ZJU člen 147, 149, 149/1, 149/1-3, 150.. ZPP člen 2, 2/1.. Dogovor o odpravi varčevalnih ukrepov v zvezi s povračili stroškov in drugimi prejemki javnih uslužbencev, zamiku izplačilnega dneva plače pri proračunskih uporabnikih ter regresu za letni dopust za leto 2021 (2021) člen 10.. OZ člen 378.. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2021) člen 2, 2/2.
javni uslužbenec - sklep o premestitvi - učinkovitejše delo organa - subjektivni razlogi - plačilni dan - izpolnitvena zamuda - zakonske zamudne obresti - sprememba sodbe
Tožnik naj bi bil na novo delovno mesto premeščen iz razloga po 3. točki prvega odstavka 149. člena ZJU, torej ker je predstojnik ocenil, da je na ta način mogoče zagotoviti učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa. Slednjega pa toženka po presoji sodišča ni dokazala.
Ker je tožnik zahteval plačilo zakonskih zamudnih obresti od neto zneska, je sodišče ravnalo v nasprotju s prvim odstavkom 2. člena ZPP, ko mu je zamudne obresti prisodilo od bruto zneska.
ZIZ člen 17, 21. ZFPPIPP člen 382, 382/2, 396, 396/2, 396/4.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - primeren izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - obresti - določnost izvršilnega naslova
Zakonske zamudne obresti v seznamu neplačanih terjatev pri neplačanih terjatvah niso omenjene oziroma navedene. Pravnomočni sklep o končanju postopka osebnega stečaja pa je izvršilni naslov le za izterjavo neplačanih priznanih in ne tudi prijavljenih terjatev. Ker mora izvršilno sodišče upoštevati terjatev, kot je ugotovljena v izvršilnem naslovu, ni mogoče dovoliti izvršbe zaradi plačila zamudnih obresti od glavnice v primeru, ko izvršilni naslov obrestnega izreka ne vsebuje.
padec na javni površini - dotrajane stopnice - zavrnitev zahtevka - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Rob stopnice, ki od preostale površine izstopa za 2 cm in se le rahlo maje (za 1-2 mm), po oceni pritožbenega sodišča predstavlja površino, ki po višinski razliki bistveno ne odstopa od preostale (ravne) pohodne površine, in ki bi jo normalno pazljiv pešec lahko opazil in prehodil brez težav, zlasti z ozirom na to, da je do padca prišlo na ravnini, še preden se je tožnik začel spuščati po stopnicah. Zato zavarovanec toženke s tem, ko te 2 cm globoke neravnine ni izravnal, ni opustil dolžnega ravnanja (ni ravnal protipravno).
terjatve iz delovnega razmerja - plačilo za nadurno delo - odreditev nadurnega dela - nadomestilo za neizrabljen letni dopust
Sodišče prve stopnje je pri odločanju o utemeljenosti zahtevka iz naslova plačila za nadurno delo pravilno upoštevalo stališče sodne prakse, da je delavec upravičen do plačila za ure, ki presegajo polni delovni čas, tudi če niso bile izrecno odrejene kot nadurno delo, če jih je dejansko opravil in je delodajalec vedel zanje (sodba VDSS Pdp 692/2021, sklep VDSS Pdp 184/2014, sodba VDSS Pdp 185/2017, sklep VDSS Pdp 53/2019). Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvi v izpodbijani sodbi, da je bila toženka z nadurami seznanjena, kar potrjuje že samo dejstvo, da je direktor tožnici odobraval koriščenje viška ur.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba pogodbe o zaposlitvi - opravljanje drugega dela - reorganizacija - prenehanje potrebe po delu - nerazumljive navedbe
Pisna oblika ni določena kot pogoj za veljavnost pogodbe o zaposliti. Ker je bila v obravnavanem primeru pisna pogodba o zaposlitvi z dne 13. 6. 2013 za delovno mesto "področni svetovalec III" ustno spremenjena glede opisa del in nalog, ki jih tožnica po sklenjeni pogodbi opravlja, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka zakonito lahko odpovedala le pogodbo z dne 13. 6. 2013 za delovno mesto "področni svetovalec III". Iz istih razlogov tožena stranka tožnici ni bila dolžna zagotavljati dela iz opisa tega delovnega mesta.
