razmerja med starši in otroki - zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - stiki otroka - stiki v korist otroka - izvedensko mnenje - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Neutemeljeni so očitki o pomanjkljivostih izpodbijane odločitve. Sodišče je v dokaznem postopku pridobilo poročila in mnenja CSD, izvedensko mnenje in dlje časa spremljalo izvajanje stikov med deklico in očetom. Opredelilo se je do vseh okoliščin, ki jih je ocenilo kot pomembne za ureditev stikov med očetom in hčerjo.
spor majhne vrednosti - upravnik kot zastopnik etažnih lastnikov - uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov - jamčevalni zahtevki glede opravljenih del - podjemna pogodba (pogodba o delu) - odgovornost za napake (jamčevanje za napake) - odgovornost podjemnika za napake - pregled izvršenega dela in obvestitev podjemnika - dolžnostno ravnanje upravnika - skrbnost dobrega strokovnjaka kot pravni standard - neizvedba dokaznega predloga - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka
Ker so bila grajana relativno enostavna gradbena dela, se od upravnika tudi ni pričakovalo, da bi pred plačilom obveznosti za ugotavljanje napak angažiral sodnega izvedenca ali posebnega strokovnjaka in s tem povzročil nesorazmerno visoke stroške etažnim lastnikom. Ker ostali etažni lastniki oziroma nadzorni odbor ob prevzemu in pregledu del takšnih napak niso uveljavljali, tožnica pa jih sama ni zaznala, je morala opraviti plačilo izvajalcu. Neskrbnega ravnanja ali ravnanja v nasprotju z interesi etažnih lastnikov ji ob opisanem ni mogoče očitati.
ZPP člen 7, 8, 212, 214, 216. SZ-1 člen 94. OZ člen 190.
najemno razmerje - najemna pogodba - obveznosti najemodajalca - neporavnane obveznosti do najemodajalca - kršitev najemne pogodbe - neplačevanje najemnine in stroškov - prenehanje najemnega razmerja - obveznosti najemnika - vrnitev stanovanja - vrnitev v prejšnje stanje - čiščenje prostorov - poškodovanje tuje stvari - popravilo poškodovane stvari - odtujitev stvari, dane v najem - kršitev procesnega prava - odprava procesne kršitve v pritožbenem postopku - dejanska trditvena in dokazna podlaga - prosti preudarek - obrazložitev dokazne ocene - opredelitev do izjave - opredelitev do dokazov - neupravičena pridobitev - plačilo uporabnine
Toženka je s tem, ko stanovanja ni predala v takšnem stanju, kot ga je prejela, kršila najemno pogodbo.
Toženka v pritožbi neutemeljeno navaja, da ni podane ne krivde ne protipravnosti njenega ravnanja. Ker ni skrbela za primerno čistočo stanovanja, je prvostopenjsko sodišče pravilno zaključilo, da je ravnala malomarno (krivdno). S tem, ko je opustila dolžno skrbnost, pa je obenem ravnala protipravno, saj je možnost nastanka škode predvidljiva posledica njene opustitve. Elementa krivde in protipravnosti se namreč pri opustitvenih ravnanjih tesno prepletata.
V obravnavani zadevi je predmet tožbe objava popravka v mediju. Gre za izraz ustavno varovane pravice do popravka, kot jo zagotavlja 40. člen Ustave RS. Njeno bistvo je v tem, da ima vsakdo pravico odzvati se na obvestilo, objavljeno v mediju, s katerim je bila prizadeta njegova pravica ali interes. Namen pravice do popravka se lahko doseže le s hitrim, ažurnim odzivom na objavljeno obvestilo. Temu načelu so prilagojena specialna postopkovna pravila, ki jih za obravnavani postopek predpisuje ZMed v členih 33 do 41.
Ob različnih podatkih glede odgovornega urednika, na katere sta naletela tožnika, jima ob dvomu ni mogoče očitati premajhne skrbnosti, ker sta zahtevo za objavo popravka naslovila na odgovorno urednico, ki je bila razvidna iz razvida medijev.
