Ker je sodišče prve stopnje izpodbijano odločitev oprlo na dokaze, ki jih pravdni stranki nista predlagali, in zato njihove izvedbe v dokaznem postopku ni odredilo ter jih tudi ni izvedlo, ima sodba prve stopnje pomanjkljivost, zaradi katere se v izpodbijanem delu ne more preizkusiti.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023932
KZ-1 člen 86, 86/3. ZIKS-1 člen 12, 12/1.
presoja utemeljenosti predloga za nadomestitev izvršitve kazni zapora z zaporom ob koncu tedna - neizpolnjevanje formalnih pogojev - nezaposlenost obsojenca
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo in tehtno obrazložilo, da obsojeni ne izpolnjuje enega izmed formalnih pogojev za nadomestitev kazni zapora z zaporom „ob koncu tedna“. Iz registra Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije namreč izhaja, da obsojeni ni zaposlen, saj je obvezno zdravstveno zavarovan na način, da si sam plačuje zavarovanje.
DRUŽINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081780
ZZZDR člen 52. ZZK-1 člen 243. ZPP člen 196, 285.
sklepčnost – odpravljiva nesklepčnost – ravnanje sodišča – materialno procesno vodstvo – skupno premoženje – razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja drugega zakonca – izpodbojen pravni posel – ničen pravni posel – sosporništvo – enotni sospornik
Sodišče tožeči stranki sicer ni dolžno oziroma zaradi nepristranskosti niti ne sme oblikovati tožbenega zahtevka, dolžno pa jo je, če gre za odpravljivo nesklepčnost tožbe, pozvati naj nesklepčnost odpravi. To vključuje tudi pobudo za spremembo tožbenega predloga, ki bo ustrezal tožbeni trditveni podlagi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0080275
ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14. OZ člen 965. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih člen 4, 4/3.
direktna tožba – nezgoda pri delu – odškodninska odgovornost delodajalca – krivdna odgovornost – dokazna ocena – metodološki napotki za izdelavo dokazne ocene
Delodajalec odškodninsko ne odgovarja za vsako poškodbo pri delu, ampak odgovarja, če so izpolnjeni pogoji, ki jih za odškodninsko odgovornost predpisuje OZ.
ZFPPIPP člen 386, 386/1, 386/1-2, 386/1-2(3), 403, 403/1, 403/1-2.
odpust obveznosti – ustavitev postopka – razlogi za ugovor proti odpustu obveznosti – odpoved premoženjski pravici – brezplačno opravljanje funkcije direktorja
Pritožbeno sodišče soglaša z zaključki sodišča prve stopnje, da brezplačno opravljanje funkcije direktorja v kapitalski družbi predstavlja odpoved premoženjski pravici, to je pravici do plačila za opravljeno delo.
Dolžnik bi z začetkom postopka osebnega stečaja sodišče moral obvestiti, da brezplačno opravlja funkcijo direktorja in za nadaljnje brezplačno opravljanje le-te pridobiti soglasje sodišča. Ker tega ni storil, je kršil obveznost iz tretje alineje 2. točke prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP, kar je ugovorni razlog iz 2. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP.
izvršba na denarno terjatev dolžnika - prenos terjatve - prenos v izterjavo - sklep o prenosu - pritožba dolžnikovega dolžnika
S prenosom dolžnikove terjatve v izterjavo dobi upnik ob zapadlosti pravico zahtevati od dolžnikovega dolžnika plačilo terjatve, vendar lahko dolžnikov dolžnik še vedno utemeljeno ugovarja plačilu (prvi in tretji odstavek 120. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Upnik s tem sklepom ni pridobil izvršilnega naslova, ampak le upravičenje, da se obrne na dolžnikovega dolžnika, da mu plača, kar je (še) dolžan. Če bo med upnikom in dolžnikovim dolžnikom obstoj in obseg terjatve sporen, pa bo imel upnik na voljo pot pravde.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023557
KZ-1 člen 288, 288/1. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1. ZSS člen 2.
