• Najdi
  • <<
  • <
  • 9
  • od 13
  • >
  • >>
  • 161.
    VSK sodba I Cp 46/2005
    13.1.2006
    obligacijsko pravo
    VSK01749
    ZOR člen 926, 926.
    skrbnost - nastop zavarovalnega primera
    Postopek zaščite potopljenega motorja je treba izpeljati takoj, ko se motor dvigne iz morja. Tožnik bi to moral vedeti, čeprav ni strokovnjak usposobljen za motoroznanstvo. Da je potrebno pri potopitvah motorja takojšnje ukrepanje zaradi negativnega delovanja morske vode, ve vsak povprečno skrben lastnik oziroma uporabnik čolna z izvenkrmnim motorjem.

     
  • 162.
    VSK sklep I Cp 466/2005
    13.1.2006
    civilno procesno pravo
    VSK01738
    ZPP člen 141, 141/2, 142, 142/4, 352, 141, 141/2, 142, 142/4, 352.
    zamudna sodba - prepozna pritožba
    Pritožbeno sodišče je po čl. 352 ZPP pristojno za preizkus (pravočasnosti pritožbe), čeprav je to naredilo že sodišče prve stopnje.

     
  • 163.
    VDS sodba Pdp 358/2004
    13.1.2006
    delovno pravo
    VDS03741
    ZPP člen 97, 140, 142, 142/7, 97, 140, 142, 142/7. ZDR člen 87, 87/1, 87/2, 87/3, 87, 87/1, 87/2, 87/3.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpoved - pooblastilo
    Odpoved pogodbe o zaposlitvi mora biti delavcu vročena, sicer ne učinkuje. Praviloma se odpoved vroča delavcu osebno v prostorih delodajalca oz. na naslovu prebivališča, s katerega delavec prihaja na delo, po pravilih pravdnega postopka, kar pomeni, da se odpoved lahko vroči tudi pooblaščencu, če ima za to pooblastilo. Skladno s 97. členom ZPP mora biti pooblastilo pisno. Ker odvetnik XY delodajalcu ni predložil pisnega pooblastila delavca, da ga pooblašča za zastopanje, odpoved PZ, ki go je delodajalec vročil odvetniku XY, ni bila zakonito vročena in iz tega naslova za delavca niso nastale pravne posledice.

     
  • 164.
    VSL sklep I Cpg 1118/2005
    12.1.2006
    pravo intelektualne lastnine
    VSL07220
    ZASP člen 167, 167/1, 168, 170, 167, 167/1, 168, 170. ZIL-1 člen 44, 44/1, 44/1-g, 116, 119, 44, 44/1, 44/1-g, 116, 119.
    varstvo blagovne znamke - kršitev avtorske pravice - začasna odredba
    ZIL-1 daje torej močnejšo zaščito avtorski pravici napram pravici do

    znamke. Razlog takšne ureditve je v sami naravi avtorske pravice, ki

    je človekova, ustavno zajamčena pravica, ki temelji na naravnem

    pravu, in pripada avtorju na podlagi same stvaritve.

     
  • 165.
    VSL sklep III Cpg 178/05
    12.1.2006
    STEČAJNO PRAVO
    VSL06212
    URS člen 47, 47. ZPPSL člen 34, 34/1, 34/1-3, 47, 47/5, 34, 34/1, 34/1-3, 47, 47/5.
    prisilna poravnava - načrt finančne reorganizacije
    Z materialno presojo možnosti izpolnitve obveznosti iz predlagane

    prisilne poravnave se sodišče ukvarja takrat, kadar je vložen predlog

    za ustavitev postopka po 3. točki 1. odstavka 34. člena ZPPSL (ker ni

    možnosti, da bo dolžnik izpolnil obveznosti na podlagi predloga za

    prisilno poravnavo). Tak predlog pa je utemeljen samo v primeru, če

    predlagatelj izpodbije formalno oceno prvostopnega sodišča, da je

    dolžnik v NFR verjetno izkazal pogoj iz 5. odstavka 47. člena ZPPSL.

    To pa je takrat, kadar je mogoče s prepričanjem ovreči verjetnost, da

    bo dolžnik izpolnil svoje obveznosti iz predlagane prisilne

    poravnave.

