• Najdi
  • <<
  • <
  • 9
  • od 13
  • >
  • >>
  • 161.
    VSK sklep I Cp 466/2005
    13.1.2006
    civilno procesno pravo
    VSK01738
    ZPP člen 141, 141/2, 142, 142/4, 352, 141, 141/2, 142, 142/4, 352.
    zamudna sodba - prepozna pritožba
    Pritožbeno sodišče je po čl. 352 ZPP pristojno za preizkus (pravočasnosti pritožbe), čeprav je to naredilo že sodišče prve stopnje.

     
  • 162.
    VDS sklep Psp 786/2005
    13.1.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS03687
    ZIZ člen 38, 38c, 38, 38c. ZPP člen 163, 163.
    stvarna pristojnost - stroški izvršbe
    Socialno sodišče ni stvarno pristojno odločiti o stroških, ki jih

    niso zahtevale stranke in tudi ne o obračunu izvršitelja, ki ga

    ni samo postavilo. Odločitev o obračunu izvršitelja je vprašanje,

    ki spada v področje izvršbe in je zato v skladu z 38.c čl. ZIZ za

    odločitev pristojno okrajno sodišče, ki je sicer pristojno v

    zadevah izvršbe in zavarovanja. Odločitev prvostopnega socialnega

    sodišča o zahtevku, za katerega je pristojno sodišče druge vrste,

    je absolutna bistvena kršitev postopka po 4. tč. 2. odst. 339.

    čl. ZPP.

     
  • 163.
    VDS sodba Psp 670/2004
    13.1.2006
    UPRAVNI POSTOPEK
    VDS03727
    ZPIZ člen 125, 312, 125, 312. ZUP člen 260, 260. ZPIZ-1 člen 40, 40. ZDSS-1 člen 21, 81, 81/2, 21, 81, 81/2.
    obnova upravnega postopka - nadomestilo plače - nadomestilo plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev - nadurno delo
    Obnova upravnega postopka se na podlagi 1. tč. 260. čl. ZUP

    dovoli, če se zve za nova dejstva ali nove dokaze, ki bi sami

    zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi lahko

    pripeljali do drugačne odločitve o tožnikovi pravici, če bi bila

    ta dejstva oz. dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem

    postopku.

    Potrdili delodajalca, da je tožnik moral opravljati nadurno delo

    zaradi "velikega povpraševanja" po proizvodih in "neodložljivih

    delovnih obveznosti", ne da bi posebej navedel obseg nujnega

    nadurnega dela in temelj za odreditev v splošnem aktu ali sklepu

    pristojnega organa, ne zadoščata za ugotovitev, da gre za nujno

    delo, ki se po predpisih o delovnih razmerjih šteje za posebni

    delovni pogoj. Ker nadurno delo kot posebni delovni pogoj ni

    izkazano, tudi ni podlage za obnovo postopka za odločitev o

    nadomestilu za čas čakanja na zaposlitev.

     
  • 164.
    VSK sklep I Cpg 76/2005
    12.1.2006
    STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSK02579
    ZOR člen 307, 371, 374, 307, 371, 374. ZPPSL člen 112, 112/3, 112, 112/3.
    ugotovitev obstoja upnikove terjatve - koncesijska pogodba - gospodarska javna služba - vsebina obveznosti - posledice začetka stečajnega postopka - sprememba nedenarne terjatve v denarno terjatev - zastaranje terjatve
    Tožeča stranka je imela do tožene stranke nedenarno terjatev. V času spornega razmerja veljavni 307. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) je določal, da je izpolnitev v izvršitvi tistega, kar je vsebina obveznosti, zato je niti dolžnik ne more izpolniti s čim drugim, niti ne more upnik zahtevati kaj drugega. Glede na takšno ureditev bi ob normalnem trajanju pogodbenega razmerja tožeča stranka od tožene stranke lahko zahtevala le, da izpolni svojo nedenarno obveznost in izvrši vlaganja v ugotovljeni višini (po predhodnem soglasju tožeče stranke in po uskladitvi programa investicij ter investicijskega vzdrževanja).

