi odstavek 3. člena ZDARS).
Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na zatrjevano pomanjkanje upraviteljeve skrbnosti v zvezi s preizkusom terjatev, niso utemeljene. Prijavljene terjatve lahko poleg upravitelja prerekajo tudi upniki. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je upravitelj pri preizkusu terjatev izhajal iz dejstva, da prijavljata judikatno terjatev. Nadalje pritožbeno ni sporno, da je imel upravitelj ob prevzemu zadeve težave s primopredajo poslov in poslovne dokumentacije. Ni mogoče spregledati tudi dejstva, da se je upravitelj v zvezi s temi, zatrjevano odpovedanimi pogodbami, posvetoval z upniškim odborom in ravnal temu skladno. Tudi zato upravitelju, ki je glede odstopa od pogodb imel stališče upniškega odbora, ni mogoče očitati kršitve iz 1. točke 118. člena ZFPPIPP, tudi iz naslova valutnega tveganja ne.
Terjatve, o katerih je bilo odločeno v teh pravnomočnih odločbah predstavljajo judikatne terjatve. Značilnost poroštva je sicer njegova akcesornost glede na obveznost glavnega dolžnika, vendar pa desetletni zastaralni rok ne velja za subsidiarnega poroka, zanj na podlagi določbe drugega odstavka 1034. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ)velja zastaralni rok dveh let.
obnova postopka – nova dejstva in dokazi – skrbnost pri zbiranju procesnega gradiva – popolnost predloga – zavrženje predloga – stroški pravdnega postopka – sosporniki
Če bi bila prva toženka v postopku dovolj skrbna pri zbiranju procesnega gradiva, bi arhivsko dokumentacijo, ki se na sporno zemljišče nanaša in ki je očitno obstajala, saj je s tovrstno dokumentacijo iz tega obdobja razpolagala celo tožeča stranka, vsaj iskala. Ker tega ni izkazala, ni dokazala, da dokazov brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo.
Značilnost poroštva je sicer njegova akcesornost glede na obveznost glavnega dolžnika, vendar pa desetletni zastaralni rok ne velja za subsidiarnega poroka, zanj na podlagi določbe drugega odstavka 1034. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ)1 velja zastaralni rok dveh let.
izselitev iz stanovanjske hiše – osebni stečaj – prodaja premoženja – sestavine sklepa o prodaji premoženja
Obvezna sestavina sklepa o prodaji premoženja v postopku osebnega stečaja je naložitev dolžniku, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju. Zato pritožnik ne more uspeti s pritožbo, v kateri pojasnjuje družinske razmere in stisko, do katere bo prišlo zaradi izselitve.
izbris stranke iz registra - društvo - prenehanje pravdne stranke - neobstoj pravnega nasledstva - sposobnost biti stranka - neodpravljiva pomankljivost - zavrženje pritožbe
Izbris tožene stranke iz registra društev pomeni, da stranka nima pravnega naslednika. Pomanjkanja sposobnosti biti stranka zaradi neobstoja pravnega nasledstva pa ni mogoče odpraviti. Pritožba je tako vložena zoper osebo, ki nima več sposobnosti biti stranka, zato je pritožba postala nedovoljena.
pripor - podaljšanje pripora po izreku sodbe - preizkušanje obstoja pripornih razlogov - varstvo ustavnih pravic - drugo učinkovito sodno varstvo - predlog za odpravo pripora
Pritožnik torej nima prav, da se obtoženec nezakonito nahaja v priporu ter v nasprotju z 19. členom Ustave Republike Slovenije, saj je obtoženec v priporu na podlagi pravnomočnega sklepa o podaljšanju pripora izdanega na podlagi šestega odstavka 361. člena ZKP, v nadaljevanju mu pripor ni bil odpravljen, predlog za odpravo pripora, ki ga je obtoženčev zagovornik vložil na podlagi četrtega odstavka 361. člena ZKP pa je bil z izpodbijanim sklepom kot neutemeljen zavrnjen. Obtoženčev zagovornik v pritožbi trdi, da je sodišče prve stopnje obtožencu kršilo tudi ustavno pravico do pravnega sredstva, opredeljeno v 25. členu Ustave RS, ker mu ni izdalo in vročilo sklepa o podaljšanju pripora (potem, ko je bila zadeva že predložena višjemu sodišču zaradi reševanja pritožbe zoper sodbo), vendar nima prav, saj je to pravico uveljavil na podlagi četrtega odstavka 361. člena ZKP s tem, ko je podal obravnavani predlog za odpravo pripora, ki ravno tako predstavlja učinkovito sodno varstvo in posebno pravno sredstvo namenjeno prav temu, da se sodišče izreče o morebitnih novih dejstvih, ki lahko vplivajo na dovoljenost posega v pravico do osebne svobode obtoženca (tako sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 10/2014 z dne 23.1.2014 in sklep Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-369/13 z dne 14.4.2013).
spor majhne vrednosti – zamuda – zakonske zamudne obresti – izpolnitev obveznosti – vračunavanje obresti – zahtevek na plačilo obresti – zapiranje terjatev – prenehanje obrestnega zahtevka – akcesornost obresti – dokazna ocena
Zamudne obresti so akcesorne le v smislu njihovega nastanka (če ni glavne terjatve, obrestna terjatev ne more nastati), ne pa prenehanja, zato se lahko uveljavljajo tudi samostojno kot glavna terjatev, kot v tej zadevi.
URS člen 39, 40. ZMed člen 26, 26/4, 27, 27/1, 31, 31/1.
objava popravka – pravica do popravka – svoboda izražanja – interes javnosti – racionalno stališče o prispevku – svobodna uredniška politika
Sodna praksa je že večkrat poudarila stališče, da morajo biti vsi zakonski pogoji za objavo popravka podani glede celotnega zahtevanega popravka, saj ga ni možno drobiti oziroma cepiti na dele, ki določbam ZMed ustrezajo, in na tiste dele, ki ne. To sodišče je tudi že poudarilo, da si tega stališča ni mogoče razlagati atomistično, ampak po njegovem smislu.
Pretežni del navedb v predlaganem popravku ne predstavlja relevantnega zanikanja dejstev v spornem prispevku. Z objavo takšnega (mestoma še žaljivega) popravka ne bi bil vzpostavljen logičen diskurz med stališči novinarja in predlagateljico popravka, ki bi uporabnikom medija omogočil oblikovanje racionalnega stališča o prispevku.
OZ člen 131. ZGD-1 člen 263. ZPP člen 14, 14/1. KZ člen 244, 244/1, 244/2.
odškodninska odgovornost poslovodje - škoda povzročena s kaznivim dejanjem - identično dejansko stanje - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodbo - višina škode - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic - kvalificirana oblika kaznivega dejanja
Stališče drugega toženca, da je pravdno sodišče vezano le na ugotovitev, da je povzročena škoda v višini 50 povprečnih plač, ne pa tudi glede presežka, je napačno in tudi v nasprotju z novejšo sodno prakso. Ker je kazensko sodišče ugotovilo, da sta toženca s svojim ravnanjem povzročila škodo v višini 1.721.337,16 EUR in 522.664 EUR, ju je namreč obsodilo po drugem odstavku 244. člena Kazenskega zakonika. Če kazensko sodišče škode v točno določeni višini ne bi ugotovilo, tudi ne bi bilo obsodbe, saj ne bi bil izpolnjen eden od znakov kaznivega dejanja. Kot rečeno, pa je pravdno sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo glede obstoja kaznivega dejanja, to je glede obstoja zakonskih znakov kaznivega dejanja.