KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023557
KZ-1 člen 288, 288/1. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1. ZSS člen 2.
kaznivo dejanje protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja - konkretiziranost pritožbenih razlogov - zavrženje obtožnega predloga - motivirani naklep kot zakonski znak kaznivega dejanja - namen stranki škodovati
Kaznivo dejanje protizakonito, pristransko in krivično sojenje se lahko stori le z motiviranim naklepom - sodnik ga stori z namenom, da bi stranki v postopku škodoval ali ji neupravičeno dal prednost. Za storitev navedenega kaznivega dejanja ne zadostuje, da sodnik pri vodenju sodnega postopka ali izrekanju sodne odločbe krši zakon ali izkrivlja pravo, temveč je nujno, da to počne z namenom, da bi stranki v postopku škodoval ali ji neupravičeno dal prednost. Kršitev določbe 2. člena ZSS, ki se obdolženki očita v uvodnem delu opisa kaznivega dejanja v obtožnem predlogu, ne predstavlja zadostne podlage za konkretizacijo motiviranega naklepa (dolus coloratus) kot zakonskega znaka obdolženki očitanega kaznivega dejanja.
OZ člen 6, 6/2, 271, 349, 364, 374, 376, 381, 1019, 1019/1. ZOR člen 374, 1019, 1019/1.
poroštvo – porok in plačnik – ugotavljanje višine terjatve – delno plačilo – pripoznava dolga – obračun zakonskih zamudnih obresti – trditveno in dokazno breme – pretrganje zastaranja – omejitev teka zakonskih zamudnih obresti
Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je obresti od uveljavljane terjatve treba obračunati skladno z določili pogodbe in da so predloženi obračuni obresti nejasni. Spregledalo pa je, da je toženka v pravdni zadevi, ki se je vodila na osnovi hipotekarne tožbe, priznala neplačani del terjatve. Med strankama je nesporno, da je s hipoteko zavarovana ista terjatev, kot jo je toženka dolžna plačati kot plačnica in porok. Plačil, ki naj bi bila izvedena pred toženkino pripoznavo terjatve, ni treba ugotavljati ali preverjati, ker je toženka višino obveznosti priznala. Isto velja za obrestovanje pred pripoznavo zahtevka.
Neutemeljeno se sodišče prve stopnje sklicuje tudi na tožničine pomanjkljive trditve v zvezi s plačanim delom terjatve. Ker je tovrstne trditve podala tožena stranka, na kateri je tudi dokazno breme plačanega dela terjatve, tožnica zaradi svoje pasivnosti pri opredeljevanju plačanega dela terjatve ne sme biti prizadeta.
Tožnici je bila omogočena varna hoja po stopnicah, ki so bile ustrezne kvalitete in širine ter primerno osvetljene, še kaj več pa tožena stranka ni bila dolžna storiti, tako da so pravilni zaključki sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni odškodninsko odgovorna tožnici za škodo, ki jo je utrpela pri hoji navzdol po stopnicah.
zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - neopravičen izostanek zasebnega tožilca iz naroka za glavno obravnavo - pravilnost vabljenja - pooblaščenec odvetnik kot prava vešča oseba
Pritožbeno sodišče ne dvomi, da pritožniku, ki je odvetnik z dolgoletno prakso in torej ni prava neuka stranka, določbe ZKP, ki se nanašajo na izostanek zasebnega tožilca in pooblaščenca z glavne obravnave, prav gotovo niso neznane.
Izjava o sprejemu dediščine se ne more enostransko preklicati. Lahko se izpodbija, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo, ali če je bila dana v zmoti, vendar ne v zapuščinskem postopku. Slednjega pa pritožnica ni izkazala, zato je odločitev prvega sodišča, ki je za dediča premoženja po zapustnici štelo pritožničinega očeta, pravilna.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086812
URS člen 34, 35, 39, 39/1. OZ člen 179.
