POPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20231
KZ (1951) člen 118, 118/1, 174.ZKP člen 365, 365-1, 427, 427-1.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev zakona - sovražna propaganda
Pravnomočna sodba sicer pravilno ugotavlja, da je bilo obsojenčevo obširno pisanje sramotilni spis. Njegov spis, v katerem je izražal kritične misli do anomalij tedanje družbe, je bil naperjen le proti komunizmu, torej politični podlagi tedanje družbe, ne pa tudi proti tedanji družbeni in državni ureditvi sami, kot je ta bila določena v ustavah FLRJ in LRS iz let 1946 oziroma 1947 ter v zveznem in republiškem ustavnem zakonu iz leta 1953. Kaznivo dejanje sovražne propagande po členu 118/I KZ/1951 je bilo namenski delikt in je bilo podano le tedaj, če je imel storilec poseben namen, da bi izpodkopal oblast delovnega ljudstva ali gospodarski temelj socialistične graditve, to je z ustavo določeno ureditev države. S tem ko je napadena sodba obsojenčev namen in to ne le v izreku, marveč tudi v obrazložitvi, ugotavljala le na podlagi same vsebine izjave, ne da bi nedvomno ugotavljala njegov namen kot subjektivni element tega kaznivega dejanja, pa je ravnala tudi v nasprotju že s tedanjo sodno prakso.
ZKP člen 365, 365-1. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo člen 3, 3-6, 10.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona
1. Za politično sodelovanje s sovražnikom ni dovolj posplošena trditev, da je obs. sodeloval v času vojne z določenimi voditelji bele garde, temveč bi bilo treba obsojenčevo delovanje tudi konkretno opisati, da bi bilo iz tega razvidno, ali je politično sodeloval s sovražnikom. Prav tako ni konkretno opisano, kako je pomagal sovražniku pri izvajanju prisilnih ukrepov proti prebivalstvu Jugoslavije, zato opisano dejanje nima vseh znakov kaznivega dejanja po 6. točki 3. člena ZKLD.
2. Kaznivo dejanje po 10. členu ZKLD ne pomeni vsako poslovanje v času okupacije, ki je posredno ali neposredno povezano s sovražnikom, ampak je odločilno, kakšen je bil obseg in pomembnost takšnega poslovanja za sovražnika.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (1946) člen 3, 3-6, 11, 3-3, 3-4, 3-2, 6, 6-3, 9. KZ (1929) paragraf 306.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev zakona - ni kaznivo dejanje
1. Za obstoj kaznivega dejanja po 6. točki 3. člena ZKND je potrebno, da je že iz opisa dejanja razvidno konkretno delovanje obtoženca, iz katerega bi izhajalo ali je politično sodeloval s sovražnikom.
2. V izreku opisano dejanje, da je obtoženi kot italijanski zaupnik soodločal, katere osebe je treba spraviti v zapore odnosno v internacijo in je bilo vsled njegovega vpliva res mnogo ljudi interniranih in da je osebno interveniral pri Italijanih, ima vse znake kaznivega dejanja po 3 točki 3.člena ZKND, saj je obtoženi med okupacijo izvrševal ovajanja, ki so imela za posledico aretacije, zapor in odgon prebivalcev jugoslavije v koncentracijska taborišča. 3. Dejanje obtoženca, ki je v času okupacije zaslišanega z grožnjami silil, da prizna in mu smiselno celo grozil s smrtjo, je vsekakor šteti kot pomoč sovražniku pri izvajanju prisilnih ukrepov zoper prebivalstvo po 3. točki 6. člena ZKND.
KZ (1929) paragraf 386, 386/1, 387.ZKP člen 365, 365-1.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje zoper službeno dolžnost
Obt. kot sodnik bi moral odkloniti sojenje v zadevi zoper soobtoženca, njegovega sošolca, vendar pa njegovo ravnanje, kot je opisano, ni v ničemer vplivalo na to, da bi se v obravnavani zadevi kršil zakon. Sprejem darila, steklenice konjaka je bilo s strani obt. kot sodnika zanj neprimerno, kar sega le na področje sodniške etike.
ZKP člen 416, 365, 365-5. Zakon o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže člen 4, 4/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - nedovoljena špekulacija - kršitev kazenskega zakona - zaplemba premoženja
Za kaznivo dejanje nedovoljene špekulacije po 1. odstavku 4. člena ZTŠS je bilo mogoče izreči kazen zaplembe premoženja le, če je imelo dejanje hujše posledice za družbo.