Dejanja, v konkretnem primeru zadržanje določenega dela gotovine zase, storjena zoper istega oškodovanca, ki so neločljivo povezana z obdolženčevim naklepom oziroma jih od vsega začetka povezuje obdolženčev jasen cilj pridobiti si premoženjsko korist, pomenijo eno kaznivo dejanje in ne nadaljevanega kaznivega dejanja. Izvršitveno ravnanje po prvem odstavku 209. člena KZ-1, ki se lahko stori med drugim le pri opravljanju gospodarske dejavnosti, ima oporo že v zakonskem besedilu in smiselni razlagi zakonskega dejanskega stanu ob upoštevanju pogojev, da so dejanja časovno in prostorsko ozko povezana, da so storjena z enotnim naklepom oziroma izražajo enotnost volje in da so usmerjena v kršitev iste pravno varovane dobrine. V takšnih primerih posamezna dejanja sicer pomenijo uresničenje zakonskih znakov kaznivega dejanja, pri čemer pa ponavljajoča ravnanja pomenijo zgolj kvantitativno povečanje (znotraj) istega neprava oz. obsega protipravnosti in so tako življenjsko gledano le del enotne kriminalne dejavnosti, ki predstavlja eno kaznivo dejanje. Za opredelitev, da gre za eno kaznivo dejanje, mora obstajati več povezovalnih okoliščin, iz ravnanj storilca pa mora izhajati taka homogenost njegovega ravnanja, da bi delitev posameznih njegovih ravnanj na samostojno kaznivo dejanje nasprotovala vsebini samega življenjskega dogodka tudi v smislu materialnih kazenskih določb.
ZASP člen 81, 81/1, 146, 146/1. OZ člen 198, 336, 336/1, 346, 347, 347/1.
določitev nadomestila - odstop od sodne prakse - obrazložitev odstopa od ustaljene prakse - pravna varnost - revalorizacija - kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - uporaba avtorskega dela - kabelska retransmisija - uporaba tuje stvari v svojo korist - neupravičena pridobitev - nadomestilo za uporabo - zastaranje zahtevka - čas prehoda koristi - višina nadomestila - primerno nadomestilo
Trditve tožeče stranke, da tožena stranka ni imela urejenega prenosa pravic kabelske retransmisije glasbe v televizijskih programih in da za uporabo navedenih pravic ni plačevala ustreznega avtorskega nadomestila, so omogočale presojo zahtevka na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi.
Skladno s prvim odstavkom 336. člena OZ začne zastaranje teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti. Pri terjatvah z obogatitveno pravno naravo je trenutek, ko lahko tožeča stranka (upnik) uveljavlja zahtevek opredeljen s prehodom koristi.
Zmotno je pritožbeno prepričanje tožene stranke, da je sodišče dolžno „slepo“ slediti ustaljeni sodni praksi in „navodilom“ VSRS. Sodišče lahko zakonito odstopi od ustaljene sodne prakse in „navodil“ VSRS, če za to obstajajo utemeljeni razlogi in te razloge v obrazložitvi pojasni.
Revalorizacija je primerna in uporabljiva le takrat, ko je treba varovati oškodovančev položaj v tem smislu, da ne bi bil oškodovanec zaradi padca vrednosti denarja od zapadlosti odškodninske obveznosti pa do prisoje odškodnine pred sodiščem prve stopnje prikrajšan, kar pa ni primer v tej zadevi.
ZPPP člen 18, 18/3. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 7, 7/1, 7/1-1.
mednarodna pristojnost slovenskega sodišča
Sodišče, ki odloča v sporu, na pristojnost iz 18. člena ZPP (tudi na mednarodno pristojnost iz tretjega odstavka citiranega člena) pazi ves čas postopka po uradni dolžnosti. Preizkusi jo na podlagi navedb v tožbi, na podlagi navedb tožene stranke iz odgovora na tožbo (in morebitnega odgovora nanj, če toženka ugovarja pristojnosti sodišča R Slovenije) in na podlagi dejstev, ki so mu znana.
gospodarski spor majhne vrednosti - opravljanje upravniških storitev - stroški obratovanja in vzdrževanja večstanovanjske stavbe - sklepčnost tožbe - pavšalne pritožbene navedbe - stroški upravljanja in vplačila v obvezen rezervni sklad - prekluzija v postopku v sporih majhne vrednosti
Pri zahtevkih za plačilo upravniških stroškov obstaja ustaljena sodna praksa, da mora tožeča stranka za sklepčnost tožbe navesti, katere stroške iztožuje, za katero obdobje in način oz. ključ delitve stroškov po posameznih postavkah.
