zamudna sodba - poziv na odgovor na tožbo - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nesposobnost
Tožena stranka se v pritožbi neutemeljeno sklicuje, da je pričel rok za odgovor na tožbo teči 30. 5. 2022, ko je sodišče toženi stranki vročilo vlogo tožnice z dne 23. 5. 2022 (z nazivom dopolnitev tožbe). V tej vlogi je tožnica posredovala sodišču le odgovor ZZZS v zvezi s poizvedbami, ki jih je opravila pri ZZZS. Rok za odgovor na tožbo je pričel teči z dnem, ko je bila toženi stranki vročena tožba z dopolnitvami, to pa je 10. 5. 2022.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00063050
ZIZ člen 15, 20, 20/1, 20/2, 20/3, 34, 34/2, 169, 169/5. ZPP člen 7, 72, 212, 325, 337, 337/1. OZ člen 62.
sodna poravnava kot izvršilni naslov - zapadlost terjatve - predčasna zapadlost terjatve - bodoče negotovo dejstvo - dokazovanje zapadlosti terjatve - javna ali po zakonu overjena zasebna listina - pravnomočna odločba, izdana v pravdnem postopku - predlog za omejitev izvršbe - trditveno in dokazno breme - dopustne pritožbene novote - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa
Če zapadlost terjatve ni jasno razvidna iz zapisnika sodne poravnave, jo mora upnik dokazati z javno listino, po zakonu overjeno zasebno listino ali s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku. Dolžnik je v ugovoru (in sedaj tudi v pritožbi) utemeljeno uveljavljal, da upnik predlogu za izvršbo nobene od naštetih listin v dokaz predčasne zapadlosti celotne ostale terjatve že v aprilu 2017 ni priložil. Iz spisa izhaja, da navedenega prav tako ni storil niti v odgovoru na ugovor.
Res je sicer, da je bil dolžnik po sodni poravnavi zadnji obrok dolžan plačati najkasneje do 20. 12. 2017. Drži torej, da je ob vložitvi izvršilnega predloga, dne 26. 8. 2022, celotna terjatev, torej tudi zadnji obrok, ki je po sodni poravnavi zapadel 20. 12. 2017, že zapadla v plačilo. Vendar pa to v ničemer ne spremeni dejstva, da je sodišče prve stopnje kot datum zapadlosti celotne preostale terjatve štelo 10. 4. 2017 in posledično v svojem obračunu terjatve na dan 26. 8. 2022 kot začetek teka zakonskih zamudnih obresti od celotne ostale še neplačane glavnice 22.650,00 EUR upoštevalo datum 11. 4. 2017, to je prvi naslednji dan po tem, ko naj bi zapadla v plačilo celotna ostala še neplačana glavnica. Ugotovitev dneva zamude s plačilom celotne še dolgovane glavnice je torej sodišče prve stopnje vezalo na datum predčasne zapadlosti zaradi nepravočasnega plačila celotnega prvega obroka, čeprav upnik takšne predčasne zapadlosti celotne ostale terjatve ni dokazal na zahtevani način iz drugega oziroma tretjega odstavka 20. člena ZIZ.
Pritožba je utemeljena tudi, kolikor se nanaša na odločitev o predlogu za omejitev izvršbe le na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno pojasnilo, da je trditveno in dokazno breme o tem, da je predlagana omejitev izvršbe utemeljena, na dolžniku. Prav tako se višje sodišče strinja, da dolžnik v obravnavni zadevi v samem predlogu za omejitev temu bremenu ni zadostil. Ni namreč dokazal, da bi bil upnik v enem letu od izdaje sklepa o predlogu lahko poplačan že zgolj z navedenim izvršilnim sredstvom, kar bi bil pogoj za ugoditev predlogu. Le to je namreč pravno relevantno za odločitev o predlogu za omejitev izvršbe na denarna sredstva in ne tudi okoliščina, ali več dovoljenih izvršilnih sredstev povzroča zmedo pri izvrševalcih, kot zmotno meni dolžnik.
Delodajalec bi denarna sredstva, ki so sedaj pri njem zadržana zaradi dovoljene izvršbe na plačo, če izvršba s tem izvršilnim sredstvom ne bi bila dovoljena, prenakazal na dolžnikov transakcijski račun. To pa pomeni, da bi se na dobroimetje iz naslova prejemkov iz delovnega razmerja, s strani delodajalca nakazanega na dolžnikov transakcijski račun, lahko poseglo v okviru v obravnavni zadevi prav tako dovoljene izvršbe na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet, na katero je dolžnik predlagal, da se izvršba omeji.
začasna odredba - veljavnost začasne odredbe - pravnomočna zavrnitev tožbenega zahtevka - ustavitev postopka zavarovanja - razveljavitev opravljenih dejanj - prenehanje začasne odredbe - postopek zavarovanja - obstoj terjatve - izpisnica - prestop v drug klub
Veljavnost začasne odredbe je vezana na odločitev o tožbenem zahtevku, zato je treba začasno odredbo (z vsemi opravljenimi dejanji) razveljaviti, če je bil tožbeni zahtevek zavrnjen.
