162.

VDS sodba Pdp 482/2004

13.1.2006

DELOVNO PRAVO

VDS03442

ZPP člen 274, 274/1, 274, 274/1. ZDR člen 83, 83/2, 177, 177/1, 182, 83, 83/2, 177, 177/1, 182.

izredna odpoved - zagovor - odškodninska odgovornost delavca

Ni mogoče šteti, da je dana možnost zagovora v zvezi z očitanimi

kršitvami v smislu 2. odstavka 83. člena ZDR v zvezi z 1.

odstavkom 177. člena ZDR, če je bil z delavcem opravljen le

neformalen razgovor ob kontroli pravilnosti dela. Prav tako

navedenih okoliščin ni mogoče šteti kot takih, zaradi katerih bi

bilo od delodajalaca neupravičeno pričakoviti, da delavcu omogoči

zagovor, zato je podana izredna odpoved PZ nezakonita.

Če delavec delodajalcu ne povne škode, ki mu jo je na delu ali v

zvezi z delom povzročil naklepno ali iz hude malomarnosti, mora

delodajalec povrnitev škode zahtevati v sodnem postopku. Zato

delavec nima pravnega interesa za izpodbijanje izredne odpovedi

PZ v delu, v katerm mu je naložena povrnitev škode in je potrebno

tožbo v tem delu zavreči.

 

164.

VSL sodba I Cpg 954/04

12.1.2006

civilno procesno pravo

VSL05641

ZPP člen 212, 212.

sklepčnost tožbe - terjatev - trditvena podlaga

Prav tako tožbena trditvena podlaga ne omogoča presoje sodišču o

očitani zlorabi pooblastila za avtonomno določanje članarine

"članom", ki so ta status pridobili po sili zakona. Ob pomanjkanju

nasprotnih trditev in argumentacije v prid višini vtoževane terjatve,

ki bi sodišču sploh omogočile odgovor na ugovorne trditve, je treba

šteti, da je tožba v tem pogledu nesklepčna.

 

166.

VSK sklep II Cpg 132/2005

12.1.2006

PRAVO DRUŽB

VSK01852

ZPPSL člen 62, 62/1, 62, 62/1.

prisilna poravnava

Sodišče prve stopnje bi moralo najprej ugotoviti stanje

upnikove terjatve do dolžnika na dan začetka prisilne

poravnave (glavnica plus zamudne obresti plus stroški

izvršilnega postopka z zamudnimi obrestmi), skladno s 1.

odst. 62. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in

likvidaciji (ZPPSL, Ur.l.RS št. 67/93 s sprem.).

 

168.

VSL sklep III Cpg 178/05

12.1.2006

STEČAJNO PRAVO

VSL06212

URS člen 47, 47. ZPPSL člen 34, 34/1, 34/1-3, 47, 47/5, 34, 34/1, 34/1-3, 47, 47/5.

prisilna poravnava - načrt finančne reorganizacije

Z materialno presojo možnosti izpolnitve obveznosti iz predlagane

prisilne poravnave se sodišče ukvarja takrat, kadar je vložen predlog

za ustavitev postopka po 3. točki 1. odstavka 34. člena ZPPSL (ker ni

možnosti, da bo dolžnik izpolnil obveznosti na podlagi predloga za

prisilno poravnavo). Tak predlog pa je utemeljen samo v primeru, če

predlagatelj izpodbije formalno oceno prvostopnega sodišča, da je

dolžnik v NFR verjetno izkazal pogoj iz 5. odstavka 47. člena ZPPSL.

To pa je takrat, kadar je mogoče s prepričanjem ovreči verjetnost, da

bo dolžnik izpolnil svoje obveznosti iz predlagane prisilne

poravnave.

Velik del pritožbenih navedb se nanaša na dvom v nadaljnje poslovanje

dolžnika po potrditvi prisilne poravnave.

O tem delu NFR pa upniki ne odločajo z glasovanjem, niti zakon

sodišču ne daje prav nobenih pooblastil za presojo tega dela NFR. V

47. členu namreč Ustava RS zagotavlja svobodno gospodarsko pobudo.

Predmet sodne presoje torej ne more biti tisti del NFR, ki pojasnjuje

poslovanje v prihodnosti, če nima vpliva na izpolnjevanje dolžnikovih

obveznosti iz prisilne poravnave.

 

170.

VDS sodba in sklep Pdp 164/2004

12.1.2006

DELOVNO PRAVO

VDS03427

ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 111, 111/1, 111/1-2, 88, 88/1, 88/1-1, 111, 111/1, 111/1-2.

izredna odpoved - odpoved pogodbe o zaposlitvi

Če je redna odpoved PZ iz poslovnega razloga že pričela

učinkovati in je delavcu iz tega razloga po izteku odpovednega

roka PZ že prenehala, delodajalec redne odpovedi PZ iz poslovnega

razloga ne more več enostransko preklicati in delavcu podati

izredno odpoved PZ po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR zaradi

hujše kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega

razmerja naklepno ali iz hude malomarnosti, ker se delavec po

preklicu redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi kljub pozivu

delodajalca ni vrnil na delo.

 

172.

VSL sodba I Cp 120/2006

12.1.2006

medijsko pravo

VSL51228

ZMed člen 26, 31, 42, 26, 31, 42.

objava popravka

Če tožnik z objavo odgovora skuša ščititi predvsem svoj poslovni

interes, pa čeprav gre za izvršitelja kot osebo javnega zaupanja,

lahko uveljavlja le objavo popravka. Poslovni interes namreč ni del

javnega interesa, ne gre torej za zagotavljanje objektivne,

vsestranske in pravočasne informiranosti kot enemu od nujnih pogojev

demokratičnega odločanja o javnih zadevah, kar kot predpostavko za

pravico do objave odgovora ureja 42. člen Zmed.