začasna odredba - veljavnost začasne odredbe - pravnomočna zavrnitev tožbenega zahtevka - ustavitev postopka zavarovanja - razveljavitev opravljenih dejanj - prenehanje začasne odredbe - postopek zavarovanja - obstoj terjatve - izpisnica - prestop v drug klub
Veljavnost začasne odredbe je vezana na odločitev o tožbenem zahtevku, zato je treba začasno odredbo (z vsemi opravljenimi dejanji) razveljaviti, če je bil tožbeni zahtevek zavrnjen.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - neutemeljen ugovor zoper sklep o izvršbi - solidarni porok - solidarno poroštvo
Če se je porok zavezal kot solidarni porok, odgovarja upniku kot glavni dolžnik za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka, ali pa od obeh hkrati. Bistvo solidarnega poroštva je v upravičenju upnika, da sam izbira, ali bo izpolnitev (zapadle) obveznosti terjal od glavnega dolžnika ali od poroka. Gre za pravni položaj, ko je v razmerju do upnika položaj poroka izenačen s položajem glavnega dolžnika. Zato ne drži pritožbeni očitek, da je dolžnica porok postala le v primeru, če se kredit ne more plačevati, in da naj za terjatev ne bi odgovarjala, če se proda hiša.
zapuščinski postopek - pravica do pritožbe zoper sklep o dedovanju - stranka zapuščinskega postopka - upnik zapustnika - lastninskopravni zahtevek - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
V skladu s 175. členom ZD so stranke zapuščinskega postopka dediči in volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine. Upnik, ki v zapuščinskem postopku priglasi svojo terjatev do zapustnika, ni stranka zapuščinskega postopka, razen če zahteva ločitev zapuščine od dedičevega premoženja.
krivdna odgovornost delodajalca za delavca - kršitev obveznosti iz mandatne pogodbe
Glede odgovornosti druge in tretje toženke je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica ni dokazal, da bi se pokojna A. A. in druga ter tretja toženka združile z namenom oškodovati tožnico. Glede na navedeno, ker tožnica ni uspela dokazati, da bi bila v pogodbenem ali drugačnem razmerju z drugo in tretjo toženko oziroma, da so slednje zaradi ravnanja A. A. bile obogatene, je sodišče prve stopnje pravilno zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve, kot tudi iz naslova odškodninske odgovornosti zavrnilo, saj ravnanje druge in tretje toženke ni bilo nedopustno.
ZTuj-2 člen 37, 37/1, 37a, 37a/5, 37a/8.. ZDR-1 člen 23, 85, 85/2, 87, 87/2, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4.. ZPP člen 154, 154/3, 158, 158/1, 212, 337, 337/1.. ZDSS-1 člen 41, 41/5.. BBHZD člen 2, 10, 16, 16/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - zaposlitev tujca - delovno dovoljenje - ničnost pogodbe o zaposlitvi - obrazložitev odpovedi - zagovor - bruto in neto znesek - pritožbena novota
Tožnik je v času zaposlitve pri toženki imel veljavno dovoljenje za delo, sklenjeno na podlagi BBHZD, ki se šteje kot soglasje k enotnemu dovoljenju. Upravna enota je na podlagi navedene tožnikove prošnje z dne 6. 4. 2020 odločila, da se postopek za izdajo enotnega dovoljenja tožniku (zaradi njegovega neodziva na dopolnitev vloge) ustavi. Sklep o ustavitvi postopka za izdajo tožnikovega enotnega dovoljenja je postal dokončen in pravnomočen 28. 12. 2020. Zato je sodišče prve stopnje na podlagi določila osmega odstavka 37.a člena ZTuj-2 pravilno zaključilo, da je imel tožnik do pravnomočnosti tega sklepa, torej do 28. 12. 2020 pravico delati oziroma biti zaposlen v Sloveniji.