    Velik del pritožbenih navedb se nanaša na dvom v nadaljnje poslovanje

    dolžnika po potrditvi prisilne poravnave.

    O tem delu NFR pa upniki ne odločajo z glasovanjem, niti zakon

    sodišču ne daje prav nobenih pooblastil za presojo tega dela NFR. V

    47. členu namreč Ustava RS zagotavlja svobodno gospodarsko pobudo.

    Predmet sodne presoje torej ne more biti tisti del NFR, ki pojasnjuje

    poslovanje v prihodnosti, če nima vpliva na izpolnjevanje dolžnikovih

    obveznosti iz prisilne poravnave.

     
  • 166.
    VSK sodba I Cpg 203/2005
    12.1.2006
    obligacijsko pravo
    VSK02013
    ZOR člen 1004, 1004/3, 1007, 1007/2, 1004, 1004/3, 1007, 1007/2.
    poroštvo - porok in plačnik - stečaj glavnega dolžnika
    Tudi če je zoper prvo toženo stranko uveden stečajni postopek, to drugega toženca kot poroka in plačnika ne razbremeni njegove odgovornosti za plačilo terjatve. Po izrecni določbi 2.odst. 1007.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku ali v postopku prisilne poravnave ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti, zato odgovarja kot porok upniku za ves znesek svoje obveznosti.

     
  • 167.
    VDS sklep Pdp 1363/2005
    12.1.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03428
    ZZ člen 36, 36. ZDR člen 204, 205/5, 204, 205/5.
    uporaba materialnega prava
    Neizbrani kandidat za ravnatelja šole ima sodno varstvo po

    določbi 36. člena Zakona o zavodih, ki je specialni predpis glede

    na ZDR in določa, da ima neizbrani kandidat za delovno mesto

    direktorja zavoda v 15-ih dneh po prejemu obvestila o izbiri

    pravico do sodnega varstva, če meni, da je bil kršen za izvedbo

    razpisa določeni postopek in bi ta kršitev lahko bistveno

    vplivala na odločitev o izbiri ali da izbrani kandidat ne

    izpolnjuje določenih pogojev. Zato ne pride v poštev določba 5.

    odstavka 204. člena ZDR, ki daje kandidatu pravico do sodnega

    varstva le v primeru, če je pri izbiri kršena prepoved

    diskriminacije.

     
  • 168.
    VSK sklep II Cpg 27/2005
    12.1.2006
    IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSK02015
    ZOR člen 103, 103. ZGD člen 416, 416/1, 416/3, 416, 416/1, 416/3. ZIZ člen 56, 56/2, 71, 56, 56/2, 71. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
    prenos poslovnega deleža - ničnost pogodbe _ odgovornost družbenika za dolgove družbe - prehod obveznosti na družbenika - odlog izvršbe - nepravočasen ugovor
    Ker ničnost pogodbe učinkuje za nazaj, kar pomeni, da se šteje, da pogodba, ki je obremenjena z ničnostjo, ni bil nikoli sklenjena, vpis družbenika v sodni register pa je zgolj deklaratorne narave, bi moralo sodišče prve stopnje ugovorne navedbe dolžnika glede ničnosti pogodbe o prenosu poslovnega deleža in v zvezi s tem zatrjevano pravno relevantno dejstvo, da dolžnik v času začetka izbrisa družbe ni bil družbenik te družbe in zato ne odgovarja za njene obveznosti, bodisi samo obravnavati kot predhodno vprašanje, ali pa prekiniti izvršilni postopek, dokler o predhodnem vprašanju ne bi bilo pravnomočno odločeno.

     
  • 169.
    VDS sodba Pdp 3/2006
    12.1.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03466
    ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-4, 125, 125/2, 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-4, 125, 125/2.
    izredna odpoved - poskusno delo - preklic
    V skladu z 2. odst. 125. člena ZDR/02, bi morala tožena stranka

    tožnici podati pisno ugotovitev o neuspešno opravljenem poskusnem

    delu in šele na podlagi te ugotovitve podati izredno odpoved

    pogodbe o zaposliti po postopku, ki sicer ureja izredno odpoved

    pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka pa je tožnici že po preteku

    3 dni podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, kar je povsem

    v nasprotju z veljavno delovnopravno zakonodajo. Zato je podana

    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po 4. alinei 1. odst. 111.