     
  • 165.
    VDS sodba in sklep Pdp 164/2004
    12.1.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03427
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 111, 111/1, 111/1-2, 88, 88/1, 88/1-1, 111, 111/1, 111/1-2.
    izredna odpoved - odpoved pogodbe o zaposlitvi
    Če je redna odpoved PZ iz poslovnega razloga že pričela

    učinkovati in je delavcu iz tega razloga po izteku odpovednega

    roka PZ že prenehala, delodajalec redne odpovedi PZ iz poslovnega

    razloga ne more več enostransko preklicati in delavcu podati

    izredno odpoved PZ po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR zaradi

    hujše kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega

    razmerja naklepno ali iz hude malomarnosti, ker se delavec po

    preklicu redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi kljub pozivu

    delodajalca ni vrnil na delo.

     
  • 166.
    VDS sklep Pdp 1028/2005
    12.1.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03444
    ZDSS člen 6, 6-1, 6, 6-1. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 87, 87/1, 87, 87/1.
    kolektivni delovni spor
    Dogovor med predlagateljem - sindikatom pri delodajalcu in

    nasprotnim udeležencem - delodajalcem o terminskem planu za

    postavitev novega plačnega sistema, predstavlja pravice, ki

    se urejejo s kolektivno pogodbo. Zato je spor o realizaciji

    dogovora kolektivni delovni spor o izvrševanju z dogovorom

    spremenjene (ali nadomeščene) kolektivne pogodbe.

     
  • 167.
    VSL sodba I Cpg 954/04
    12.1.2006
    civilno procesno pravo
    VSL05641
    ZPP člen 212, 212.
    sklepčnost tožbe - terjatev - trditvena podlaga
    Prav tako tožbena trditvena podlaga ne omogoča presoje sodišču o

    očitani zlorabi pooblastila za avtonomno določanje članarine

    "članom", ki so ta status pridobili po sili zakona. Ob pomanjkanju

    nasprotnih trditev in argumentacije v prid višini vtoževane terjatve,

    ki bi sodišču sploh omogočile odgovor na ugovorne trditve, je treba

    šteti, da je tožba v tem pogledu nesklepčna.

     
  • 168.
    VSL sklep III Cpg 178/05
    12.1.2006
    STEČAJNO PRAVO
    VSL06212
    URS člen 47, 47. ZPPSL člen 34, 34/1, 34/1-3, 47, 47/5, 34, 34/1, 34/1-3, 47, 47/5.
    prisilna poravnava - načrt finančne reorganizacije
    Z materialno presojo možnosti izpolnitve obveznosti iz predlagane

    prisilne poravnave se sodišče ukvarja takrat, kadar je vložen predlog

    za ustavitev postopka po 3. točki 1. odstavka 34. člena ZPPSL (ker ni

    možnosti, da bo dolžnik izpolnil obveznosti na podlagi predloga za

    prisilno poravnavo). Tak predlog pa je utemeljen samo v primeru, če

    predlagatelj izpodbije formalno oceno prvostopnega sodišča, da je

    dolžnik v NFR verjetno izkazal pogoj iz 5. odstavka 47. člena ZPPSL.

    To pa je takrat, kadar je mogoče s prepričanjem ovreči verjetnost, da

    bo dolžnik izpolnil svoje obveznosti iz predlagane prisilne

    poravnave.

    Velik del pritožbenih navedb se nanaša na dvom v nadaljnje poslovanje

    dolžnika po potrditvi prisilne poravnave.

    O tem delu NFR pa upniki ne odločajo z glasovanjem, niti zakon

    sodišču ne daje prav nobenih pooblastil za presojo tega dela NFR. V

    47. členu namreč Ustava RS zagotavlja svobodno gospodarsko pobudo.

    Predmet sodne presoje torej ne more biti tisti del NFR, ki pojasnjuje

    poslovanje v prihodnosti, če nima vpliva na izpolnjevanje dolžnikovih

    obveznosti iz prisilne poravnave.