dokazni postopek - zaslišanje mladoletnega oškodovanca - pravica do zaslišanja obremenilne priče - pravna jamstva v kazenskem postopku
Pri izvajanju dokaznega postopka z zaslišanjem oškodovancev, še zlasti mladoletnih, pa je potrebno opozoriti tudi na Direktivo 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. 10. 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj, ki je bila implementirana v domačo kazensko procesno zakonodajo z novelo ZKP-N. Ta novela postavlja oškodovanca v nov, okrepljen položaj tako pri informiranju kot tudi zaščiti in udeležbi v kazenskem postopku. Zaščito oškodovancev, še zlasti mladoletnih, med drugim zagotavlja tudi s preprečevanjem njihove sekundarne viktimizacije. Sodišče prve stopnje je prav zaradi zaščite mladoletnega oškodovanca v ponovljenem sojenju, v zvezi s predlogom obrambe za njegovo neposredno zaslišanje, pridobilo dopolnilno izvedensko mnenje izvedenke psihiatrične stroke prof. dr. D. D., dr. med., v katerem je izvedenka ocenila, da mladoletni oškodovanec, glede na svoje razvojno obdobje, duševno stanje, še nerazvito učinkovitost psiholoških obrambnih mehanizmov in še nevzpostavljeno osnovno duševno ravnovesje, ni sposoben pričati na glavni obravnavi, saj je pri njem možnost sekundarne viktimizacije zaradi naštetih dejavnikov zelo velika.
tožbeni zahtevek na razveljavitev oporoke - napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - vezanost pravdnega sodišča na napotitveni sklep - oporočna sposobnost - slabo zdravstveno stanje - demenca - dokaz z izvedencem - celovita dokazna ocena - nepristranskost sodnika - pritožba zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu
Pravdno sodišče je vezano na postavljeni tožbeni zahtevek in navedbe strank, ni pa vezano (in tudi stranke ne) na napotitveni sklep zapuščinskega sodišča, vsaj ne na način, kot to vidi pritožnik. Glede na izražen dvom toženca v zdravstveno dokumentacijo iz časa po zapustnikovi nastanitvi v domu starejših (in ob tem, ko je razpolagalo tudi z obsežno zdravstveno dokumentacijo iz predhodnega obdobja), pa se je sodišče prve stopnje v okviru trditev pravdnih strank skrbneje posvetilo analizi zapustnikovega stanja pred tem, kar ne predstavlja prekoračitve tožbenega zahtevka.
Višje sodišče ob vsem opisanem v celoti sprejema zaključek sodišča prve stopnje, da je bila pri zapustniku že v letu 2016 podana demenca zmerne stopnje z izrazitim kognitivnim upadom, ki mu je v času zapisa oporoke onemogočala razumeti pomen in posledice izjave poslednje volje, saj je preprečevala razumevanje vzročno posledičnih povezav izjave poslednje volje in zavedanje njenih dolgoročnih posledic. Zapustnik ni mogel hraniti zadostne količine podatkov, da bi si lahko ustvaril realno predstavo o situaciji, v kateri se je znašel. Svojo voljo je zmogel izoblikovati le na podlagi preteklih spominov, intrapsihičnih impulzov ter zaradi morebitnih sugestij drugih. Zaključek sodišča prve stopnje, da zaradi oporočne nesposobnosti zapustnika oporoka s 15. 7. 2018 ni veljavna, je torej pravilen.
podaljšanje pripora - priporni razlog ponovitvene nevarnost - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog
Glede na to, da so bili v dosedanjem postopku priporni razlogi že večkrat preizkušani in obrazloženi, vložena obtožba pa obdolžencu očita isto kriminalno količino kot v zahtevi za preiskavo, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno podrobno in ponovno obrazložiti vse zakonske pogoje, ki se zahtevajo za odreditev pripora, pač pa je moralo le-te zgolj preizkusiti.