Gotovo je, da v večini primerov ni bilo očividcev tatvin in gotovo je tudi, da zgolj naznanitev kaznivega dejanja s strani trgovcev oziroma pooblaščencev ter popisi odtujenih stvari, ne zadoščajo za utemeljen sum, da naj bi obdolžena B. B. storila obravnavana kazniva dejanja. Če pa se k tem dokazom ob bok postavijo še video posnetki nadzornih kamer, glede katerih ni moč govoriti, da so prima facie nezakoniti, pa o pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje o utemeljenem sumu, ne more biti več dvoma.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pravilna vročitev sodnih pisanj - fikcija osebne vročitve - skrbno ravnanje - zamuda - neupravičen razlog - upravičen razlog - razlog za zamudo roka - ni razlogov o pravnorelevantnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
O vročitvah tožbe s sklepom o začasni odredbi in pozivom za odgovor na tožbo, ki so bile (dvakrat) opravljene v juliju 2022, izpodbijani sklep nima nobenih razlogov, saj prvo sodišče ne pojasni, zakaj naj bi te vročitve ne bile veljavno opravljene (v skladu s 142. členom ZPP). V tem delu sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, kar je že omenjena bistvena kršitev določb postopka.
terjatve iz delovnega razmerja - plačilo za nadurno delo - odreditev nadurnega dela - nadomestilo za neizrabljen letni dopust
Sodišče prve stopnje je pri odločanju o utemeljenosti zahtevka iz naslova plačila za nadurno delo pravilno upoštevalo stališče sodne prakse, da je delavec upravičen do plačila za ure, ki presegajo polni delovni čas, tudi če niso bile izrecno odrejene kot nadurno delo, če jih je dejansko opravil in je delodajalec vedel zanje (sodba VDSS Pdp 692/2021, sklep VDSS Pdp 184/2014, sodba VDSS Pdp 185/2017, sklep VDSS Pdp 53/2019). Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvi v izpodbijani sodbi, da je bila toženka z nadurami seznanjena, kar potrjuje že samo dejstvo, da je direktor tožnici odobraval koriščenje viška ur.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba pogodbe o zaposlitvi - opravljanje drugega dela - reorganizacija - prenehanje potrebe po delu - nerazumljive navedbe
Pisna oblika ni določena kot pogoj za veljavnost pogodbe o zaposliti. Ker je bila v obravnavanem primeru pisna pogodba o zaposlitvi z dne 13. 6. 2013 za delovno mesto "področni svetovalec III" ustno spremenjena glede opisa del in nalog, ki jih tožnica po sklenjeni pogodbi opravlja, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka zakonito lahko odpovedala le pogodbo z dne 13. 6. 2013 za delovno mesto "področni svetovalec III". Iz istih razlogov tožena stranka tožnici ni bila dolžna zagotavljati dela iz opisa tega delovnega mesta.
OZ člen 131, 131/1, 179, 182. URS člen 34, 35. ZPP člen 7, 7/1, 8, 14, 155, 155/1, 212, 214, 214/2, 236a, 236a/1, 236a/6, 254, 254/2, 286, 286/1, 286/3. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - pravica do zasebnosti - telesne poškodbe - obseg škode - pravična denarna odškodnina - načelo objektivne pogojenosti - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - denarna odškodnina zaradi okrnitve osebnostne pravice - tek zakonskih zamudnih obresti - vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - vezanost sodišča na procesno gradivo strank - trditveno in dokazno breme - prekluzija navajanja novih dejstev - pisna izjava priče - dokazna ocena - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - nova dejstva in dokazi - soprispevek oškodovanca - neprerekana dejstva - potrebni stroški - materialni stroški
Tožnica s predmetno tožbo od toženca kot nekdanjega zunajzakonskega partnerja terja plačilo nepremoženjske škode iz naslova njej dne 28. 1. 2018 povzročenih telesnih poškodb ter iz naslova posega v tožničino pravico do osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen URS) ter zasebnosti (35. člen URS) tega dne ter tudi kasneje.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reparacija - datum sodne razveze - višina denarnega povračila - sprememba sodbe - zmotna uporaba materialnega prava
Zaposlitev za krajši delovni čas ni okoliščina, ki bi bila relevantna pri določitvi datuma sodne razveze, zato bi bilo pogodbo o zaposlitvi tožnice neutemeljeno razvezati pred datumom izpodbijane sodbe. V skladu s sodno prakso namreč kratkotrajne vmesne zaposlitve za določen čas in ne za polni delovni čas ne utemeljujejo razveze pogodbe o zaposlitvi z datumom takšne zaposlitve.
