Pravdni stranki sta podpisali pogodbo, v kateri se je tožena stranka zavezala zagotoviti razliko v višini 1,338.255,00 SIT, razen za primer, če bi ministrstvo zagotovilo dodatna sredstva. Sodišče druge stopnje pripominja, da zadevna pogodba ni bila izpodbita, in da zato veljajo pogodbena določila tako, kot je v pogodbi izražena volja pravdnih strank, kar je že pravilno v izčrpnih razlogih ugotovilo sodišče prve stopnje.
Tožeča stranka je izvedenca gradbene stroke predlagala po potrebi, nato pa ni želela založiti predujma za izvedbo dokaza z izvedencem gradbene stroke (list. št. 23). Dokazno breme v zvezi z dokazovanjem kvalitete gradbenih del, kar je tožena stranka sicer grajala, pa je na podlagi 212. člena ZPP na strani tožene stranke, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ker tega dokaza ni izvajalo.
ZTLR člen 20, 20/1, 22, 24, 20, 20/1, 22, 24. SZ člen 58, 58.
sporazum - solastninska pravica
Od odgovora na vprašanje, ali je (ni) toženec pridobil solastninsko pravico na sporni stanovanjski hiši, je zato odvisno, ali toženec le-to uporablja nezakonito, brez pravnega naslova. Če so se v družinski skupnosti pogovarjali o gradnji in pri gradnji vsi sodelovali, to pomeni, da so s takim ravnanjem izrazili sporazum o skupni gradnji. Bistvo takega sporazuma pa je, da taka gradnja sama po sebi predpostavlja, da bodo lastninsko pravico pridobili vsi sodelujoči, tudi toženec. Ko gre za člane ožje ali širše družinske skupnosti namreč običajno manjka ne le oblika, ampak sploh izrecno dogovor, vendar se dogovor o skupni gradnji domneva na podlagi sorodstvenih razmerij in konkludentnih ravnanj.
Tožnica je bila ob izgubi očeta stara 7 let in je bila najmlajši otrok v družini. Dokazana je bila velika navezanost in zaradi tega hude duševne bolečine. Pravična odškodnina znaša 2,800.000,00 SIT.