    člena ZDR/02, nezakonita.

    V kolikor je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu že

    vročena, potem je za kasnejši preklic te odpovedi in vzpostavitev

    prejšnjega stanja potrebna vedno tudi delavčeva privolitev

    oziroma njegovo soglasje. Ne more pa delodajalec napak pri redni

    ali izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi sanirati tako, da po

    vložitvi tožbe enostavno prekliče odpoved pogodbe o zaposlitvi in

    pozove delavca nazaj na delo.

    Delavcu ni mogoče očitati kršitev pogodbenih in drugih obveznosti

    iz delovnega razmerja (neupravičeni izostanek z dela) zato, ker

    se na poziv delodajalca, ki je bil podan takoj po vročitvi

    izredne odpovedi, ni javil na delo. Zato je izredna odpoved

    pogodbe o zaposlitvi podana po 2. alinei 1. odst. 111. člena

    ZDR/02, nezakonita.

     
  • 170.
    VSK sklep II Cpg 177/2005
    12.1.2006
    PRAVO DRUŽB
    VSK02271
    ZFPPod člen 27, 27/1, 27/4, 27, 27/1, 27/4.
    odgovornost družbenika za dolgove izbrisane družbe - neprava retroaktivnost
    V obravnavanem primeru ne gre za prepovedano povratno veljavo pravnih aktov, pač pa za to, da so se z uveljavitvijo ZFPPod spremenile prej zakonsko določene pravice oz. pogoji za njihovo uveljavljanje z učinkom za naprej, torej za tako imenovano nepravo retroaktivnost.

     
  • 171.
    VSK sklep I Cpg 76/2005
    12.1.2006
    STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSK02579
    ZOR člen 307, 371, 374, 307, 371, 374. ZPPSL člen 112, 112/3, 112, 112/3.
    ugotovitev obstoja upnikove terjatve - koncesijska pogodba - gospodarska javna služba - vsebina obveznosti - posledice začetka stečajnega postopka - sprememba nedenarne terjatve v denarno terjatev - zastaranje terjatve
    Tožeča stranka je imela do tožene stranke nedenarno terjatev. V času spornega razmerja veljavni 307. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) je določal, da je izpolnitev v izvršitvi tistega, kar je vsebina obveznosti, zato je niti dolžnik ne more izpolniti s čim drugim, niti ne more upnik zahtevati kaj drugega. Glede na takšno ureditev bi ob normalnem trajanju pogodbenega razmerja tožeča stranka od tožene stranke lahko zahtevala le, da izpolni svojo nedenarno obveznost in izvrši vlaganja v ugotovljeni višini (po predhodnem soglasju tožeče stranke in po uskladitvi programa investicij ter investicijskega vzdrževanja).

     
  • 172.
    VDS sklep Pdp 1028/2005
    12.1.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03444
    ZDSS člen 6, 6-1, 6, 6-1. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 87, 87/1, 87, 87/1.
    kolektivni delovni spor
    Dogovor med predlagateljem - sindikatom pri delodajalcu in

    nasprotnim udeležencem - delodajalcem o terminskem planu za

    postavitev novega plačnega sistema, predstavlja pravice, ki

    se urejejo s kolektivno pogodbo. Zato je spor o realizaciji

    dogovora kolektivni delovni spor o izvrševanju z dogovorom

    spremenjene (ali nadomeščene) kolektivne pogodbe.

