ZMZ člen 28, 55, 55/1-2, 55/1-3, 55/1-5. ZUS-1 člen 52, 63, 63/1, 76.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek
Po 3. točki 55. člena ZMZ se prošnja zavrne kot očitno neutemeljena, če je očitno, da prosilec ne izpolnjuje pogojev za mednarodno zaščito, kot jih določata 26. in 27. člen ZMZ. Po presoji pritožbenega sodišča je tožena stranka pravilno opredelila krvno maščevanje kot dolžnost moškega člana družine, katerega član je bil umorjen, da se zanj maščuje tako, da umori moškega člana morilčeve družine. Glede na ugotovljeno in navedeno dejansko stanje (razmerje in spolni odnosi z dekletom in kasnejše grožnje njenega očeta, da ga bo ubil) ne gre za krvno maščevanje, saj ni izpolnjena osnovna predpostavka krvnega maščevanja, to je umor. Iz opisa dogodkov, kot ga je podal tožnik, je razvidno, da gre izključno za zasebno zadevo med tožnikom (prosilcem za mednarodno zaščito) in očetom njegovega dekleta, ne pa za preganjanje zaradi katerega izmed razlogov, določenih v Ženevski konvenciji oziroma ZMZ.
ZGD-1 člen 270, 270/2. ZFPPIPP člen 296, 296/5, 300, 300/1.
poslovodna oseba - prejemki članov uprave - znižanje plače – stečajni postopek - prijava terjatve v stečajnem postopku – ugotovitev obstoja terjatve
Za znižanje tožnikove plače so obstajali pogoji iz drugega odstavka 270. člena ZGD-1. Že sicer slabo poslovanje tožene stranke se je slabšalo tudi po 1. 6. 2009, to je po določitvi tožnikove plače v bruto znesku 6.050 EUR, poslabševanje pa je ogrožalo njeno gospodarsko stanje, kar se je – z občasnimi nihanji, npr. v prvem tromesečju leta 2010 - stopnjevalo do uvedbe stečaja.
Nadzorni svet pri odločitvi o znižanju plače ni bil omejen z zakonom (razen z Zakonom o minimalni plači, ki pa je bil spoštovan).
ZPIZ-1 člen 177. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 21, 22, 37.
starostna pokojnina - sorazmerni del pokojnine - pravica do sorazmernega dela pokojnine po mednarodnem sporazumu - mednarodni sporazum o socialni varnosti
Sporazum je v zvezi s priznavanjem pravice do pokojnine na podlagi zavarovalnih obdobij pri obeh nosilcih zavarovanj izključil veljavnost določb ZPIZ-1, razen kolikor se izrecno sklicuje na upoštevanje zakonodaje posamezne pogodbenice. Zgolj ob tej predpostavki se pri odločanju o pravici do pokojnine na podlagi Sporazuma lahko upoštevajo tudi stališča, zavzeta v zadevi VIII Ips 274/2008 in v odločbi Ustavnega sodišča Up-770/06 z dne 27. 5. 2009, ki so bila sprejeta v sporih pred uveljavitvijo Sporazuma (in na katera se sklicujeta nižji sodišči).
Če je na podlagi 20. in 22. člena Sporazuma zavarovancu priznana pravica do pokojnine na podlagi seštevanja zavarovalnih dob pri nosilcih zavarovanj obeh podpisnic sporazuma, pri posameznem nosilcu zavarovanja na podlagi iste zavarovalne dobe zavarovanec ne more zahtevati priznanja drugačne pokojnine. Le če obstaja po zakonodaji ene od podpisnic pravica do dajatve (pokojnine) brez seštevanja zavarovalnih dob, nosilec zavarovanja pri tej podpisnici zagotovi ustrezno dajatev le na podlagi zavarovalne dobe, ki jo upošteva po svoji zakonodaji (21. člen Sporazuma).