odškodninska odgovornost – odškodnina zaradi kršitve osebnostnih pravic – pravica do časti in dobrega imena – poseg v čast in dobro ime – poseg v zasebnost – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – trajanje in stopnja duševnih bolečin – pomanjkljiva trditvena podlaga – pravica do svobode izražanja – konflikt človekovih pravic – tehtanje interesov – kolizija ustavnih pravic – objava - medijska objava – tisk – razžalitev – namen zaničevanja – resničnost izjav – objektivno žaljive trditve – objava dejstev – objava mnenj – protipravnost objave – raznašanje resničnih dejstev – upravičen interes javnosti – služnostna pravica – izvrševanje služnostne pravice – pasivna legitimacija – aktivna legitimacija – nesklepčnost tožbe
Kadar do posega v čast in dobro ime pride z navedbami o dejstvih, je pomembno, ali so zatrjevana dejstva resnična ali ne. Če toženec dokaže njihovo resničnost oziroma da je imel utemeljen razlog verjeti v njihovo resničnost, protipravnost ni podana, saj je raznašanje resničnih vesti varovano v okviru svobode izražanja. Drugače kot pri dejstvih bo pri presoji mnenj in vrednostnih sodb protipravnost izključena, če posameznik pri njihovi podaji ni imel zaničevalnega namena. Resničnosti mnenj in vrednostnih sodb namreč že po naravi stvari ni mogoče dokazovati, vendar pa morajo imeti tudi mnenja vsaj nekaj podlage v dejstvih, da jih je mogoče šteti kot upravičene kritike.
V dokaznem postopku ni bilo izkazano, da bi toženka novinarju afirmativno izjavila, da sta prav tožnika odgovorna za navedene očitke, temveč obstaja možnost, da je novinar izjave toženke umestil v drugačen kontekst oziroma ob pripravi članka izpustil izražen dvom, da sta dejanja storila tožnika. Sodišče prve stopnje torej ni bilo mnenja, da se očitek ne nanaša na tožnika, temveč da ni izkazano, da je novinar izjave tožencev korektno oziroma v celoti povzel. Posledično pa v tem delu tudi po presoji pritožbenega sodišča pasivna legitimacija tožencev ni podana.
Za prisojo denarne odškodnine ne zadošča, da so duševne bolečine zaradi posega v čast in dobro ime zgolj zatrjevane, temveč morajo biti tudi dokazane. Tožnik ob zaslišanju ni potrdil navedb, da se je v očitkih prepoznal in zaradi tega psihično trpel, posledično pa ne more uspešno uveljavljati odškodnine na tej podlagi.
Pravica do časti in dobrega imena je osebnostna pravica, ki pripada človeku kot posamezniku in mu v okviru pravice do osebnega dostojanstva zagotavlja priznanje njegove vrednosti. Njeno kršitev lahko uveljavlja zgolj posameznik, v čigar čast in dobro ime je bilo poseženo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0086467
ZOR člen 178, 178/4.
zavarovalna pogodba – zavarovanje odgovornosti – uporaba tujega prava – makedonsko pravo – škoda, ki jo povzročijo premikajoča se vozila – ugovor izključne odgovornosti – solidarna odgovornost
Zavrnitev tožbenega zahtevka zoper prvo toženca in drugo toženko sodišče prve stopnje utemeljuje z ugotovitvijo, da naj bi slednja dva (kot naj bi to ugovarjala) izkazala, da je bil za nastanek predmetne prometne nesreče kriv izključno tretje toženec. Stališča glede vprašanja dovoljenosti uveljavljanja tega ugovora v času veljavnosti nekdanjega ZOR niso bila enoznačna. Vrhovno sodišče RS je v odločbi II Ips 983/1994 z dne 28. 6. 1995, ki je v zvezi z uporabo četrtega odstavka 178. člena ZOR, jasno poudarilo, da krivda le enega izmed voznikov za prometno nesrečo, v kateri je udeleženih več premikajočih se motornih vozil, ne more vplivati na njihovo solidarno objektivno odgovornost „drugim“. Takšno naziranje pa je tudi po mnenju pritožbenega sodišča skladno z namenom, zaradi katerega je (objektivna) odgovornost imetnikov (premikajočih se) motornih vozil napram drugim (to je osebam, ki v času škodnega dogodka to niso) sploh vzpostavljena. Ta ni vzpostavljena zaradi njihove morebitne krivde, ampak (ne glede na njen obstoj) zaradi (povečane) škodne nevarnosti, ki jo takšno obratovanje (delovanje) napram drugim predstavlja.
