Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 1, 1/4.
rubež - stroški izvršitelja
Po določbi 4. odstavka Tarifne številke 1 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Ur. l. RS, št. 18/2003, v nadaljevanju Pravilnik) je izvršitelj upravičen do plačila v višini 25 % plačila po Tarifni številki 1 v primerih, če je rubež neuspešen ali neizveden iz
razlogov, ki so na strani dolžnika, upnika ali tretje osebe oziroma ker ni rubljivih predmetov. Navedeno določilo tarife je po presoji pritožbenega sodišča potrebno razlagati tako, da izvršitelju pripada plačilo le v primeru, če izvršitelj odide na kraj razpisanega rubeža, pa tega ne opravi, ker na primer dolžnika ni doma ali ugotovi, da se je dolžnik preselil in v podobnih primerih ali pa je rubež neuspešen,
razveza zakonske zveze - nevzdržnost zakonske zveze - koristi otroka
Za razvezo zadostuje, da je zakonska zveza nevzdržna tudi samo za enega zakonca, kateri je potrdil, da je zanj postala zakonska zveza nevzdržna.
Oče otrok zanju zelo dobro skrbi, predvsem pa je on z njima ves čas, ko je mati odsotna in se udeležuje verskih dejavnosti, s katerimi je zelo okupirana. Ker pa sta oba otroka navezana drug na drugega, je prav, da ostaneta skupaj in nobenega razloga ni, da bi ju sodišče ločevalo.
1. Tožbeni zahtevek, ki glasi na prenos spornega premoženja na pok. V. I. ne more biti utemeljen, pokojničina zapuščina je namreč že po samem zakonu prešla na njene dediče v trenutku njene smrti. S smrtjo zapustnice je nastala skupnost dedičev, ki traja do delitve.
2. Na aktivni strani ne nastopajo vsi dediči, kar je pravilno poudarilo že prvostopenjsko sodišče, zato lahko tožnika kot dva izmed treh sodedičev (oseb, ki bi prišle v poštev kot dediči na podlagi zakona) zahtevata le vrnitev stvari v zapuščino in ne prenos premoženja na dediča, ki niti nista solastnika, saj je dediščinska skupnost nedeljena in so subjekt dediščine vsi dediči kot celota.
3. Tudi če zapuščinske obravnave še ni bilo, s tem pravna pot strankam v zapuščinskem postopku ni onemogočena, in s tem tudi zapuščinski postopek ni pravnomočno končan. Če se izpolni pogoj, da obstoji premoženje, stranke (dediči) lahko predlagajo opravo zapuščinskega postopka in dokler zapuščinski postopek ni končan, ne morejo izbrati pravdnega postopka in se s tem izogniti zapuščinskemu postopku, za katerega je značilno načelo oficialnosti.