Tožena stranka utemeljeno navaja, da gre na podlagi navedenih določb 37. člena sporazuma z BIH za enkratno odločanje po uradni dolžnosti o prevedbi v času od 8. 10. 1991 do uveljavitve Sporazuma priznanih pokojnin pri posameznem nosilcu zavarovanja na ureditev v skladu z določbami Sporazuma, oziroma za odločitev o pogojih za tako prevedbo. Tako tudi na podlagi Sporazuma z BIH (drugi odstavek 37. člena) še naprej ostaja obveznost nosilca zavarovanja v BIH, da tožniku plačuje invalidsko pokojnino, priznano na podlagi seštevanja zavarovalnih dob pri obeh nosilcih zavarovanja. Gre za trajno razdelitev obveznosti v breme nosilca zavarovanja, ki je pravico priznal. To pa hkrati pomeni, da tožnik po uveljavitvi Sporazuma z BIH na podlagi zavarovalne dobe, ki je bila že upoštevana pri priznanju njegove invalidske pokojnine, pri toženi stranki ne more uveljaviti drugih pokojninskih dajatev.
ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 360, 360/1. URS člen 22.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obrazložitev odločbe sodišča druge stopnje - opredelitev do pritožbenih navedb - pravica do izjave v postopku – načelo kontradiktornosti
V ponovljenem postopku je sodišče druge stopnje presodilo, da odpovedni razlog ni obstajal, ker potreba po delu, ki ga je opravljal tožnik, ni prenehala. Zakaj pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, ki ji je pritožba nasprotovala, ni obrazloženo.
Tudi na pritožbene navedbe glede ponudbe ustreznega dela pod spremenjenimi pogoji (delo na mlinu) in glede zaposlovanja delavcev na primerljivih delovnih mestih za določen čas, ni odgovorilo.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2. ZJU člen 94. ZIN člen 4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti – inšpektor – načelo samostojnosti - opravljanje dela po navodilih in odredbah – zahteva za pisno odredbo
Že samo dejstvo, da je tožnik nadrejeni preprečil vpogled v njegove spise, omogoča opredelitev kršitve kot hujše, saj je na ta način preprečil nadzor nad delom oddelka, za katerega je bila zadolžena.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - posebno varstvo pred odpovedjo - doječa delavka - obveščanje delodajalca
Delavka, ki želi uveljaviti varstvo pred odpovedjo zaradi dojenja, mora o tem (določno) obvestiti delodajalca. Delodajalec lahko obvestilo sprejme (izjava o tem mora biti izrecna in jasna), v nasprotnem primeru (če ne izjavi izrecno, da sprejema obvestilo ali če dokazilo celo zahteva), pa mora delavka predložiti zdravniško potrdilo. Šele v tem primeru se šteje, da je o dejstvu, ki jo varuje pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, obvestila delodajalca.
odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - nesreča pri delu - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - nevarna dejavnost - pomivanje kozarcev
Pomivanje in brisanje kozarcev v gostinstvu ni nevarna dejavnost, saj ne predstavlja tveganja, ki bi bilo večje od običajnega. Gre za enostavno opravilo, ki je celo v vsakdanjem življenju (npr. gospodinjska dela) običajno in za katerega se ne zahteva posebna usposobljenost.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - dokazno breme
Dejstva, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, ne tvorijo dejanskega stanja, ki bi bilo relevantno za presojo, ali je tožnica očitano kršitev storila ali je ni storila.