     
  • 169.
    VSK sodba I Cpg 203/2005
    12.1.2006
    obligacijsko pravo
    VSK02013
    ZOR člen 1004, 1004/3, 1007, 1007/2, 1004, 1004/3, 1007, 1007/2.
    poroštvo - porok in plačnik - stečaj glavnega dolžnika
    Tudi če je zoper prvo toženo stranko uveden stečajni postopek, to drugega toženca kot poroka in plačnika ne razbremeni njegove odgovornosti za plačilo terjatve. Po izrecni določbi 2.odst. 1007.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku ali v postopku prisilne poravnave ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti, zato odgovarja kot porok upniku za ves znesek svoje obveznosti.

     
  • 170.
    VSK sklep II Cpg 27/2005
    12.1.2006
    IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSK02015
    ZOR člen 103, 103. ZGD člen 416, 416/1, 416/3, 416, 416/1, 416/3. ZIZ člen 56, 56/2, 71, 56, 56/2, 71. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
    prenos poslovnega deleža - ničnost pogodbe _ odgovornost družbenika za dolgove družbe - prehod obveznosti na družbenika - odlog izvršbe - nepravočasen ugovor
    Ker ničnost pogodbe učinkuje za nazaj, kar pomeni, da se šteje, da pogodba, ki je obremenjena z ničnostjo, ni bil nikoli sklenjena, vpis družbenika v sodni register pa je zgolj deklaratorne narave, bi moralo sodišče prve stopnje ugovorne navedbe dolžnika glede ničnosti pogodbe o prenosu poslovnega deleža in v zvezi s tem zatrjevano pravno relevantno dejstvo, da dolžnik v času začetka izbrisa družbe ni bil družbenik te družbe in zato ne odgovarja za njene obveznosti, bodisi samo obravnavati kot predhodno vprašanje, ali pa prekiniti izvršilni postopek, dokler o predhodnem vprašanju ne bi bilo pravnomočno odločeno.

     
  • 171.
    VSL sodba I Kp 946/05
    12.1.2006
    kazensko materialno pravo
    VSL22713
    KZ člen 303, 303/1, 303/3, 303, 303/1, 303/3, 303, 303/1, 303/3.
    napad na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti - grožnja - kvalificirana oblika
    Ni bistvena stopnja subjektivnega občutka ogroženosti pri posameznem

    oškodovancu, pač pa je bistvena že objektivno izrečena resna grožnja

    s strani obdolženca. Kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko ta

    opravlja naloge javne varnosti po 303. členu KZ je uvrščeno v

    poglavje kaznivih dejanj zoper javni red in mir, zato je ratio tega

    kaznivega dejanja omogočiti policistom nemoteno opravljanje nalog

    javne varnosti ali čuvanja javnega reda in so zaključki

    prvostopenjskega sodišča glede ogroženosti pravilni. Navsezadnje pa

    to izhaja tudi iz jezikovne primerjave s kaznivim dejanjem ogrožanja

    varnosti po I. odst. 145. člena KZ (ki je uvrščeno v poglavje

    kaznivih dejanj zoper človekove pravice in svoboščine), kjer je kot

    zakonski znak poleg resne grožnje določena tudi subjektivna osebna

    ogroženost oškodovanca z besedno zvezo "kdor ogrozi varnost kakšne

    osebe", medtem ko po I. odst. 303. člena KZ za obstoj kaznivega

    dejanja zadošča zgolj resna grožnja.

     
  • 172.
    VSL sklep I Cpg 1118/2005
    12.1.2006
    pravo intelektualne lastnine
    VSL07220
    ZASP člen 167, 167/1, 168, 170, 167, 167/1, 168, 170. ZIL-1 člen 44, 44/1, 44/1-g, 116, 119, 44, 44/1, 44/1-g, 116, 119.
    varstvo blagovne znamke - kršitev avtorske pravice - začasna odredba
    ZIL-1 daje torej močnejšo zaščito avtorski pravici napram pravici do

    znamke. Razlog takšne ureditve je v sami naravi avtorske pravice, ki

    je človekova, ustavno zajamčena pravica, ki temelji na naravnem

    pravu, in pripada avtorju na podlagi same stvaritve.