ZODPol člen 1, 86, 86/2, 88, 88/1, 88/3. ZODPol-D člen 2, 3, 3/3. ZPP člen 132, 132/1, 137, 139, 139/6, 320.
tožba na sklenitev najemne pogodbe za stanovanje - najemno stanovanje - sklenitev najemne pogodbe - službeno stanovanje - upravičenec do dodelitve službenega stanovanja - policist - zaposleni - I. kategorija invalidnosti - novela - predlog za sklenitev pogodbe - pravočasnost predloga - nepravilna vročitev sklepa - uveljavljanje nepravilnosti pri vročanju - dejanski prejem pisanja - načelo enakosti pred zakonom
V skladu s tretjim odstavkom 3. člena ZODPol-D je moral pristojni organ odločiti o predlogu upravičenca za sklenitev ali podaljšanje veljavnosti najemne pogodbe za nedoločen čas najkasneje v enem mesecu od uveljavitve novele zakona, sicer se šteje, da je bila najemna pogodba za nedoločen čas sklenjena.
Ustavno skladna razlaga zakona narekuje enako obravnavo aktivnih in zaradi delovne nesreče invalidsko upokojenih policistov, na drugi stani pa enako obravnavo vseh invalidsko upokojenih uslužbencev policije ne glede na njihov dejanski socialni status.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00061979
OZ člen 427, 429. ZPP člen 306, 458. SZ-1 člen 24.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - plačilo stanovanjskih stroškov - najemnik stanovanja - izvrševanje pravic najemnika - obveznosti najemnika - sodna poravnava - vsebina sodne poravnave - stranke sodne poravnave - dolžnik - sprememba dolžnika - prevzem dolga
Utemeljena je pritožbena navedba, da je treba upoštevati samo tisto, kar je zapisano v sodni poravnavi in da so dodatne toženčeve interpretacije na zaslišanju neupoštevne. Vendar tudi s tako metodo ni mogoče priti do za tožnika ugodnejše odločitve. Pritožbena razlaga, da bi moral toženec doseči izrecen zapis v poravnavi, da je prost obveznosti oziroma da njegovo obveznost prevzema A. A., bi bil utemeljen le v primeru, ko bi bili stranki pravde, v kateri se je sklepala poravnava, samo sedanja tožnik in toženec.
Sodna poravnava ima značilnosti tako pogodbe kot sodne odločbe. Njen namen je celovita in dokončna ureditev spornih razmerij med strankami: bodisi tistih iz pravde (v celoti ali delno), lahko (in zaželeno) pa tudi drugih – primerjaj 306. člen ZPP. Zato sodna poravnava presega domet (zgolj) pogodbe o prevzemu dolga. To pa pomeni, da ni ustrezna razlaga poravnave, za katero se zavzema pritožba: da bi moralo izrecno pisati, da je C. A. prost obveznosti iz naslova stroškov stanovanja, za katere bi sicer odgovarjal kot najemnik. V poravnavi je jasno določeno, kolikšni so ti stroški in kdo jih je dolžan plačati (A. A.), poleg tega pa tudi, da so s tem urejena vsa medsebojna sporna razmerja, ki se nanašajo na tožbo in da stranke (to pa sta tudi A. A. in B. A.) iz teh naslovov druga do druge nimajo nobenih zahtevkov več. Edino ustrezno tolmačenje tega zadnjega zapisa je, da stranke nimajo nobenih medsebojnih zahtevkov (razen tistih iz poravnave) glede katerekoli zadeve, ki je bila urejena s poravnavo, to pa so tudi v tej pravdi vtoževani stroški. V nasprotnem primeru poravnava ne bi imela nobenega smisla (ki je: dokončna ureditev razmerij, preprečitev novih sporov).