kaznivo dejanje protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja - konkretiziranost pritožbenih razlogov - zavrženje obtožnega predloga - motivirani naklep kot zakonski znak kaznivega dejanja - namen stranki škodovati
Kaznivo dejanje protizakonito, pristransko in krivično sojenje se lahko stori le z motiviranim naklepom - sodnik ga stori z namenom, da bi stranki v postopku škodoval ali ji neupravičeno dal prednost. Za storitev navedenega kaznivega dejanja ne zadostuje, da sodnik pri vodenju sodnega postopka ali izrekanju sodne odločbe krši zakon ali izkrivlja pravo, temveč je nujno, da to počne z namenom, da bi stranki v postopku škodoval ali ji neupravičeno dal prednost. Kršitev določbe 2. člena ZSS, ki se obdolženki očita v uvodnem delu opisa kaznivega dejanja v obtožnem predlogu, ne predstavlja zadostne podlage za konkretizacijo motiviranega naklepa (dolus coloratus) kot zakonskega znaka obdolženki očitanega kaznivega dejanja.
zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - neopravičen izostanek zasebnega tožilca iz naroka za glavno obravnavo - pravilnost vabljenja - pooblaščenec odvetnik kot prava vešča oseba
Pritožbeno sodišče ne dvomi, da pritožniku, ki je odvetnik z dolgoletno prakso in torej ni prava neuka stranka, določbe ZKP, ki se nanašajo na izostanek zasebnega tožilca in pooblaščenca z glavne obravnave, prav gotovo niso neznane.
SPZ je res opustil konstrukcijo posesti pravice in varstvo služnosti na tej podlagi. Vendar pa je tudi po SPZ mogoče posestno varstvo služnosti, in sicer na podlagi splošnih pravil o posestnem varstvu.
Velja, da se stvarna služnost lahko priposestvuje le s tisto vsebino, ki ustreza njenemu dejanskemu izvrševanju. Takšno izvrševanje služnosti je bilo v okviru rabe skladno z naravo gospodujočega zemljišča, ki je bilo kmetijsko zemljišče – travnik (II Ips 461/2005).
plačilo stroškov obratovanja – smetarina – zavezanec za plačilo stroškov – pasivna legitimacija – lastnik poslovnega prostora – bremena skupne stvari – pravna narava odloka – podzakonski predpis
Plačilo stroškov upravljanja, vzdrževanja in obratovanja stavbe (med katere sodi tudi plačilo smetarine) že po zakonu bremeni njene lastnike (ne glede na to, kdo je dejanski uporabnik prostora). Takšno je tudi stališče sodne prakse (prim. VSL II Cpg 85/2015, I Cpg 462/2010, II Cp 861/2011, I Cpg 165/2012). Posledično niti ni pravno odločilno, ali je tožena stranka k plačilu zavezana tudi na podlagi sprejetih odlokov Občinskega sveta Občine Piran ali ne. Odlok namreč v nobenem primeru nima narave specialnejšega predpisa, saj zakonu ni prirejen, temveč gre za podzakonski akt, ki mora biti po določilu tretjega odstavka 153. člena Ustave RS v skladu z ustavo in zakoni. Povedano drugače: z odlokom ni mogoče izključiti obveznosti, ki jih imajo pravni subjekti na podlagi zakona. Če jih, je tak odlok nezakonit.
pobot – pogoji za pobot – pobotna izjava – zapadlost terjatve – nesklepčnost – materialno procesno vodstvo
Pritožnica ne more uspeti z navedbami, da bi jo moralo sodišče prve stopnje, v kolikor je bilo mnenja, da pobotne izjave ni podala, v sklopu materialnega procesnega vodstva pozvati k pojasnitvi njenih trditev. V konkretnem primeru je namreč tožečo stranko na nesklepčnost njene trditvene podlage izrecno opozorila že tožena stranka. V takem primeru pa materialno procesno vodstvo ni potrebno.
Tožeča stranka ni podala nobenih trditev v zvezi z zapadlostjo svoje domnevne terjatve, kar je sicer pogoj za pobotanje.
zvin in udarnina desne rame - degenerativne spremembe - delovna nesreča - zdravje in varnost pri delu - sesutje obrabljenih nosil kot delovnega orodja - odgovornost za drugega
Odgovorna oseba mora oškodovanca vzeti takega, kakršen je, in mu plačati odškodnino tudi za tisto večjo in drugačno škodo, ki je v škodnem dogodku ne bi utrpel, če ne bi imel osebnih lastnosti, ki so jo omogočile.
Naravni dogodki in procesi ne morejo biti pravno relevanten vzrok, zato ni pomembno, da povprečni oškodovanec ne bi utrpel enakega obsega škode in da je bila tožnica zaradi predhodnih degenerativnih sprememb bolj občutljiva in je utrpela večji obseg škode.