Tožeča stranka v tožbi ni zatrjevala, da bi stroške dobaviteljem storitev plačala iz lastnih sredstev, temveč je to navedla šele v svoji drugi pripravljalni vlogi (po ugovoru tožene stranke glede aktivne legitimacije v odgovoru na tožbo), kar je prepozno.
ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 227, 227/5, 258, 258/2, 337, 337/1.. ZDR-1 člen 131, 131/1.
terjatve iz delovnega razmerja - voznik - pritožbene novote - sorazmerni del regresa za letni dopust - stroški mediacije - dnevnice za delo na službeni poti - nepredložitev listinske dokumentacije
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju števila in trajanja voženj, od česar je odvisna odločitev o zahtevku za plačilo dnevnic, pravilno poleg dejstva, da toženec ni predložil potnih nalogov (zaradi česar je štelo, da je njihova vsebina takšna, kot zatrjuje tožnik; peti odstavek 227. člena ZPP), upoštevalo vsebino tožnikove izpovedi, s katero je potrdil svoje navedbe. Toženec bi s predložitvijo potnih nalogov dokazoval svoje ugovore iz odgovora na tožbo glede števila delovnih dni v posameznem mesecu in trajanja voženj, na kar ga sodišče prve stopnje niti ni bilo dolžno posebej opozarjati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00057971
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 25, 26. Uredba (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije člen 122, 122/2, 124, 125, 125/3, 125/4, 125/4-b, 125/5, 129, 129/1, 189, 189/1. ZIL-1 člen 47, 48, 48/1, 48/1-d. ZMZPP člen 62. ZPP člen 185.
ugotovitvena tožba - kršitev znamke - pristojnost slovenskega sodišča - blagovna znamka EU - litispendenca - dogovor o pristojnosti - sprememba tožbe - smotrnost za dokončno ureditev razmerja - res iudicata - objektivne meje pravnomočnosti - nesklepčnost - pavšalne trditve - predhodna uporaba blagovnih znamk - kršitev človekovih pravic - pavšalni pritožbeni očitki
Bruseljska uredba v členu 25. določa tihi ali izrecni dogovor o pristojnosti, na kar se sklicuje tudi četrti odstavek 125. člena Uredbe EUTM, ki določa, da se člen 25. Bruseljske uredbe uporabi, če stranke soglašajo, da ima pristojnost drugo sodišče za blagovne znamke EU, oziroma se člen 26. Bruseljske uredbe uporablja, če toženec potrdi navzočnost na drugem sodišču za blagovno znamko EU.
Glede na to, da je tožeča stranka, ki ima sedež v Albaniji, vložila tožbo zoper toženo stranko, ki ima prav tako sedež v Albaniji, v Sloveniji, in upoštevaje, da se je tožena stranka spustila v spor in ni ugovarjala sodne pristojnosti slovenskega sodišča, je moč zaključiti, da je podana situacija iz b. alineje četrtega odstavka 125. člena Uredbe EUTM in je za sojenje v tem sporu pristojno slovensko sodišče.