vmesna sodba - temelj odškodninske odgovornosti - plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo - padec na mokrih in spolzkih tleh - padec v trgovini - nesrečno naključje - zavrnitev tožbenega zahtevka - povrnitev stroškov postopka - stroški potrebni za pravdo - potni stroški pooblaščenca - območna enota zavarovalnice - organiziranost v območne enote - navezne okoliščine
Tožena stranka ima prav, da je od njenega zavarovanca neživljenjsko pričakovati, da so tla v trgovini ves čas suha in nepolita. Prestrogo bi bilo od njenega zavarovanca zahtevati, da bi moral kupce v vsakem trenutku in na vsakem koraku (z namestitvijo posebnih znakov ali preko zaposlenih) opozarjati, da so tla v trgovini lahko mokra ali umazana in zato bolj nevarna. Še posebej to velja za dele med prodajnimi policami, kjer madeži, mokrota in podobno niso nekaj povsem nepričakovanega. Drugačna presoja bi pomenila izenačenje krivdne z objektivno odgovornostjo. Povedano drugače: med vsakim politjem in čiščenjem je nujno neka časovna enota, v kateri se lahko zgodi nesrečni slučaj. Tako niti skrajna skrbnost ne bi v celoti odpravila možnost nesreč, kakršna je obravnavana.
ZPP člen 7, 8, 212, 213, 213/1, 214. OZ člen 46, 46/1.
dedovanje - odpoved dedovanju - izjava dediča - izjava dediča o odpovedi zakonitemu dednemu deležu - razveljavitev dedne izjave v pravdi - zaščitena kmetija - zmota - opravičljiva zmota - dokazi in izvajanje dokazov - trditveno in dokazno breme - pravica do izjave v postopku - zavrnitev dokaznih predlogov - dejansko stanje
Dokazovanje obsega samo dejstva, ki so pomembna za odločbo (prvi odstavek 213. člena ZPP). Izjema so dejstva, ki jih je stranka med pravdo priznala; teh ni treba dokazovati (prvi odstavek 214. člena ZPP). Izpodbijana sodba po navedenem ni obremenjena z očitano absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, niti z zatrjevano relativno bistveno kršitvijo iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki naj bi jo sodišče zagrešilo pri dokazovanju. Čeprav sodišče prve stopnje vseh ponujenih dokazov ni izvedlo, tožnika ni prikrajšalo za njegova ustavna procesna jamstva in tudi dejansko stanje je bilo pravilno in celovito ugotovljeno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00062436
KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2. ZPSV člen 2, 8. ZPIZ-1 člen 39, 39/2, 39/4.
kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost - kršitev temeljnih pravic delavcev - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - subjektivni znaki kaznivega dejanja - opis subjektivnih znakov kaznivega dejanja - obračun in plačilo prispevkov - pokojninska osnova
Ne gre za pomanjkanje konkretizacije zavestne kršitve relevantnih predpisov s področja socialnega prava, saj se obdolžencu v opisu očita za točno določeno obdobje, da za delavce ni plačeval prispevkov za socialno varnost, zaradi česar se jim obdobje ni štelo v pokojninsko osnovo, kar predstavlja dovolj jasno in vsebinsko napolnjeno konkretizacijo zavestne opustitve plačila prispevkov.
podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - begosumnost - sorazmernost in nujnost ukrepa
Zagovornik v pritožbi omenja odločbo Evropskega sodišča za človekove pravice Neumeister proti Avstriji in odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije štev. Up-45/16 z dne 22.3.2016. Upoštevaje kriterije, vsebovane v obeh odločbah, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je, glede na dosedanje trajanje pripora in trenutno aktivnost sodišča oz. fazo postopka, pripor še vedno ukrep, ki v ničemer ne krši obdolženčevih ustavnih pravic do sojenja v razumnem roku in pravice do osebne svobode, ukrep pa je tako tudi sorazmeren posegu v obdolženčevo pravico do osebne svobode in svobode gibanja.
ustavitev postopka zaradi umika tožbe - stroški pravdnega postopka pri umiku tožbe - plačilo pravdnih stroškov
Ker je tožeča stranka umaknila tožbo, ker se je sama izselila iz poslovnih prostorov in ne zato, ker je tožena stranka umaknila traktor, mora povrniti toženi stranki pravdne stroške (prvi odstavek 158. člena ZPP).