Ker gre pri sporni pogodbi po vsebini za pogodbo o preužitku, ki je odplačna in aleatorna, so brez pomena pritožbeni očitki, da se pogodba ni izpolnjevala ali vsaj ne dovolj dolgo, ker sta starša pravdnih strank kmalu po njeni sklenitvi umrla.
VARSTVO POTROŠNIKOV – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0080261
OZ člen 626, 626/1, 635, 635/1, 635/2, 641, 642. ZVPot člen 37a, 37c, 37c/3, 38, 38/1, 38/2.
podjemna pogodba – obveznost izvršiti delo – obveznost prevzeti delo – določitev plačila in izplačilo – stvarne napake – grajanje napak – prekluzivni rok – dogovor o odpravi napak
Tožnica uveljavlja pravico do plačila za opravljeno storitev na podlagi pogodbe, ki je bila sklenjena pred začetkom gradnje terase, ne upošteva pa novega pogodbenega dogovora, ki je bil sklenjen po gradnji terase, ki je na novo določil pravice in obveznosti pravdnih strank, tudi glede roka plačila za opravljeno storitev. Zato tožbeni zahtevek že iz tega razloga ni utemeljen, ob tem, da je bilo ugotovljeno, da tožnica tudi ni izpolnila obveznosti iz nove pogodbe in še ni odpravila napak na terasi, zato tudi (še) nima pravice zahtevati plačila za opravljeno storitev.
stečajni postopek nad pravno osebo – terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku – spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti – oklic – rok za prijavo terjatve – zavrženje prepozne prijave
Za prijavo terjatev, ki so mu zoper dolžnika nastale do začetka stečajnega postopka, je imel enako kot ostali upniki s sedežem v Republiki Sloveniji rok treh mesecev, šteto od dneva objave oklica o začetku stečajnega postopka. Ker je upnik navedeni rok zamudil, je imelo sodišče podlago, da zavrže njegovo prijavo, v določbi petega odstavka 296. člena ZFPPIPP.
Tožniku ni mogel začeti teči trimesečni rok za izpodbijanje sodne poravnave zaradi napačnega zastopanja, preden mu je bila vrnjena poslovna sposobnost.
izvršilni naslov - zakonske zamudne obresti - določno opredeljena terjatev
Za utemeljenost predloga za izvršbo glede zakonskih zamudnih obresti ne zadošča materialnopravna zakonska podlaga. Za izvršilni postopek je brez pomena, ali gre za terjatev nastalo s soglasjem strank (pogodbenim dogovorom), ali za terjatev, z zakonsko podlago. Izvršilno sodišče sme v skladu z načelom stroge formalne legalitete dovoliti izvršbo le za v izvršilnem naslovu določno opredeljeno obveznost (prvi odstavek 17. člena in prvi odstavek 21. člena ZIZ). Vezanost na izvršilni naslov ne pomeni le, da izvršilno sodišče ni pristojno vsebinsko presojati njegove pravilnosti glede obstoja v njem navedenih obveznosti, ampak tudi, da ga ne sme v ničemer dopolnjevati.
Ob vložitvi tožbe glede vprašanja, ali je znižanje kupnine dopustno uveljavljati le z dajatvenim tožbenim zahtevkom, ni bilo enotnega stališča niti v teoriji niti v sodni praksi. Še več večinska praksa višjih sodišč je dopuščala neposredni dajatveni zahtevek, sodna praksa Vrhovnega sodišča pa še ni bila izoblikovana. Postopanje tožeče stranke, ki je tožbeni zahtevek prilagodila med postopkom spremenjeni sodni praksi, je bilo zato pravilno, zaradi česar ne pride v poštev prekluzija na podlagi 480. člena OZ.
DRUŽINSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080263
ZPP člen 413. ZNP člen 35, 35/1.
razmerja med starši in otroki – določitev stikov z otrokom – stroški postopka – prosti preudarek – obrazložitev stroškovne odločitve
Sodišče prve stopnje je standardu obrazloženosti stroškovnega dela odločitve zadostilo. Izhajalo je iz okoliščine, da so udeležencema nastali primerljivi pravdni stroški, da je bil njun uspeh delen ter da sta kot starša zainteresirana za ureditev stikov na način, ki je v največji možni meri v korist otrok. Takšne okoliščine pritrjujejo pravilnosti zaključka, da udeleženca nosita vsak svoje stroške postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0087523
OZ člen 459, 459-3, 465, 480. ZVKSES člen 10, 91. ZVPot člen 41.
prodajna pogodba - stvarne napake - jamčevalni zahtevki - jamčevanje za stvarne napake - znižanje kupnine - tožbeni zahtevek za znižanje kupnine - oblikovalni tožbeni zahtevek - izguba pravic - pravočasnost zahtevka - prekluzija - prekluzivni rok - naknadna sprememba sodne prakse - pravica do sodnega varstva - očitna napaka - dogovorjene lastnosti - obrestovanje vnaprej plačane kupnine - stroški v zvezi z izpolnitvijo prodajne pogodbe
Določba 91. člena ZVKSES ne izključuje uporabe 41. člena ZVPot.
Sodišče prve stopnje se je pravilno opredelilo do navedbe, da je bilo za objekt pridobljeno pravnomočno uporabno dovoljenje. Presodilo je namreč, da to na razsojo v ničemer ne vpliva, saj je pomembno to, kar je dogovorjeno. Uporabno dovoljenje, ki ga izda upravni organ investitorju, namreč ne izključuje obstoja stvarnih napak po OZ, zato se toženec na tej podlagi ne more sklicevati, da napake ni.
Ugotovljene okoliščine, da dedinja živi na kmetiji in je v večji meri že doslej opravljala upravljalske funkcije, utemeljujejo njeno določitev za upraviteljico zapuščine pred predlagano tretjo osebo.
pobot – pogoji za pobot – pobotna izjava – zapadlost terjatve – nesklepčnost – materialno procesno vodstvo
Pritožnica ne more uspeti z navedbami, da bi jo moralo sodišče prve stopnje, v kolikor je bilo mnenja, da pobotne izjave ni podala, v sklopu materialnega procesnega vodstva pozvati k pojasnitvi njenih trditev. V konkretnem primeru je namreč tožečo stranko na nesklepčnost njene trditvene podlage izrecno opozorila že tožena stranka. V takem primeru pa materialno procesno vodstvo ni potrebno.
Tožeča stranka ni podala nobenih trditev v zvezi z zapadlostjo svoje domnevne terjatve, kar je sicer pogoj za pobotanje.
Glede na to, da je obsojenec svojo obveznost v pretežnem delu izpolnil, za neizpolnitev dela obveznosti pa so bili podani objektivni dejavniki, ni razloga za preklic izrečene pogojne obsodbe (tudi upoštevaje nesorazmernost določene kazni napram višini preostanka neplačanega dolga).
kršitev pravice do obrambe - pravni pouk obdolžencu o pravici do zagovornika - pogoji za opravo glavne obravnave brez zagovornika - ustreznost vročitve vabila za glavno obravnavo - minimalni rok za pripravo obrambe
Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje obdolžencu vročilo obtožni predlog in vabilo za prvo glavno obravnavo. V vabilu so bili zapisani vsi pravni pouki iz prejšnje točke tega sklepa. Prva glavna obravnava je bila razpisana za 2. 9. 2014, vabilo pa je bilo obdolžencu vročeno preko izvršitelja 15. 8. 2014, torej zadosti časa za pripravo obrambe, predvsem pa še dovolj časa, da bi si vzel zagovornika, čeprav se je zaradi bolezni opravičil. Sodišče prve stopnje je nato obdolženca še večkrat vabilo na glavne obravnave in v vabilih vedno znova zapisalo ustrezne pravne pouke in obdolženca opozorilo na posledice, v kolikor si zagovornika ne bo vzel. Obdolženčev očitek sodišču prve stopnje, da se glavne obravnave ni udeležil in si ni najel zagovornika, ker je vabilo prejel le dva dni pred obravnavo, zato ne more imeti uspeha zaradi zgoraj obrazloženih okoliščin. Pritožbeno sodišče je zato prepričano, da obdolžencu ni bila kršena pravica do obrambe, kot tudi ne pravica do zagovornika, saj je bil, kot je bilo že obrazloženo, večkrat poučen, da si sme vzeti zagovornika in večkrat poučen o posledicah, če tako ne bo ravnal. Sicer pa obdolženec v svoji kratki pritožbi ne pove in ne obrazloži, kako bi naj smiselno uveljavljana kršitev pravice do obrambe po drugem odstavku 371. člena ZKP, v kolikor bi bila zares podana, vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.