Fotografiji je mogoče pripisati pomen in vlogo pri oceni

sorazmernosti dolžine popravka le, kadar ima funkcijo dela obvestila

in ne gre zgolj za ilustracijo objavljanja teksta.

 

174.

VDS sodba Pdp 1713/2004

12.1.2006

DELOVNO PRAVO

VDS03436

ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1, 111, 111/1, 111/1-1.

materialno pravo - izredna odpoved - kršitev delovnih obveznosti - znak kaznivega dejanja

Določba 1. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR, ki kot razlog za

izredno odpoved PZ določa kršitev pogodbene ali druge obveznosti

iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja, ne

predpostavlja, da mora biti delavec predhodno v kazenskem

postopku obsojen za kaznivo dejanje.

 

176.

VDS sodba Pdp 483/2005

12.1.2006

DELOVNO PRAVO

VDS03454

ZDR člen 82, 82/1, 90, 90/3, 82, 82/1, 90, 90/3.

redna odpoved - odpovedni razlog

1. Delodajalec lahko avtonomno odloča o ukinitvi delovnih mest, v

posledici česar lahko delavcem na takšnih delovnih mestih redno

odpove PZ iz poslovnega razloga. Ukinitev posameznega delovnega

mesta pa ne sme biti zgolj navidezna, saj bi to pomenilo zlorabo

te pravice, niti razlog ukinitve posameznega delovnega mesta ne

sme biti le v tem, da se delavcu na ta način za enako delo

bistveno zmanjša plača.

2. Če delavec po odpovedi PZ iz poslovnega razloga podpiše

novo PZ za neustrezno delo, lahko zahteva ugotovitev

neutemeljenosti odpovednega razloga in ne ugotovitve

nezakonitosti odpovedi v celoti. V takšnem primeru delavec tudi

ni upravičen do razlike v plači, temveč do odškodnine za nastalo

premoženjsko škodo. Ugotovitev o neutemeljenosti odpovednega

razloga predstavlja temelj za odškodninsko odgovornost

delodajalca za povračilo premoženjske škode delavcu v višini

razlike med delavčevo plačo za prejšnje in novi (neustreznim)

delovnim mestom.

 

178.

VSL sodba I Kp 946/05

12.1.2006

kazensko materialno pravo

VSL22713

KZ člen 303, 303/1, 303/3, 303, 303/1, 303/3, 303, 303/1, 303/3.

napad na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti - grožnja - kvalificirana oblika

Ni bistvena stopnja subjektivnega občutka ogroženosti pri posameznem

oškodovancu, pač pa je bistvena že objektivno izrečena resna grožnja

s strani obdolženca. Kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko ta

opravlja naloge javne varnosti po 303. členu KZ je uvrščeno v

poglavje kaznivih dejanj zoper javni red in mir, zato je ratio tega

kaznivega dejanja omogočiti policistom nemoteno opravljanje nalog

javne varnosti ali čuvanja javnega reda in so zaključki

prvostopenjskega sodišča glede ogroženosti pravilni. Navsezadnje pa

to izhaja tudi iz jezikovne primerjave s kaznivim dejanjem ogrožanja

varnosti po I. odst. 145. člena KZ (ki je uvrščeno v poglavje

kaznivih dejanj zoper človekove pravice in svoboščine), kjer je kot

zakonski znak poleg resne grožnje določena tudi subjektivna osebna

ogroženost oškodovanca z besedno zvezo "kdor ogrozi varnost kakšne

osebe", medtem ko po I. odst. 303. člena KZ za obstoj kaznivega

dejanja zadošča zgolj resna grožnja.

 

180.

VDS sodba Pdp 1508/2004

12.1.2006

DELOVNO PRAVO

VDS03430

ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.

izredna odpoved - rok - tek pritožbenega roka

1. Če ima kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega

razmerja tudi vse znake kaznivega dejanja, to vpliva le na tek

objektivnega roka za podajo izredne odpovedi. Objektivni rok za

podajo izredne odpovedi PZ v primeru, če ima kršitev vse znake

kaznivega dejanja, traja ves čas, ko je možen kazenski pregon, v

vseh ostalih primerih pa znaša 6 mesecev od nastanka razloga za

izredno odpoved. Če je subjektivni 15-dnevni rok za podajo

izredne odpovedi že prekoračen, ni potrebno ugotavljati, ali je

bil zamujen tudi objektivni rok za podajo izredne odpovedi.

2. V ZDR ni podlage za razlikovanje začetka teka roka iz 2.

odstavka 110. člena ZDR. Zato je zmotno stališče, da subjektivni

15-dnevni rok za podajo izredne odpovedi PZ iz 2. odstavka 110.

člena ZDR v primeru izredne odpovedi PZ po 2. alinei 1. odstavka

111. člena ZDR začne teči ob podaji ustnega zagovora tožnice, v

primeru podaje izredne PZ po 1. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR

pa s potekom roka, v katerem bi tožnica morala vrniti

neupravičeno pridobljen denar. V konktretnem primeru je bila

tožena stranka s kršitvijo seznanjena že pred podajo zagovora, ki

ga je tožnica podala po tem, ko je potekel rok za vrnitev

neupravičeno pridobjenih sredstev tožene stranke.