S potrditvijo sodbe sodišča prve stopnje, ki nima razlogov o odločilnih dejstvih, je sodišče druge stopnje ponovilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
V primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je (materialno) dokazno breme na stranki, ki odpoveduje pogodbo o zaposlitvi, kar pa ne pomeni, da v delovnem sporu o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne veljajo določbe ZPP o (procesnem) dokaznem bremenu.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – rok za odpoved – ukinitev delovnega mesta
Morebitne napake pri „razporejanju“ tožnika ne vplivajo na kasnejšo odpoved pogodbe o zaposlitvi, posebej glede na ugotovitev sodišča druge stopnje, da je prišlo le do formalnega preimenovanja tožnikovega delovnega mesta in da se njegove vsebinske zadolžitve niso v ničemer spremenile, saj je za toženki ves čas opravljal tajniška opravila s področja pravnih in kadrovskih zadev. Te ugotovitve tožnik izrecno ne izpodbija.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - odsotnost z dela - obveščanje o odsotnosti - neobveščanje delavca o izostanku – dolžnost obveščanja
Tožnik je predlagal pritegnitev izvedenca medicinske stroke, vendar le v zvezi s svojo sposobnostjo za delo v spornem obdobju, kar pa za odločitev v sporu (upoštevajoč razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi) sploh ni pomembno. Tudi v reviziji tožnik izvedbe dokaza z izvedencem ne povezuje z nezmožnostjo obveščanja delodajalca o razlogih svoje odsotnosti, temveč z njegovo sposobnostjo za delo v tem obdobju. S tem ponovno zgreši bistveno vprašanje in spregleda, da redna odpoved iz krivdnega razloga ne temelji na njegovem neupravičenem izostanku, temveč dejstvu, da tožene stranke po 3. 1. 2012 ni obvestil o razlogih za svojo odsotnost, čeprav bi to moral in mogel storiti.
DELOVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS3005949
ZPILDR člen 5, 6, 7, 8, 9, 19. ZIL-1 člen 10, 12.
odškodninska odgovornost delodajalca – industrijska lastnina - službeni izum - kršitev tajnosti izuma – protipravnost – škoda - vmesna sodba
Ker prekoračitev roka za prevzem službenega izuma ni protipravno ravnanje, da bi zatrjevana kršitev tajnosti izuma kakorkoli vplivala na njegovo patentabilnost pa ni ugotovljeno (posebej tudi ne, da ga ne bi mogel zaščiti tožnik, in da je to sploh imel namen storiti), manjka tudi ugotovitev, kakšna škoda naj bi tožniku nastala. Ugotovitev, da zadošča že možnost nastanka škode, ne pomeni zadostne podlage za odločitev o temelju odškodninske odgovornosti. Z vmesno sodbo mora sodišče povsem jasno ugotoviti obstoj škode.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/1-4. ZPIZ-1 člen 102, 103.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - poslovni razlog
Tožena stranka je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi zato, ker ima tožnik kot invalid omejitve pri delu, tožena stranka pa zanj ni mogla najti ustreznega dela, ne pa zaradi tega, ker delo, ki ga je opravljal tožnik, ne bi bilo več potrebno.
ZPIZ-1 člen 177. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 37.
starostna pokojnina - sorazmerni del pokojnine - pravica do sorazmernega dela pokojnine po mednarodnem sporazumu - mednarodni sporazum o socialni varnosti - izbira pokojnine
Utemeljeno tožena stranka navaja, da gre na podlagi navedenih določb 37. člena Sporazuma z BiH za enkratno odločanje po uradni dolžnosti o prevedbi v času od 8. 10. 1991 do uveljavitve sporazuma priznanih pokojnin pri posameznem nosilcu zavarovanja na ureditev v skladu z določbami sporazuma, oziroma za odločitev o pogojih za tako prevedbo. To pa hkrati pomeni, da tožnica po uveljavitvi Sporazuma z BiH na podlagi zavarovalne dobe, ki je bila že upoštevana pri priznanju njene invalidske pokojnine, pri toženi stranki ne more uveljaviti pravice do starostne pokojnine oziroma drugih pokojninskih dajatev.
prenehanje delovnega razmerja - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - pisnost sporazuma - določilo o posledicah – zapis o posledicah
Bistveno za veljavnost sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi je, da sta obe izjavi strank vsebinsko skladni in da je izpolnjena zahteva po pisni obliki. Na veljavnost sporazuma pa ne more vplivati zgolj opustitev zapisa o posledicah, ki nastanejo delavcu zaradi sporazumne razveljavitve pogodbe o zaposlitvi pri uveljavljanju pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti.