ČLOVEKOVE PRAVICE - OSEBNOSTNE PRAVICE - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM0023498
URS člen 34, 35, 37. OZ člen 131. ZDR člen 6, 146. ZSPJS člen 17a. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede člen 2, 4.
diskriminacija in neenako obravnavanje na delovnem mestu - poseg v čast in dobro ime - pravica do tajnosti pisem in drugih občil - pravica do zasebnosti
Pošta, ki je bila naslovljena na šolo s pripisom za tožnico (brez posebne oznake osebno ali zaupno), in katerega pošiljatelj je bil učbeniški sklad, se je nanašalo na tožničino delo v šoli in ne gre za osebno pošto tožnice, ki jo sicer varuje pravica do tajnosti pisem in drugih občil (37. člen Ustave Republike Slovenije, v nadaljevanju URS). Kot naslovnik je bila v pismu namreč določena šola in ne tožnica, zato jo je toženka kot ravnateljica smela odpreti.
zvin in udarnina desne rame - degenerativne spremembe - delovna nesreča - zdravje in varnost pri delu - sesutje obrabljenih nosil kot delovnega orodja - odgovornost za drugega
Odgovorna oseba mora oškodovanca vzeti takega, kakršen je, in mu plačati odškodnino tudi za tisto večjo in drugačno škodo, ki je v škodnem dogodku ne bi utrpel, če ne bi imel osebnih lastnosti, ki so jo omogočile.
Naravni dogodki in procesi ne morejo biti pravno relevanten vzrok, zato ni pomembno, da povprečni oškodovanec ne bi utrpel enakega obsega škode in da je bila tožnica zaradi predhodnih degenerativnih sprememb bolj občutljiva in je utrpela večji obseg škode.
Po določbi 15. člena ZARSS pogojno soglasje za mediacijo ni dopustno in tako ni pogojev za prekinitev postopka po 6. točki 205. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 15. člena ZARSS.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSK00002487
URS člen 54.. ZZZDR člen 106.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
pravica do družinskega življenja - otrokova korist - stiki med otrokom in biološkim staršem, ki mu je bila roditeljska pravica odvzeta
V okviru ugotavljanja otrokove koristi treba namreč upoštevati tako načelo, da je v otrokovo korist, da se družinske vezi pretrgajo le izjemoma (na kar opozarja pritožba), kot tudi načelo, da je otroku v korist, da odrašča in se razvija v varnem in zdravem okolju. Pravica do družinskega življenja predlagateljice ne upravičuje do stikov, ki bi škodovali dekličinemu zdravju in razvoju. Če so stiki za deklico škodljivi, se mora materina pravica umakniti dekličini.
plačilo stroškov obratovanja – smetarina – zavezanec za plačilo stroškov – pasivna legitimacija – lastnik poslovnega prostora – bremena skupne stvari – pravna narava odloka – podzakonski predpis
Plačilo stroškov upravljanja, vzdrževanja in obratovanja stavbe (med katere sodi tudi plačilo smetarine) že po zakonu bremeni njene lastnike (ne glede na to, kdo je dejanski uporabnik prostora). Takšno je tudi stališče sodne prakse (prim. VSL II Cpg 85/2015, I Cpg 462/2010, II Cp 861/2011, I Cpg 165/2012). Posledično niti ni pravno odločilno, ali je tožena stranka k plačilu zavezana tudi na podlagi sprejetih odlokov Občinskega sveta Občine Piran ali ne. Odlok namreč v nobenem primeru nima narave specialnejšega predpisa, saj zakonu ni prirejen, temveč gre za podzakonski akt, ki mora biti po določilu tretjega odstavka 153. člena Ustave RS v skladu z ustavo in zakoni. Povedano drugače: z odlokom ni mogoče izključiti obveznosti, ki jih imajo pravni subjekti na podlagi zakona. Če jih, je tak odlok nezakonit.