ZPosS člen 2, 8, 8/3. ZPP člen 219b, 219b/2, 219b/2-2.
poslovna skrivnost - varovanje poslovne skrivnosti - varstvo poslovne skrivnosti v pravdnem postopku - pravica do izjave
Z vročitvijo vloge, ki vsebuje poslovne skrivnosti, bi se izničil sam namen izdaje sklepa, s katerim se prepove ponovna uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti katere od strank. Bi pa lahko sodišče vlogo, predlog za izdajo sklepa o sprejemu ukrepov za varovanje poslovnih skrivnosti, predhodno vročilo toženi stranki, da nanj odgovori. S tem bi, brez da bi razkrilo poslovno skrivnost, stranki omogočilo izjavo o predlogu.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Ker je bil tožnik z obveznostjo registriranja in prepovedjo izhoda iz obrata seznanjen, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je dne 18. 4. 2021 storil dve kršitvi, ker ni registriral svojega izhoda med delom in ker je registriral izhod E. E., s tem pa je lažno prikazoval svojo in E. E. prisotnost na delu. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik s tem ravnanjem kršil določbo 9. člena Pogodbe o zaposlitvi z dne 1. 2. 2018, po katerem je obvezan vestno, strokovno, pravočasno in kakovostno opravljati delo po navodilih delodajalca oziroma nadrejenega delavca na delovnem mestu, za katerega je sklenjena pogodba in v času ter na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, ob upoštevanju organizacije dela in poslovanja pri delodajalcu.
ZPND člen 19, 21, 21/1, 21/2, 22.d, 22.d/1, 22.d/3.
ukrepi sodišča zaradi nasilnih dejanj - preprečevanje nasilja v družini
Glede na to, da ZPND v zvezi z izrekom sklepa po 22.b členu, niti v 22.b členu, niti v preostalih določbah, glede postopka odločanja o ugovoru ne določa nič drugače oziroma posebnega, v zvezi s presojanjem ugovora nasprotnega udeleženca pred sodiščem prve stopnje veljajo splošne določbe ZNP-1. Že splošno določilo o pravici udeležencev do izjave v 5. členu ZNP-1 pa sodiščem nalaga vročanje ugovora nasprotnega udeleženca v izjavo predlagatelju, pri tem pa ZNP-1 niti v splošnih določbah, niti ZPP, ne določata nobenih posebnosti oziroma domnev ob presojanju ugovora. Zato pa se pri presojanju ugovora določbe ZIZ ne uporabljajo.
Določilo prvega in drugega odstavka 21. člena ZPND izrek ukrepa prepustitve stanovanja žrtvi v izključno uporabo v obsegu, kot ga je imel in časovno neomejeno, pogojuje zgolj z nelastninskim statusom povzročitelja nasilja, torej, da ta ni lastnik, solastnik ali skupni lastnik stanovanja v skupni uporabi.
sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi - nerazsodnost - napake volje - zmota v nagibu - prevara - bistvena zmota - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
V obravnavani zadevi ni bilo dokazano, da tožnik ob podpisu sporazuma ni imel sposobnosti razsojanja, temveč je bila ta sposobnost le bistveno okrnjena, s čimer pa neveljavnosti sporazuma ni mogoče utemeljiti. Pri tožniku je bil stik z realnostjo ohranjen, iz ugotovitev izvedenke pa tudi izhaja, da je vedel, da podpis sporazuma zanj pomeni izgubo zaposlitve. Tudi sicer je sporazum v primeru, če delavec ni bil sposoben za razsojanje, ničen, tožnik pa takega tožbenega zahtevka niti ni uveljavljal.
Pravilno je stališče prvostopenjskega sodišča, da ni pomembno, če je obdolženec drevesa posekal sam, ali pa je to storil kdo drug oziroma če je sploh prišlo do preprodaje lesa, kot je zatrjeval obdolženec in kot naj bi izhajalo iz pogodbe med obdolžencem in družbo X. To je sicer bilo predmet dokazovanja, vendar v situaciji, ko so bila obdolžencu očitana kazniva dejanja po prvotnem obtožnem predlogu z dne 9. 7. 2020, ki pa je bil po izvedenem dokaznem postopku s strani tožilstva spremenjen. Pravna pomembnost dejstev, o katerih naj bi izpovedovala priča B. B. je zato izpuhtela in ugotavljanje okoliščin v zvezi z obdolženčevim nadaljnjim poslovanjem po izvršitvi v tem postopku obravnavanih kaznivih dejanj, ne vpliva na ugotavljanje odločilnih dejstev kaznivih dejanj, ki so mu bila očitana in za katera je bil spoznan za krivega.