Sodišče prve stopnje je tožnici prisodilo povračilo v višini ene plače, kar je glede na zakonske kriterije tudi po presoji pritožbenega sodišča ustrezno. Povračilo v takšni višini je utemeljeno zlasti glede na zelo kratek čas trajanja delovnega razmerja pri toženi stranki (slaba dva meseca) in glede na dejstvo, da je tožnica kljub nizki izobrazbi (končani osnovni šoli) dobila zaposlitev, pa čeprav ne za poln delovni čas.
postopek osebnega stečaja - osebni stečaj dolžnika - vpliv osebnega stečaja na izvršilni postopek - dovoljenost izvršbe - splošna in posebna stečajna masa - posebna stečajna masa - izterjava stalnih prejemkov stečajnega dolžnika - zaseg denarnega dobroimetja na dolžnikovih denarnih računih - prednostna terjatev - posebna pravila za prednostne terjatve - ločitvena pravica
Pritožba ima prav, ko opozarja, da je sodišče prve stopnje v nasprotju z zakonom dovolilo nadaljevanje izvršbe na nepremičnini, ki sta del posebne stečajne mase. Kadar namreč obstoji konkurenca med stečajnim postopkom in singularno izvršbo, lahko isti predmet predstavlja hkrati stečajno maso in predmet izvršbe, in če ta predmet v stečajnem postopku predstavlja posebno stečajno maso, izvršbe nanj ni dopustno dovoliti oziroma nadaljevati. Če pa predmet predstavlja splošno stečajno maso, je taka konkurenca v zakonu izrecno dopuščena. Ko gre za prednostne terjatve iz prvega odstavka 390. člena ZFPPIPP, to na primer izrecno izhaja iz 393. in 394. člena ZFPPIPP. Drugi odstavek 225. člena ZFPPIPP določa, da je posebna stečajna masa premoženje, ki je predmet ločitvene pravice. Iz stečajnega spisa je razvidno, da sta obe nepremičnini predmet ločitvenih pravic (v korist več upnikov so na nepremičninah ustanovljene zastavne pravice, ki so jih upniki kot ločitvene pravice tudi prijavili v postopku osebnega stečaja, stečajna upraviteljica pa jih je v večini primerov tudi priznala).
Ker gre torej za nepremičnini, ki sta del posebne stečajne mase, izvršbe na nepremičnini iz pojasnjenih razlogov ni mogoče nadaljevati.
padec na javni površini - dotrajane stopnice - zavrnitev zahtevka - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Rob stopnice, ki od preostale površine izstopa za 2 cm in se le rahlo maje (za 1-2 mm), po oceni pritožbenega sodišča predstavlja površino, ki po višinski razliki bistveno ne odstopa od preostale (ravne) pohodne površine, in ki bi jo normalno pazljiv pešec lahko opazil in prehodil brez težav, zlasti z ozirom na to, da je do padca prišlo na ravnini, še preden se je tožnik začel spuščati po stopnicah. Zato zavarovanec toženke s tem, ko te 2 cm globoke neravnine ni izravnal, ni opustil dolžnega ravnanja (ni ravnal protipravno).