     
  • 173.
    VDS sodba Psp 151/2005
    12.1.2006
    DAVKI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS03701
    ZPIZ člen 202, 202/2, 202, 202/2.
    zastaranje - pokojninsko in invalidsko zavarovanje
    Če so bili prispevki, ki bi jih moral plačati zavarovanec sam,

    odpisani zaradi zastaranja, ne pa iz razlogov po Zakonu o

    pogojih, pod katerimi se zmanjšani ali odpisani prispevki štejejo

    za plačane (Ur. l. RS, št. 48/92), potem obdobje zavarovanja, za

    katerega so prispevki zastarali, ni všteto v pokojninsko dobo in

    se pri uveljavljanju pravic iz pokojninskega in invalidskega

    zavarovanja ne more upoštevati.

     
  • 174.
    VDS sodba Pdp 1713/2004
    12.1.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03436
    ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1, 111, 111/1, 111/1-1.
    materialno pravo - izredna odpoved - kršitev delovnih obveznosti - znak kaznivega dejanja
    Določba 1. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR, ki kot razlog za

    izredno odpoved PZ določa kršitev pogodbene ali druge obveznosti

    iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja, ne

    predpostavlja, da mora biti delavec predhodno v kazenskem

    postopku obsojen za kaznivo dejanje.

     
  • 175.
    VSL sodba I Cp 120/2006
    12.1.2006
    medijsko pravo
    VSL51228
    ZMed člen 26, 31, 42, 26, 31, 42.
    objava popravka
    Če tožnik z objavo odgovora skuša ščititi predvsem svoj poslovni

    interes, pa čeprav gre za izvršitelja kot osebo javnega zaupanja,

    lahko uveljavlja le objavo popravka. Poslovni interes namreč ni del

    javnega interesa, ne gre torej za zagotavljanje objektivne,

    vsestranske in pravočasne informiranosti kot enemu od nujnih pogojev

    demokratičnega odločanja o javnih zadevah, kar kot predpostavko za

    pravico do objave odgovora ureja 42. člen Zmed.

    Fotografiji je mogoče pripisati pomen in vlogo pri oceni

    sorazmernosti dolžine popravka le, kadar ima funkcijo dela obvestila

    in ne gre zgolj za ilustracijo objavljanja teksta.

     
  • 176.
    VSK sklep II Cpg 132/2005
    12.1.2006
    PRAVO DRUŽB
    VSK01852
    ZPPSL člen 62, 62/1, 62, 62/1.
    prisilna poravnava
    Sodišče prve stopnje bi moralo najprej ugotoviti stanje

    upnikove terjatve do dolžnika na dan začetka prisilne

    poravnave (glavnica plus zamudne obresti plus stroški

    izvršilnega postopka z zamudnimi obrestmi), skladno s 1.

    odst. 62. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in

    likvidaciji (ZPPSL, Ur.l.RS št. 67/93 s sprem.).

     
  • 177.
    VDS sodba Pdp 1371/2004
    12.1.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03429
    ZDR člen 73, 73/1, 88, 88/1, 88/1-1, 73, 73/1, 88, 88/1, 88/1-1.
    odpoved
    Če gre za pravni prenos dela podjetja, preidejo pogodbene in

    druge obvetznosti iz delovnega razmerja, ki so jih na dan

    prevzema imeli delavci pri delodajalcu - prenosniku, po

    samem zakonu na delodajalca prevzemnika (1. odstavek 73.

    člena ZDR). Zato bi delodalaec - prevzemnik glede na to, da

    je kupil nepremičnine in prevzel dejavnost delodajalca -

    prenosnika, moral prevzeti tudi vse delavce, ki so delali na

    tem programu. Ker do tega ni prišlo, je delo tožnika pri

    delodajalcu - prenosniku (toženi stranki) res postalo nepotrebno,

    a mu redna odpoved PZ iz poslovnega ni bila podana zakonito, saj

    je do te situacije prišlo zaradi nepravilnega postopanja

    delodajalca - prenosnika (tožene stranke), ki ni zagotovil, da bi

    bil delavec prevzet k delodajalcu prevzemniku.