ZIZ člen 270. SPZ člen 146, 146/1. ZZK-1 člen 91, 91/5.
zavarovanje z začasno odredbo – pogoji za izdajo začasne odredbe – maksimalna hipoteka – subjektivna nevarnost
Redno razpolaganje s premoženjem (ki je opravljeno v okviru redne dejavnosti ali povsem neodvisno od vprašanja uveljavitve terjatve) ponavadi ne konstituira pogoja subjektivne nevarnosti, ne glede na to, ali ogroža uveljavitev terjatve ali ne.
Sama ustanovitev zavarovanja v času po prvem naroku bi utegnila biti pokazatelj subjektivne nevarnosti iz drugega odstavka 270. člena ZIZ, vendar upoštevajoč vse zgoraj navedeno (nastanek obveznosti leta 2011, refinanciranje leta 2014, pogodba o maksimalni hipoteki je bila kot oblika zavarovanja predvidena že v kreditni pogodb iz leta 2014 in dejstvo normalne gospodarske aktivnosti), ne zgradi za zavarovanje z začasno odredbo zahtevane subjektivne nevarnosti.
Glede na to, da je obsojenec svojo obveznost v pretežnem delu izpolnil, za neizpolnitev dela obveznosti pa so bili podani objektivni dejavniki, ni razloga za preklic izrečene pogojne obsodbe (tudi upoštevaje nesorazmernost določene kazni napram višini preostanka neplačanega dolga).
ZFPPIPP člen 233, 233/1. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 2, 5.
predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - založitev predujma iz proračuna sodišča - DDV
V primeru, ko je upravitelj zavezanec za DDV, znesek najnižjega nadomestila predstavlja znesek z vključenim DDV, saj le tako določen znesek zadostuje za kritje najnižjega nadomestila. Prav tako je v novejši sodni praksi uveljavljeno stališče, da je pri določitvi zneska najnižjega predujma treba upoštevati tudi prispevke, ki jih je potrebno plačati. Res je zavezanec za plačilo prispevkov stečajni dolžnik, medtem ko je zavezanec za plačilo DDV upravitelj. Vendar pa je iz navedenega razvidno, da le skupni znesek predstavlja znesek najnižjega nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila, ki mora biti na voljo upravitelju, da lahko izpelje stečajni postopek.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023541
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372. KZ-1 člen 173, 173/3.
spolna zloraba osebe, mlajše od 15 let - izpovedba oškodovanke - kršitev kazenskega zakona - zmotno ugotovljeno dejansko stanje - bistvena kršitev določb postopka
Zagovornica nadalje uveljavlja pritožbeni razlog kršitve kazenskega zakona, vendar tudi te kršitve ne konkretizira, saj ne navaja, katero kršitev iz člena 372 ZKP uveljavlja. Je pa očitno, da kršitev kazenskega zakona uveljavlja kot posledico zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, ko navaja, da izvedeni dokazi ne potrjujejo, da je pri oškodovanki prišlo do zlorabe. Takšna kršitev pa ni mogoča, saj kršitev kazenskega zakona vselej predpostavlja, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje ugotovilo pravilno in popolno, le kazenski zakon ni uporabilo ali pa ga je uporabilo napačno, kar pa v obravnavani zadevi ni primer. Vprašanje, ki ga izpostavlja pritožba, ali je obdolženec kriv storitve očitanega mu kaznivega dejanja ali ne, je stvar dejanske presoje in ne v pritožbi zatrjevane kršitve kazenskega zakona.
izločitev dokazov - hišna preiskava - vsebina zapisnika o hišni preiskavi - zaseg predmetov - natančnejši popis zaseženih predmetov - vsebinska pomanjkljivost opravljenega preiskovalnega dejanja - analogija med zasegom spisov in predmetov, katerih popis zaradi številčnosti ni mogoč
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pravilno obrazložilo, da iz določb sedmega odstavka 216. člena ZKP izhaja, da se v zapisnik o hišni preiskavi natančno opišejo predmeti in listine, ki se zasežejo. Kako natančno naj se posamezna vrsta predmeta ob zasegu popiše, pa zakon ne določa, zlasti pa še ne določa, kako ravnati takrat, kadar zaradi večje količine predmetov, natančen, detajlni popis na kraju samem ni mogoč. ZKP pa v določbi 222. člena izrecno določa, kako se ravna v primeru, ko se spisi (ne pa tudi drugi predmeti) ob hišni preiskavi ne morejo popisati, in sicer, da se zaprejo v posebni ovitek in zapečatijo, tistega, ki so mu bili zaseženi, pa se povabi naj bo prisoten pri odpiranju.