dokazni postopek - zaslišanje mladoletnega oškodovanca - pravica do zaslišanja obremenilne priče - pravna jamstva v kazenskem postopku
Pri izvajanju dokaznega postopka z zaslišanjem oškodovancev, še zlasti mladoletnih, pa je potrebno opozoriti tudi na Direktivo 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. 10. 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj, ki je bila implementirana v domačo kazensko procesno zakonodajo z novelo ZKP-N. Ta novela postavlja oškodovanca v nov, okrepljen položaj tako pri informiranju kot tudi zaščiti in udeležbi v kazenskem postopku. Zaščito oškodovancev, še zlasti mladoletnih, med drugim zagotavlja tudi s preprečevanjem njihove sekundarne viktimizacije. Sodišče prve stopnje je prav zaradi zaščite mladoletnega oškodovanca v ponovljenem sojenju, v zvezi s predlogom obrambe za njegovo neposredno zaslišanje, pridobilo dopolnilno izvedensko mnenje izvedenke psihiatrične stroke prof. dr. D. D., dr. med., v katerem je izvedenka ocenila, da mladoletni oškodovanec, glede na svoje razvojno obdobje, duševno stanje, še nerazvito učinkovitost psiholoških obrambnih mehanizmov in še nevzpostavljeno osnovno duševno ravnovesje, ni sposoben pričati na glavni obravnavi, saj je pri njem možnost sekundarne viktimizacije zaradi naštetih dejavnikov zelo velika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00061979
OZ člen 427, 429. ZPP člen 306, 458. SZ-1 člen 24.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - plačilo stanovanjskih stroškov - najemnik stanovanja - izvrševanje pravic najemnika - obveznosti najemnika - sodna poravnava - vsebina sodne poravnave - stranke sodne poravnave - dolžnik - sprememba dolžnika - prevzem dolga
Utemeljena je pritožbena navedba, da je treba upoštevati samo tisto, kar je zapisano v sodni poravnavi in da so dodatne toženčeve interpretacije na zaslišanju neupoštevne. Vendar tudi s tako metodo ni mogoče priti do za tožnika ugodnejše odločitve. Pritožbena razlaga, da bi moral toženec doseči izrecen zapis v poravnavi, da je prost obveznosti oziroma da njegovo obveznost prevzema A. A., bi bil utemeljen le v primeru, ko bi bili stranki pravde, v kateri se je sklepala poravnava, samo sedanja tožnik in toženec.
Sodna poravnava ima značilnosti tako pogodbe kot sodne odločbe. Njen namen je celovita in dokončna ureditev spornih razmerij med strankami: bodisi tistih iz pravde (v celoti ali delno), lahko (in zaželeno) pa tudi drugih – primerjaj 306. člen ZPP. Zato sodna poravnava presega domet (zgolj) pogodbe o prevzemu dolga. To pa pomeni, da ni ustrezna razlaga poravnave, za katero se zavzema pritožba: da bi moralo izrecno pisati, da je C. A. prost obveznosti iz naslova stroškov stanovanja, za katere bi sicer odgovarjal kot najemnik. V poravnavi je jasno določeno, kolikšni so ti stroški in kdo jih je dolžan plačati (A. A.), poleg tega pa tudi, da so s tem urejena vsa medsebojna sporna razmerja, ki se nanašajo na tožbo in da stranke (to pa sta tudi A. A. in B. A.) iz teh naslovov druga do druge nimajo nobenih zahtevkov več. Edino ustrezno tolmačenje tega zadnjega zapisa je, da stranke nimajo nobenih medsebojnih zahtevkov (razen tistih iz poravnave) glede katerekoli zadeve, ki je bila urejena s poravnavo, to pa so tudi v tej pravdi vtoževani stroški. V nasprotnem primeru poravnava ne bi imela nobenega smisla (ki je: dokončna ureditev razmerij, preprečitev novih sporov).
ZODPol člen 1, 86, 86/2, 88, 88/1, 88/3. ZODPol-D člen 2, 3, 3/3. ZPP člen 132, 132/1, 137, 139, 139/6, 320.
tožba na sklenitev najemne pogodbe za stanovanje - najemno stanovanje - sklenitev najemne pogodbe - službeno stanovanje - upravičenec do dodelitve službenega stanovanja - policist - zaposleni - I. kategorija invalidnosti - novela - predlog za sklenitev pogodbe - pravočasnost predloga - nepravilna vročitev sklepa - uveljavljanje nepravilnosti pri vročanju - dejanski prejem pisanja - načelo enakosti pred zakonom
V skladu s tretjim odstavkom 3. člena ZODPol-D je moral pristojni organ odločiti o predlogu upravičenca za sklenitev ali podaljšanje veljavnosti najemne pogodbe za nedoločen čas najkasneje v enem mesecu od uveljavitve novele zakona, sicer se šteje, da je bila najemna pogodba za nedoločen čas sklenjena.
Ustavno skladna razlaga zakona narekuje enako obravnavo aktivnih in zaradi delovne nesreče invalidsko upokojenih policistov, na drugi stani pa enako obravnavo vseh invalidsko upokojenih uslužbencev policije ne glede na njihov dejanski socialni status.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00062436
KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2. ZPSV člen 2, 8. ZPIZ-1 člen 39, 39/2, 39/4.
kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost - kršitev temeljnih pravic delavcev - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - subjektivni znaki kaznivega dejanja - opis subjektivnih znakov kaznivega dejanja - obračun in plačilo prispevkov - pokojninska osnova
Ne gre za pomanjkanje konkretizacije zavestne kršitve relevantnih predpisov s področja socialnega prava, saj se obdolžencu v opisu očita za točno določeno obdobje, da za delavce ni plačeval prispevkov za socialno varnost, zaradi česar se jim obdobje ni štelo v pokojninsko osnovo, kar predstavlja dovolj jasno in vsebinsko napolnjeno konkretizacijo zavestne opustitve plačila prispevkov.