Dejanje obsojenke, ki je v izreku tudi nekonkretizirano, po količini in vrednosti blaga, ki bi kot predmet nedovoljene špekulacije, ni mogoče oceniti kot hujše posledice za družbo, zato obsojenki sodišče ne bi smelo izreči stranske kazni zaplembe premoženja. Izrek stranske kazni pa je bil tudi v nasprotju z določbo 1. odstavka 4. člena ZTŠS, ker ni bila obsojenki izrečena kazen odvzema prostosti najmanj enega leta.
ZKP člen 416, 422. Zakon o prekrških zoper javni red in mir (1951) člen 127, 127-1.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev zakona - varstveni ukrep - drug kraj
Ker napadena odločba, s katero je bil kaznovanemu izrečen varstveni ukrep - da se ga za določen čas pošlje v drug kraj - niti v izreku, niti v obrazložitvi ne vsebuje dejanskega stanu prekrška zoper javni red in mir (Ur. l. LRS št. 16/49 in 40/51), je bil kršen zakon (spremembe in dopolnitve temeljnega zakona o prekrških, Ur. l. FLRJ št. 46/51), v katerem je bilo določeno, da mora dispozitiv odločbe o prekršku obsegati med drugim dejanski stan prekrška, zaradi katerega se obdolženec kaznuje in predpis o prekršku.
ZKP člen 416, 422/1. ZZakon o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže člen 4, 4-1. KZ del člen 29, 29/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - nedovoljena špekulacija - zaplemba premoženja - kršitev kazenskega zakona
Zamenjava instalacijskega materiala za tri stanovanjske hiše, ki je bil zamenjan za 15 ton kontingentiranega cementa za zidavo obsojenčeve zasebne hiše, ni bilo mogoče oceniti kot dejanje nedovoljene špekulacije s hujšimi posledicami za družbo. Take hujše posledice bi nastale šele tedaj, če bi zaradi prikrivanja in kopičenja ostal širši krog državljanov brez živil, tako da jim grozita pomanjkanje in lakota. Obrazložitev sodbe, ki govori o domnevno hujših posledicah za družbo, je v logičnem nasprotju z uporabo omilitvenih določil pri izreku kazni obsojencu. Zato je sodišče z izrekom zaplembe premoženja kršilo določbo 4. člena točka 1 ZTŠS.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo člen 9, 9/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona - ni kaznivo dejanje
Ker iz opisa kaznivih dejanj ne izhaja, da je v obtoženčevem ravnanju šlo za agitacijo in propagando, ki vsebuje poziv za nasilno rušenje obstoječe družbene ureditve, temveč je šlo le za izjave, ki jih je mogoče po njihovi vsebini opredeliti kot prikazovanje stanja, torej v njem niso bili podani znaki očitanega kaznivega dejanja in je bil s tem kršen zakon.
ZKP člen 427, 427-1. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3, 3-8.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona - opisano dejanje nima znakov kaznivega dejanja
V določbi 8. točke 3. člena ZKLD je veljal za storilca kaznivega dejanja tisti, kdor je v državi ali zunaj nje organiziral društvo, ki mu je bil cilj vršiti zločine iz 2. člena ZKLD ali društvo s fašističnimi cilji zoper ustavni red v FLRJ ali kdor je postal član takega društva ali ga je na kakršenkoli način podprl. V konkretnem primeru je šlo za delovanje dveh kanalov, po katerih je več osebam uspelo pobegniti iz države v tujino, vendar pa iz opisa dejanja ni konkretnih dejstev, iz katerih bi izhajal cilj vršiti cilje iz 2. člena ZKLD ali da bi šlo za fašistične cilje.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3/6. Zakon o vojaških kaznivih dejanjih člen 17, 17/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona
V opisu dejanja, ki naj bi ga storil obsojenec, je le delno ponavljanje zakonskega opisa kaznivega dejanja, da je obsojenec šel v službo k okupatorju, glede tega, da je tudi pomagal pri izvajanju rekvizicije, odvzemanja hrane in drugih dobrin ali pri izvajanju kakršnihkoli prisilnih ukrepov proti prebivalstvu FLRJ, pa ni navedeno nič konkretnega, zato obsojenčevo ravnanje ni mogoče opredeliti kot dejanje po 6. točki 3. člena ZKLD.
Ravnanje obtoženca, ko je v izreku opisano, da je zaslišal R.M.-ja in ga potem izpustil na prostost in ko zoper osumljeno R.D. ni bil začet kazenski postopek, samo po sebi še ne kaže na nikakršno zlorabo pooblastil. Zloraba uradnega položaja ali pooblastil vojaške osebe je podana, če taka oseba pooblastila uporablja vsebinsko nepravilno in v nasprotju z njihovim smotrom, ker pa v izreku sodbe ni razvidno, kakšna pooblastila je imel obsojenec, je nemogoče sprejeti kakršnokoli pravno oceno glede tega, ali je pooblastila prekoračil.