ZObr člen 88, 88/1, 98c. ZVRS člen 21, 21/1. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami člen 4, 6, 7.
pripadnik Slovenske vojske - dodatki - dodatki med opravljanjem vojaške službe v tujini
Ker gre za časovno omejeno opravljanje vojaške službe v tujini z drugačno vsebino dolžnosti in delovnih nalog kot v sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za opravljanje vojaške službe (v domači državi), gre pri opravljanju vojaške službi v tujini za poseben pravni in dejanski položaj pripadnikov Slovenske vojske. Ta torej utemeljuje drugačno plačilo v okviru posebnega plačnega režima v skladu z 98.c členom ZObr.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - krivdna odgovornost - vzročna zveza - teorija vzročnosti - vzgojiteljica v vrtcu - igre z žogo
Delodajalec v obravnavanem primeru vzgojiteljicam ni bil dolžan dati kakšnih posebnih navodil, kako npr. pobrati kotalečo se žogo, niti jih vzgojiteljice niso potrebovale. Ugotovljeno je bilo, da je igra na zunanjem igrišču vrtca v času, ko je prišlo do tožničinega padca, potekala v skladu s pravili pedagoške stroke. Zahteva, da bi bilo treba vzgojiteljicam zaradi njihove varnosti dati še posebna navodila za vsako, še tako očitno in banalno opravilo, in jim jasno nakazati možnosti, kako naj ga opravijo, pa je pretirana in ne predstavlja potrebnega ukrepa v smislu zagotavljanja varstva pri delu.
Dejstvo, da druga toženka ni sprejela posebnih navodil za varno delo na igrišču, tako ne more predstavljati pravno relevantnega vzroka za obravnavani škodni dogodek. Enako pa velja tudi za ravnanje druge vzgojiteljice. Iz dejanskih zaključkov izhaja, da sta se s tožnico predhodno dogovorili, kateri del igrišča bo uporabljala katera od njunih skupin, tožnica pa je tudi vedela, da se otroci druge skupine igrajo z žogami. Ker je igra z žogo oziroma z žogami vedno do neke mere nepredvidljiva, še posebej, če se z njimi igra
skupina otrok v starosti od treh do štirih let, bi
morala tožnica računati tudi s tem, da lahko na njen del igrišča prileti ali se prikotali kakšna žoga, (oziroma bi to celo lahko pričakovala) ter bi zato morala biti pri svojem gibanju bolj pazljiva. Druga vzgojiteljica tega tveganja tudi ob največji možni skrbnosti ne bi mogla preprečiti.
ZPIZ-1 člen 177. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 21, 22.
starostna pokojnina - pravica do sorazmernega dela pokojnine po mednarodnem sporazumu - mednarodni sporazum o socialni varnosti
Sporazum je v zvezi s priznavanjem pravice do pokojnine na podlagi zavarovalnih obdobij pri obeh nosilcih zavarovanj izključil veljavnost določb ZPIZ-1, razen kolikor se izrecno sklicuje na upoštevanje zakonodaje posamezne pogodbenice. Zgolj ob tej predpostavki se pri odločanju o pravici do pokojnine na podlagi Sporazuma lahko upoštevajo tudi stališča, zavzeta v zadevi VIII Ips 274/2008 in v odločbi Ustavnega sodišča Up-770/06 z dne 27. 5. 2009, ki so bila sprejeta v sporih izpred časa uveljavitve Sporazuma in na katera se sklicujeta nižji sodišči.
Če je na podlagi 20. in 22. člena Sporazuma zavarovancu priznana pravica do pokojnine na podlagi seštevanja zavarovalnih dob pri nosilcih zavarovanj obeh podpisnic Sporazuma, pri posameznem nosilcu zavarovanja na podlagi iste zavarovalne dobe zavarovanec ne more zahtevati priznanja drugačne pokojnine. V tem sporu za tak primer ne gre, saj je bila tožniku pri nosilcu zavarovanja v BIH priznana invalidska pokojnina na podlagi seštevanja zavarovalnih dob pri obeh nosilcih zavarovanja in posledično ne izpolnjuje pogoja iz 21. člena Sporazuma za priznanje samostojne dajatve oziroma starostne pokojnine. Zato pri toženi stranki na podlagi iste zavarovalne dobe nima pravice do samostojne starostne pokojnine.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - večje število delavcev - rok za odpoved – posebno varstvo pred odpovedjo - invalid - starejši delavec - kriteriji za določitev presežnih delavcev
Znana so stališča revizijska sodišča, da glede na posebnosti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu 6-mesečni roki iz šestega odstavka 88. člena ZDR začne teči od takrat, ko delodajalec od pristojne komisije prejme mnenje o obstoju oziroma utemeljenosti odpovednega razloga, pri čemer je treba poudariti, da se presoja tega roka veže na postopek tako imenovane individualne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, medtem ko je šlo v tem primeru za odpoved pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov. Gre za posebej urejen in obsežnejši postopek določitve presežnih delavcev, v katerem so predvideni tudi posebni roki za odpoved, ki so določeni v 98. in 101. členu ZDR in ne v 88. členu ZDR.