Navedba pritožnika, da o dokaznih predlogih na obravnavi ni bilo odločeno, ne drži, ker je iz list. št. 348 (glavna obravnava 26. 11. 2021) razvidno, da so bili dokazni predlogi zavrnjeni, res pa v zvezi s tem ni podane obrazložitve, prav tako navedeno ne izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe. Vendar v izostanku razlogov glede zavrnitve dokaznih predlogov, višje sodišče v obravnavanem primeru ne prepoznava izostanka razlogov o odločilnih dejstvih in s tem bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, temveč kot kršitev določb sedmega odstavka 364. člena (... iz katerih razlogov sodišče ni ugodilo posameznim predlogom strank ...) in petega odstavka 299. člena ZKP (sklepi senata se vselej razglasijo in s kratko obrazložitvijo vpišejo v zapisnik o glavni obravnavi). Tako ugotovljena kršitev pa po oceni višjega sodišča ni vplivala niti na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe, prav tako ne na kršitev pravic obrambe.
Zaradi ugotovitve, da so se dokazni predlogi nanašali na pravno nerelevantna dejstva, tudi postopanje sodišča, v katerem je sicer bilo prepoznano kršenje zakonskih določb ZKP, ne more vzpostavljati pravne relevantnosti predlaganih dokazov, saj zaradi neobrazložene odločitve o zavrnitvi le-teh in ob ugotovljeni vsebinski nepomembnosti le-teh, neizvedba in neobrazložitev le-teh tudi ni mogla in ni vplivala na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje.
ZPP člen 318, 318/1, 338, 338/2, 339, 339/2, 339/2-7.. ZDR-1 člen 131, 131/1, 131/4, 161, 161/1.
zamudna sodba - sorazmerni del regresa za letni dopust - terjatve iz delovnega razmerja - vloga v tujem jeziku - nedovoljen pritožbeni razlog
Toženka je 8. 9. 2021 vložila vlogo z istega dne. Vloga ni v slovenskem jeziku. Sodišče prve stopnje je po pozivu na popravo, na katerega se toženka ni odzvala, izdalo sklep z dne 5. 10. 2021, s katerim je vlogo zavrglo. Sklep je pravnomočen (sklep VDSS Pdp 607/2021 z dne 25. 11. 2021). Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da toženka na tožbo ni odgovorila. Njene pritožbene navedbe, ki se nanašajo na vlogo z dne 8. 9. 2021, so, ker je sklep o zavrženju pravnomočen, neupoštevne (pa tudi sicer neutemeljene; nobene podlage ni, da bi sodišče iz vloge v tujem jeziku razbiralo besede, ki imajo določen pomen tudi v slovenščini).
KPJS člen 39, 39/1, 39/1-11, 39/2.. ZPP člen 7, 212.
plačilo plače - dodatek za delo v rizičnih razmerah - epidemija - trditveno in dokazno breme - zmotna uporaba materialnega prava
Toženec je za vtoževano obdobje tožniku izplačal dodatek iz 11. točke prvega odstavka 39. člena KPJS v višini 65 % osnovne plače delovnega mesta za 85 % opravljenih ur dela. Zavrnitev tožbenega zahtevka za plačilo preostalih 15 % opravljenih ur dela je obrazložilo s tem, da ima delodajalec na podlagi 39. člena KPJS pravico odločiti, da dodatka delavcem ne bo izplačeval za ves delovni čas in hkrati določiti delo, ki se opravlja v rizičnih razmerah in časovni obseg opravljanja tega dela. To je toženec storil s Sklepom o določitvi del in nalog, ki se opravljajo v nevarnih pogojih dela in časovnega obdobja opravljanja del in nalog v nevarnih pogojih, v katerem je za vse magistre farmacije, ki delo opravljajo v lekarni, določil, da delo v nevarnih pogojih predstavlja tisto delo, ki je vezano na neposreden stik z uporabniki storitev in obsega 85 % delovnega časa. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ta Sklep sam po sebi še ne predstavlja podlage za zaključek, da je tožnik opravljal delo v nevarnih pogojih res le 85 % delovnega časa in da nasprotnega ni mogoče dokazati. Sklep je splošne narave in kot tak ne more avtomatično izključiti možnosti, da so delavci dejansko opravili v nevarnih pogojih delo v večjem obsegu, kot ga predvideva Sklep.