     
  • 173.
    VSL sodba I Kp 946/05
    12.1.2006
    kazensko materialno pravo
    VSL22713
    KZ člen 303, 303/1, 303/3, 303, 303/1, 303/3, 303, 303/1, 303/3.
    napad na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti - grožnja - kvalificirana oblika
    Ni bistvena stopnja subjektivnega občutka ogroženosti pri posameznem

    oškodovancu, pač pa je bistvena že objektivno izrečena resna grožnja

    s strani obdolženca. Kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko ta

    opravlja naloge javne varnosti po 303. členu KZ je uvrščeno v

    poglavje kaznivih dejanj zoper javni red in mir, zato je ratio tega

    kaznivega dejanja omogočiti policistom nemoteno opravljanje nalog

    javne varnosti ali čuvanja javnega reda in so zaključki

    prvostopenjskega sodišča glede ogroženosti pravilni. Navsezadnje pa

    to izhaja tudi iz jezikovne primerjave s kaznivim dejanjem ogrožanja

    varnosti po I. odst. 145. člena KZ (ki je uvrščeno v poglavje

    kaznivih dejanj zoper človekove pravice in svoboščine), kjer je kot

    zakonski znak poleg resne grožnje določena tudi subjektivna osebna

    ogroženost oškodovanca z besedno zvezo "kdor ogrozi varnost kakšne

    osebe", medtem ko po I. odst. 303. člena KZ za obstoj kaznivega

    dejanja zadošča zgolj resna grožnja.

     
  • 174.
    VDS sodba in sklep Pdp 164/2004
    12.1.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03427
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 111, 111/1, 111/1-2, 88, 88/1, 88/1-1, 111, 111/1, 111/1-2.
    izredna odpoved - odpoved pogodbe o zaposlitvi
    Če je redna odpoved PZ iz poslovnega razloga že pričela

    učinkovati in je delavcu iz tega razloga po izteku odpovednega

    roka PZ že prenehala, delodajalec redne odpovedi PZ iz poslovnega

    razloga ne more več enostransko preklicati in delavcu podati

    izredno odpoved PZ po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR zaradi

    hujše kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega

    razmerja naklepno ali iz hude malomarnosti, ker se delavec po

    preklicu redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi kljub pozivu

    delodajalca ni vrnil na delo.

     
  • 175.
    VDS sodba Pdp 1713/2004
    12.1.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03436
    ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1, 111, 111/1, 111/1-1.
    materialno pravo - izredna odpoved - kršitev delovnih obveznosti - znak kaznivega dejanja
    Določba 1. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR, ki kot razlog za

    izredno odpoved PZ določa kršitev pogodbene ali druge obveznosti

    iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja, ne

    predpostavlja, da mora biti delavec predhodno v kazenskem

    postopku obsojen za kaznivo dejanje.

     
  • 176.
    VDS sodba Psp 151/2005
    12.1.2006
    DAVKI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS03701
    ZPIZ člen 202, 202/2, 202, 202/2.
    zastaranje - pokojninsko in invalidsko zavarovanje
    Če so bili prispevki, ki bi jih moral plačati zavarovanec sam,

    odpisani zaradi zastaranja, ne pa iz razlogov po Zakonu o

    pogojih, pod katerimi se zmanjšani ali odpisani prispevki štejejo

    za plačane (Ur. l. RS, št. 48/92), potem obdobje zavarovanja, za

    katerega so prispevki zastarali, ni všteto v pokojninsko dobo in

    se pri uveljavljanju pravic iz pokojninskega in invalidskega

    zavarovanja ne more upoštevati.

     
  • 177.
    VDS sodba Pdp 1508/2004
    12.1.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03430
    ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
    izredna odpoved - rok - tek pritožbenega roka
    1. Če ima kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega

    razmerja tudi vse znake kaznivega dejanja, to vpliva le na tek

    objektivnega roka za podajo izredne odpovedi. Objektivni rok za

    podajo izredne odpovedi PZ v primeru, če ima kršitev vse znake

    kaznivega dejanja, traja ves čas, ko je možen kazenski pregon, v

    vseh ostalih primerih pa znaša 6 mesecev od nastanka razloga za

    izredno odpoved. Če je subjektivni 15-dnevni rok za podajo

    izredne odpovedi že prekoračen, ni potrebno ugotavljati, ali je

    bil zamujen tudi objektivni rok za podajo izredne odpovedi.

    2. V ZDR ni podlage za razlikovanje začetka teka roka iz 2.

    odstavka 110. člena ZDR. Zato je zmotno stališče, da subjektivni

    15-dnevni rok za podajo izredne odpovedi PZ iz 2. odstavka 110.