Kriteriji za določitev presežnih delavcev so namenjeni opredelitvi tistih delavcev, katerih delo postane nepotrebno in ne konkuriranju že določenih presežnih delavcev v zvezi z možnimi ukrepi za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja (99., 100. in 101. člen ZDR).
Za opredelitev starejše delavke in njenega dodatnega varstva v skladu s 114. členom ZDR ni odločilno, ali delavka dopolni predvideno starost enkrat v letu (v letu 2010 je bila za delavke to starost 53 let in 4 mesece), temveč ali to starost dopolni ob vročitvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Tožena stranka je prav zato, da se je izognila morebitnim zapletom v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja tožnici v skladu s tretjim odstavkom 116. člena ZDR, počakala na dokončno odločitev o začasni nezmožnosti tožnice na delo, takšno ravnanje pa je bilo tožnici le v korist, saj bi ji sicer delovno razmerje prenehalo že s 14. 6. 2010. Obenem takšno ravnanje tožene stranke ni izraz njene volje, da s tožnico ponovno nadaljuje ali sklene delovno razmerje za nedoločen čas - kot če ne bi bilo prejšnje odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Sicer pa tudi ZDR v takšnih primerih ne določa, da bi prišlo do ponovne vzpostavitve delovnega razmerja za nedoločen čas, kot to izrecno določa v primerih nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas ali v primeru, če ostane delavec na delu tudi po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas (54. člen ZDR).
ZZVZZ člen 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 103, 132, 132/1, 135.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - stroški zdravljenja v tujini - nujne zdravstvene storitve - načrtovano zdravljenje v tujini - izčrpanje možnosti zdravljenja v domovini - enakovredne metode zdravljenja
Glede na to, da je bilo pokojnemu tožniku v Sloveniji zagotovljeno ustrezno in glede učinkov zdravljenja enakovredno zdravljenje z RFA obsevalno metodo, je sodišče ugotovilo, da ob odločitvi za operacijo v Italiji tožnik ni izkoristil vseh možnosti zdravljenja v Sloveniji. Hkrati je sodišče na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da operacija pokojnega tožnika ni bila urgentna oziroma da ni šlo za nujno zdravljenje v času nahajanja tožnika v tujini, temveč je šlo za dogovorjeno operacijo, ki bi bila sicer izvedljiva tudi v Sloveniji.
Ob gornjih ugotovitvah, na katere je revizijsko sodišče vezano, sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je presodilo, da je tožena stranka pokojnemu tožniku utemeljeno zavrnila napotitev na zdravljenje v tujino, v posledici tega pa mu je tudi utemeljeno zavrnila povračilo stroškov v zvezi z operacijo v Italiji, za katero se je pokojni tožnik sam odločil, kljub zagotovljenemu enakovrednemu zdravljenju doma.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - pravica do zagovora - neizvedba zagovora - okoliščine, zaradi katerih se zagovor ne omogoči
Pravica delavca, da se zagovarja o razlogih za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, je gotovo pomembna, ni pa absolutna. Če namreč obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor, potem odpoved brez predhodnega zagovora ni nezakonita. To velja tudi v primeru, kot je obravnavani, ko je delodajalec sicer poskušal delavcu zagovor omogočiti. Če mu to ni uspelo iz razlogov, ki so na strani delavca, delodajalcu ni mogoče očitati, da je ravnal nezakonito.