P. p. d.o.o. ni oseba iz 3. in 4. odstavka 87. člena ZPP. Sposobnosti biti pooblaščenka v sodnih postopkih ji po presoji pritožbenega sodišča ne daje niti 4. odstavek 131. člena ZIL-1. Patentni zastopnik, kar je P. p. d.o.o. (prim. 2. odstavek 131. člena ZIL-1), namreč lahko zastopa stranke pred sodišči, če izpolnjuje pogoje, določene s predpisi, ki urejajo zastopanje pred sodišči. Določilo 4. odstavka 131. člena ZIL-1 tako v obravnavanem primeru napotuje na ZPP.
Zgolj rizičnost pravočasne izpolnitve ne daje podlage za po višini tako nesorazmeren dogovor o pogodbeni kazni. Pogodbena kazen ima sicer po eni strani pomen utrditve izpolnitve pogodbene obveznosti, po drugi strani pa pomeni tudi civilno sankcijo za kršitev pogodbene obveznosti. Višina tako dogovorjenne sankcije pa mora biti v sorazmerju s kršitvijo pogodbene obveznosti. Vprašanje večjega rizika na strani ene pogodbene stranke pa ne daje podlage za sklepanje, da je v skladu z načelom vestnosti in poštenja iz 12. člena ZOR dogovor, po katerem je pogodbena stranka, na strani katere je izkazana večja rizičnost glede izpolnitve pogodbe, v primeru neizpolnitve dolžna izplačati polovico zneska pogodbene obveznosti, ne da bi bila nasprotna stranka dolžna karkoli izpolniti po pogodbi. Če se je tožeča stranka sklicevala na obveznost tožene stranke omogočiti izvajalcu rušenje objektov, ki je bilo predmet pogodbe, bi kot kršitev oziroma neizpolnitev takšne obveznosti morala zatrjevati in dokazati, da je bila sama pripravljena svojo obveznost izpolniti, pa ji je to tožena stranka onemogočila. V kolikor pa je tožeča stranka s svojo izpolnitvijo čakala zaradi neizpolnjene denarne obveznosti naročnika (plačilo avansa), tožeča stranka plačila pogodbene kazni ne more uveljavljati, saj je takšna sankcija izrecno izključena po 3. odst. 270. člena ZOR. Ker tožeča stranka konkretiziranih trditev glede neizpolnitve nedenarne obveznosti tožene stranke ni ponudila, je s tem podana nesklepčnost tožbenega zahtevka iz naslova pogodbene kazni. 629.čl. ZOR na specialen način ureja odškodninsko odgovornost naročnika v kolikor izkoristi upravičenje do razdrtja pogodbe s prevzemnikom. Njegova odškodninska obveznost je podana ne da bi bil podan element nedopustnega ravnanja. Da pa bi tožeča stranka s tožbenim zahtevkom na tej podlagi lahko uspela, bi morala ponuditi konkretizirane trditve o dejanskih okoliščinah, ki jih za ugotovitev obveznosti, ki jo je dolžan naročnik izplačati prevzemniku zaradi razdrtja pogodbe, določa 629.čl. ZOR.
Pravilno je ravnanje izvršitelja, ko je upnikov predlog, za katerega odločanje ni bil pristojen, posredoval sodišču. V skladu z zakonom je bilo tudi ravnanje sodišča, ko je na podlagi predloga odločilo, da se izvršba odloži.
znamka - absolutno varstvo znamke - pojem enak - kisla smetana - mlečni izdelek
Pojem enak označuje (na primer) predmete, ki se med seboj po lastnostih, značilnostih ujemajo, se ne razlikujejo (prim. Slovar slovenskega knjižnega jezika, DZS, 1994, stran 199). Pojem "mlečni izdelki" pa je razumeti kot nadpomenko za vse najrazličnejše izdelke iz mleka. Vse te izdelke povezuje skupna značilnost, to je, da gre za izdelke iz mleka. V tej lastnosti so si med seboj vsi mlečni izdelki enaki. Toda (a) točka 1. odstavka 47. člena ZIL-1 ne govori o enakosti ene izmed lastnosti primerjanega blaga, temveč o enakosti med primerjanim blagom.
Za enakost med mlečnimi izdelki in kislo smetano v smislu (a) točke 1. odstavka 47. člena ZIL-1 ne gre, pa čeprav je res, kar trdi pritožnik, da je notorno, da je kisla smetana mlečni izdelek.
ZOR člen 154, 154/1, 159, 159/2, 192, 200, 203, 154, 154/1, 159, 159/2, 192, 200, 203.
odškodnina za negmotno škodo - pravnomočna sodba - soodgovornost
Že kazensko sodišče se je ukvarjalo s toženčevo prištevnostjo v času storitve tega dejanja in ugotovilo, da je bil toženec sicer zaradi alkoholiziranosti bistveno zmanjšano prišteven, da pa to ni razlog, ki bi ga lahko toženec uveljavljal v svojo korist, saj se je v to stanje spravil sam. Zato se tudi v odškodninskem sporu ne more razbremeniti odgovornosti po 2. odst. 159. člena ZOR.
ZZZDR člen 133, 133. ZPP člen 184, 184/1, 337, 184, 184/1, 337.
dokazna ocena - verzijski zahtevek
Navedbe, da naj bi ji toženec protipravno preprečeval izvajanje soposesti in uporabo stanovanja, katerega solastnica je tožnica, pa niso upoštevne, saj tožnica zahtevka tekom postopka na prvi stopnji ni utemeljevala na tej podlagi. Zatrjevala je samo, da se je odselila iz stanovanja zaradi toženčevega nasilja.