KZ-1 člen 299, 299/1, 299/3. ZKP člen 372, 372/1, 372/1-5.
preprečitev uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi - odločba o kazni - kazen zapora - predpisana kazen - prekoračitev pravice, ki jo ima sodišče po zakonu - kršitev kazenskega zakona
Prvostopenjsko sodišče je ob tem, ko je obtoženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 299. člena KZ-1, napačno uporabilo določbo prvega odstavka 299. člena KZ-1 in obtožencu po navedeni zakonski določbi izreklo kazen treh mesecev, saj je za kaznivo dejanje, za katerega je obtoženca spoznalo za krivega (po tretjem odstavku 299. člena KZ-1), predpisana kazen od enega do petih let zapora.
Prvostopenjsko sodišče je z odločbo o določeni trimesečni zaporni kazni prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu, in s tem zagrešilo kršitev iz 5. točke prvega odstavka 372. člena ZKP, zato je višje sodišče ob pravilni uporabi zakonske določbe tretjega odstavka 299. člena KZ-1 obtožencu določilo kazen enega leta zapora.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00057468
ZASP člen 22, 81, 81/1, 105, 105/1, 106, 146, 146/1, 147, 147/1, 147/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3. OZ člen 193, 198, 336, 336/1, 344, 346, 347, 347/1. URS člen 22, 60. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) člen 2, 2-f. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) tarifna številka II, II/2.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - ne bis in idem - deljiva terjatev - uporaba avtorskega dela - kabelska retransmisija glasbenih del - nadomestilo za uporabo - gospodarska pogodba - gospodarski spor - višina nadomestila - tarifa - običajni honorar - določitev primernega denarnega nadomestila - odstop od sodne prakse - pravna varnost - sodba presenečenja - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - zakonske zamudne obresti - zastaranje zamudnih obresti - nedobrovernost - zastaranje zahtevka
Okoliščina, da gre v konkretnem primeru skladno z določili ZPP za gospodarski spor, na trajanje zastaralnega roka ne vpliva. Pri presoji trajanja zastaralnega roka je namreč odločilna pravna podlaga zahtevka.
V smislu enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, zagotavljanja konkurenčnosti med njimi ter predvidljivosti je treba v vseh istovrstnih postopkih določanja primernega nadomestila uporabiti enak način določitve primernega nadomestila.
Pri določitvi primernega nadomestila za uporabo pravic je treba upoštevati tisto tarifo, ki je veljala v obdobju za katerega se določa primerno nadomestilo. Le ta odraža običajno vrednost pravice v določenem obdobju.
Tarifa iz Skupnega sporazuma se je v obdobju od leta 2012 do leta 2014 bistveno zvišala (za cca. 31 odstotkov). Gre za spremembo objektivne okoliščine, ki je pravno odločilna za določitev primernega nadomestila v tem primeru. Zato ni mogoče govoriti o posegu v konkurenčnost in pravico do enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, ker bi sodišče v istovrstnih primerih, ki pa se nanašajo na drugo časovno obdobje, določilo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe v televizijskih programih v drugačni višini. V navedene pravice kabelskih operaterjev bi bilo poseženo le, če bi sodišče za isto časovno obdobje v istovrstnih primerih določilo različne višine primernih nadomestil, pri čemer za takšne odločitve ne bi obstajale utemeljene objektivne okoliščine.
Tožena stranka bi morala podati konkretne trditve o dejstvih na podlagi katerih bi bilo mogoče, če bi se izkazala za resnična, zaključiti, da je utemeljeno menila, da pravice uporablja "z dovoljenjem" tožeče stranke oziroma, da je zaradi kakšnega njenega ravnanja ali ravnanja tožeče stranke pridobila pravico do uporabe pravic kabelske retransmisije glasbe v televizijskih programih. Trditev o takšnih okoliščinah pa tožena stranka med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni podala.