ZKP člen 416, 420, 421. Uredba o vojaških sodiščih člen 14, 16, 28, 28/2-3.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev postopka - ni odločilnih dejstev
V napadeni sodbi ni zatrjevanih kršitev določb člena 28/II tč. 3 Uredbe o vojaških sodiščih, saj je obrazložitev ločena od dispozitivnega dela sodbe. V obrazložitvi so tudi natančno opredeljena dejstva, ki jih je ugotovilo sodišče in se specifizirano nanašajo na vse dele obsodilnega izreka in dokazi za to (poslane knjige, priznanja obtožencev). V tistem delu, kjer obsojenci obtožbe niso priznali, pa je sodišče obrazloženo zavrnilo njihovo zanikanje. Tudi obrazložitev odločbe o kaznih je bila v skladu z uredbo o vojaških sodiščih, saj je sodišče kazen odmerilo tako, da jo je prilagodilo kazenski odgovornosti posameznikov.
ZKP člen 365, 365-1, 350, 350-1. Uredba o vojaških sodiščih člen 14.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona - ni znakov kaznivega dejanja
Ker niti v izreku, niti v obrazložitvi izpodbijane pravnomočne sodbe ob navajanju pravne opredelitve iz 14. člena uredbe o vojaških sodiščih ni omenjeno, katera izmed oblik kaznivega dejanja, ki so bile predpisane s to določbo, naj bi bila v tem primeru izražena, ne izhaja noben znak kaznivega dejanja po 14. členu te uredbe.
ZKP člen 427, 427-1, 365-1. Uredba o vojaških sodiščih člen 14.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona
Navedba, da je bila obsojenka "zagrizena nemčurka", je lahko le označevanje notranje privrženosti obtoženke ideji o majorizaciji nemštva nad slovenskim, ne pa sestavina kaznivega dejanja. Tudi samo članstvo v kulturbundu ne pomeni kaznivo dejanje po 14. členu uredbe o vojaških sodiščih.
Zakon o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže člen 5, 5/1, 6, 6/1. KZ (1947) člen 29, 29/I.ZKP člen 416, 422, 422/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev materialnega zakona - gospodarska sabotaža - zaplemba premoženja
Obsojencu je bila za kaznivo dejanje gospodarske sabotaže po 1. točki 5. člena ZTSŠ izrečena le denarna kazen, kazen zaplembe premoženja pa je smela biti izrečena le za hujše primere gospodarske sabotaže, zato je bil z izrekom zaplembe premoženja v škodo obsojenca kršen materialni zakon.
Zakon o davkih (1946) člen 39, 39-1. Zakon o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže člen 3/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev zakona
Vrhovno sodišče je obs. na podlagi 1. točke 350. čl. ZKP oprostilo od obtožbe, ker izrek sodbe ni vseboval znakov kaznivega dejanja po 1. točki 3. člena ZTSŠ, saj se je za storitev zahteval storilčev namen, da bi z blagom, ki ga je odtegnil prometu, kasneje pridobil nesorazmerno premoženjsko korist.
KZ člen 66, 29.ZKP člen 365, 365-5, 416, 422. Zakon o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže člen 1, 1-1, 15, 15-5, 10, 10-1, 6, 6/1-1.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona - zaplemba premoženja
Sodišče je v škodo obsojenca kršilo kazenski zakon, ker je bila obsojencu za kaznivo dejanje gospodarske sabotaže izrečena kazen odvzema prostosti s prisilnim delom za čas osmih mesecev, torej manj kot eno leto in mu po določbah 66. člena KZ ni smelo izreči za dejanja v steku še kazen zaplembe premoženja.
ZKP člen 416, 365, 365-1. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-14.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona - ni kaznivo dejanje
Golo napeljevanje in sodelovanje pri prestopu državne meje, ni predstavljalo kaznivega dejanja po 14. t. 3. člena ZKLD, niti kakšnega drugega kaznivega dejanja, ki bi bilo kot takšno inkriminirano v letu 1948.
ZKP člen 365, 365-1. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 8, 8/1, 2.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona - ni kaznivo dejanje
V opisanem dejanju ni znakov kaznivega dejanja po 1. odst. 8. člena ZKLD, zato je vrhovno sodišče v odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti obsojenca na podlagi 1. točke 350. člena ZKP oprostilo od obtožbe.