     
  • 178.
    VDS sodba Pdp 1115/2004
    12.1.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03457
    ZDR člen 97, 97/1, 97/2, 97, 97/1, 97/2.
    redna odpoved
    V primeru redne odpovedi PZ iz poslovnih razlogov večjemu številu

    delavcev se mora delodajalec pri pripravi kriterijev za določitev

    presežnih delavcev z namenom, da doseže sporazum, posvetovati s

    sindikati. Če do sporazuma ne pride, to ne pomeni, da se izdelani

    kriteriji za določitev trajno presežnih delavcev ne bi smeli

    uporabiti.

    Zaradi pridružitve Slovenije EU in ukinitve carinske službe

    je prenehala potreba po delu tožnice, zaposlene na delovnem

    mestu špediterja. Zato je tožnici PZ iz poslovnega razloga

    zakonito prenehala, čeprav je tožnica zadnje mesece pred

    odpovedjo PZ opravljala dela dispečerja. Odločilno je, da je

    imela sklenjeno PZ za delovno mesto špediterja in da ji je

    bila odpovedana PZ za to delovno mesto.

     
  • 179.
    VSK sodba I Cpg 72/2005
    12.1.2006
    STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSK01851
    ZPPSL člen 125, 125.
    izpodbijanje - verižna kompenzacija - poravnava
    Tožena stranka je imela terjatve do pravnega prednika tožeče

    stranke po treh računih. Izpodbijani verižni kompenzaciji z

    dne 9.5.2003 in z dne 12.5.2003 pa predstavljata način, s

    katerim so bile poravnane terjatve tožene stranke do tožeče

    stranke po navedenih računih. In ker so s spornima

    kompenzacijama bile poravnane ravno terjatve po prej

    navedenih računih, je pasivna legitimacija tožene stranke v

    obravnavani zadevi podana, obe dejanji pa sta izpodbojni

    zato, ker je tožena stranka svoje terjatve dobila v celoti

    poravnane, ostali stečajni upniki tožeče stranke pa ne.

     
  • 180.
    VDS sodba Pdp 1508/2004
    12.1.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03430
    ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
    izredna odpoved - rok - tek pritožbenega roka
    1. Če ima kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega

    razmerja tudi vse znake kaznivega dejanja, to vpliva le na tek

    objektivnega roka za podajo izredne odpovedi. Objektivni rok za

    podajo izredne odpovedi PZ v primeru, če ima kršitev vse znake

    kaznivega dejanja, traja ves čas, ko je možen kazenski pregon, v

    vseh ostalih primerih pa znaša 6 mesecev od nastanka razloga za

    izredno odpoved. Če je subjektivni 15-dnevni rok za podajo

    izredne odpovedi že prekoračen, ni potrebno ugotavljati, ali je

    bil zamujen tudi objektivni rok za podajo izredne odpovedi.

    2. V ZDR ni podlage za razlikovanje začetka teka roka iz 2.

    odstavka 110. člena ZDR. Zato je zmotno stališče, da subjektivni

    15-dnevni rok za podajo izredne odpovedi PZ iz 2. odstavka 110.

    člena ZDR v primeru izredne odpovedi PZ po 2. alinei 1. odstavka

    111. člena ZDR začne teči ob podaji ustnega zagovora tožnice, v

    primeru podaje izredne PZ po 1. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR

    pa s potekom roka, v katerem bi tožnica morala vrniti

    neupravičeno pridobljen denar. V konktretnem primeru je bila

    tožena stranka s kršitvijo seznanjena že pred podajo zagovora, ki

    ga je tožnica podala po tem, ko je potekel rok za vrnitev

    neupravičeno pridobjenih sredstev tožene stranke.

     
  • <<
  • <
  • 9
  • od 13
  • >
  • >>