ZPP člen 7, 8, 212, 213, 213/1, 214. OZ člen 46, 46/1.
dedovanje - odpoved dedovanju - izjava dediča - izjava dediča o odpovedi zakonitemu dednemu deležu - razveljavitev dedne izjave v pravdi - zaščitena kmetija - zmota - opravičljiva zmota - dokazi in izvajanje dokazov - trditveno in dokazno breme - pravica do izjave v postopku - zavrnitev dokaznih predlogov - dejansko stanje
Dokazovanje obsega samo dejstva, ki so pomembna za odločbo (prvi odstavek 213. člena ZPP). Izjema so dejstva, ki jih je stranka med pravdo priznala; teh ni treba dokazovati (prvi odstavek 214. člena ZPP). Izpodbijana sodba po navedenem ni obremenjena z očitano absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, niti z zatrjevano relativno bistveno kršitvijo iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki naj bi jo sodišče zagrešilo pri dokazovanju. Čeprav sodišče prve stopnje vseh ponujenih dokazov ni izvedlo, tožnika ni prikrajšalo za njegova ustavna procesna jamstva in tudi dejansko stanje je bilo pravilno in celovito ugotovljeno.
vmesna sodba - temelj odškodninske odgovornosti - plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo - padec na mokrih in spolzkih tleh - padec v trgovini - nesrečno naključje - zavrnitev tožbenega zahtevka - povrnitev stroškov postopka - stroški potrebni za pravdo - potni stroški pooblaščenca - območna enota zavarovalnice - organiziranost v območne enote - navezne okoliščine
Tožena stranka ima prav, da je od njenega zavarovanca neživljenjsko pričakovati, da so tla v trgovini ves čas suha in nepolita. Prestrogo bi bilo od njenega zavarovanca zahtevati, da bi moral kupce v vsakem trenutku in na vsakem koraku (z namestitvijo posebnih znakov ali preko zaposlenih) opozarjati, da so tla v trgovini lahko mokra ali umazana in zato bolj nevarna. Še posebej to velja za dele med prodajnimi policami, kjer madeži, mokrota in podobno niso nekaj povsem nepričakovanega. Drugačna presoja bi pomenila izenačenje krivdne z objektivno odgovornostjo. Povedano drugače: med vsakim politjem in čiščenjem je nujno neka časovna enota, v kateri se lahko zgodi nesrečni slučaj. Tako niti skrajna skrbnost ne bi v celoti odpravila možnost nesreč, kakršna je obravnavana.
podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - begosumnost - sorazmernost in nujnost ukrepa
Zagovornik v pritožbi omenja odločbo Evropskega sodišča za človekove pravice Neumeister proti Avstriji in odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije štev. Up-45/16 z dne 22.3.2016. Upoštevaje kriterije, vsebovane v obeh odločbah, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je, glede na dosedanje trajanje pripora in trenutno aktivnost sodišča oz. fazo postopka, pripor še vedno ukrep, ki v ničemer ne krši obdolženčevih ustavnih pravic do sojenja v razumnem roku in pravice do osebne svobode, ukrep pa je tako tudi sorazmeren posegu v obdolženčevo pravico do osebne svobode in svobode gibanja.
podaljšanje pripora - priporni razlog ponovitvene nevarnost - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog
Glede na to, da so bili v dosedanjem postopku priporni razlogi že večkrat preizkušani in obrazloženi, vložena obtožba pa obdolžencu očita isto kriminalno količino kot v zahtevi za preiskavo, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno podrobno in ponovno obrazložiti vse zakonske pogoje, ki se zahtevajo za odreditev pripora, pač pa je moralo le-te zgolj preizkusiti.
Sodišče je prve stopnje v obravnavani zadevi spremenilo odločbo prekrškovnega organa tako, da je odgovorni osebi pravne osebe in pravni osebi izreklo opomin namesto globe.
Glede na navedeno vložena pritožba prekrškovnega organa v dani procesni situaciji, ko sodišče ni niti odpravilo odločbe prekrškovnega organa niti ustavilo postopka o prekršku, ni dovoljena.