    člena ZDR v primeru izredne odpovedi PZ po 2. alinei 1. odstavka

    111. člena ZDR začne teči ob podaji ustnega zagovora tožnice, v

    primeru podaje izredne PZ po 1. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR

    pa s potekom roka, v katerem bi tožnica morala vrniti

    neupravičeno pridobljen denar. V konktretnem primeru je bila

    tožena stranka s kršitvijo seznanjena že pred podajo zagovora, ki

    ga je tožnica podala po tem, ko je potekel rok za vrnitev

    neupravičeno pridobjenih sredstev tožene stranke.

     
  • 178.
    VDS sodba Pdp 1115/2004
    12.1.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03457
    ZDR člen 97, 97/1, 97/2, 97, 97/1, 97/2.
    redna odpoved
    V primeru redne odpovedi PZ iz poslovnih razlogov večjemu številu

    delavcev se mora delodajalec pri pripravi kriterijev za določitev

    presežnih delavcev z namenom, da doseže sporazum, posvetovati s

    sindikati. Če do sporazuma ne pride, to ne pomeni, da se izdelani

    kriteriji za določitev trajno presežnih delavcev ne bi smeli

    uporabiti.

    Zaradi pridružitve Slovenije EU in ukinitve carinske službe

    je prenehala potreba po delu tožnice, zaposlene na delovnem

    mestu špediterja. Zato je tožnici PZ iz poslovnega razloga

    zakonito prenehala, čeprav je tožnica zadnje mesece pred

    odpovedjo PZ opravljala dela dispečerja. Odločilno je, da je

    imela sklenjeno PZ za delovno mesto špediterja in da ji je

    bila odpovedana PZ za to delovno mesto.

     
  • 179.
    VSL sodba I Cp 120/2006
    12.1.2006
    medijsko pravo
    VSL51228
    ZMed člen 26, 31, 42, 26, 31, 42.
    objava popravka
    Če tožnik z objavo odgovora skuša ščititi predvsem svoj poslovni

    interes, pa čeprav gre za izvršitelja kot osebo javnega zaupanja,

    lahko uveljavlja le objavo popravka. Poslovni interes namreč ni del

    javnega interesa, ne gre torej za zagotavljanje objektivne,

    vsestranske in pravočasne informiranosti kot enemu od nujnih pogojev

    demokratičnega odločanja o javnih zadevah, kar kot predpostavko za

    pravico do objave odgovora ureja 42. člen Zmed.

    Fotografiji je mogoče pripisati pomen in vlogo pri oceni

    sorazmernosti dolžine popravka le, kadar ima funkcijo dela obvestila

    in ne gre zgolj za ilustracijo objavljanja teksta.

     
  • 180.
    VDS sodba Pdp 744/2005
    12.1.2006
    delovno pravo
    VDS03613
    ZDSS člen 18, 18/1, 18, 18/1. ZPP člen 86, 86/1, 86, 86/1.
    stari ZDR - prenehanje delovnega razmerja - šikana
    Tožnik je v tožbi pravilno označil toženo stranko, napačno pa je

    napisal le naslov tožene stranke (navedel je naslov poslovne

    enote tožene stranke in ne sedeža tožene stranke), kar pa ni

    vplivalo na pravilno ozačbo tožene stranke ali na njeno

    zastopanje v postopku. Toženo stranko so zastopali odvetniki, ki

    jih je za to pooblastil zakoniti zastopnik tožene stranke.

    Pravdnih dejanj v postopku ni opravljala poslovna enota, katere

    naslov je tožnik pomotoma navedel v tožbi, ampak pooblaščenec s

    pooblastilom zakonitega zastopnika.

    Za preklic disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja,

    pogojno odloženega za določen čas, zadostuje storitev hujše

    kršitve v preiskusnem obdobju in ugotavljanje kvalifikatornih

    okoliščin ni potrebno.

    Zahteva po natančnem in vestnem delu ni šikaniranje, kot tudi ni

    šikana uvedba disciplinskega postopka zoper delavca, ki krši

    delovne obveznosti.

     
  • <<
  • <
  • 9
  • od 13
  • >
  • >>