postopek osebnega stečaja - posebna pravila o prodaji premoženja - prodaja stanovanja - dolžnik kot lastnik stanovanja - ureditvena začasna odredba - sklep o prodaji - izpraznitveni sklep - pravnomočnost sklepa o prodaji - izvršitev sklepa - izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev stanovanja - pogoji za izdajo sklepa - pravna sredstva v stečajnem postopku
Sodišče prve stopnje bi dolžniku lahko že s sklepom o prodaji naložilo, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju, kot to določa drugi odstavek 395. člena ZFPPIPP. Ker sta sklep o prodaji in tudi sklep o izročitvi nepremičnine kupcu postala pravnomočna, sta postopanji sodišča prve stopnje, ki je izdalo sklep, s katerim je tožniku naložilo, da mora izprazniti mansardno stanovanje, kot tudi upravitelja, ki je tožnika pozval, da to stori, nedvomno zakoniti. Tožnik s predlagano začasno odredbo, v dani dejanski in pravni situaciji, ne more preprečiti izvršitve sklepa z dne 12. 1. 2017. Pred pravnomočnostjo pa se le-ta, glede na določbo tretjega odstavka 395. člena ZFPPIPP, tudi sicer ne bo izvrševal, saj postane izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev stanovanja šele, ko postane pravnomočen. V kolikor pa tožnik meni, da za izdajo sklepa niso bili izpolnjeni pogoji oziroma da obstajajo razlogi, ki preprečujejo izvršitev sklepa, le-te lahko uveljavlja s pravnimi sredstvi, ki so zoper sklep oziroma njegovo izvršitev predvideni v stečajnem postopku.
Zgolj trditev tožnika, da bi ga zapustnik kot svojega edinega otroka moral omeniti v oporoki (čeprav nista imela kot oče in sin skoraj nobenih stikov), za dokazovanje zvijačnega ravnanja toženke ne zadostuje.
Za ugotovitev obračunske vrednosti zapuščine ni relevantno, kateri dedič je plačal stroške za popis in cenitev zapuščine. To dejstvo je relevantno pri odločanju o skupnih stroških zapuščinskega postopka.
STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL0087234
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-1, 14/2-1(3), 14/4, 14/4-2, 126, 126/1, 234, 234/4, 242. ZPP člen 13, 206. ZGD-1 člen 406, 460/2.
začetek stečajnega postopka – seznam izvršilnih naslovov - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - legitimacija likvidacijskega upravitelja - legitimacija družbenika - predhodno vprašanje o obstoju upnikove terjatve - prekinitev postopka - verjetno izkazana terjatev - insolventnost stečajnega dolžnika - trajna nelikvidnost - redna likvidacija - uporaba pravil o vodenju poslovnih knjig - postopek z dolžnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka
Seznama izvršilnih naslovov ni mogoče izpodbijati s pritožbo zoper sklep o izvršbi in ga tudi ni mogoče (po temelju in višini) izpodbijati v predhodnem postopku za začetek stečajnega postopka.
Glede na to, da je obsojenec svojo obveznost v pretežnem delu izpolnil, za neizpolnitev dela obveznosti pa so bili podani objektivni dejavniki, ni razloga za preklic izrečene pogojne obsodbe (tudi upoštevaje nesorazmernost določene kazni napram višini preostanka neplačanega dolga).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSK00002487
URS člen 54.. ZZZDR člen 106.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
pravica do družinskega življenja - otrokova korist - stiki med otrokom in biološkim staršem, ki mu je bila roditeljska pravica odvzeta
V okviru ugotavljanja otrokove koristi treba namreč upoštevati tako načelo, da je v otrokovo korist, da se družinske vezi pretrgajo le izjemoma (na kar opozarja pritožba), kot tudi načelo, da je otroku v korist, da odrašča in se razvija v varnem in zdravem okolju. Pravica do družinskega življenja predlagateljice ne upravičuje do stikov, ki bi škodovali dekličinemu zdravju in razvoju. Če so stiki za deklico škodljivi, se mora materina pravica umakniti dekličini.
ZFPPIPP člen 233, 233/1. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 2, 5.
predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - založitev predujma iz proračuna sodišča - DDV
V primeru, ko je upravitelj zavezanec za DDV, znesek najnižjega nadomestila predstavlja znesek z vključenim DDV, saj le tako določen znesek zadostuje za kritje najnižjega nadomestila. Prav tako je v novejši sodni praksi uveljavljeno stališče, da je pri določitvi zneska najnižjega predujma treba upoštevati tudi prispevke, ki jih je potrebno plačati. Res je zavezanec za plačilo prispevkov stečajni dolžnik, medtem ko je zavezanec za plačilo DDV upravitelj. Vendar pa je iz navedenega razvidno, da le skupni znesek predstavlja znesek najnižjega nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila, ki mora biti na voljo upravitelju, da lahko izpelje stečajni postopek.
izločitev dokazov - hišna preiskava - vsebina zapisnika o hišni preiskavi - zaseg predmetov - natančnejši popis zaseženih predmetov - vsebinska pomanjkljivost opravljenega preiskovalnega dejanja - analogija med zasegom spisov in predmetov, katerih popis zaradi številčnosti ni mogoč
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pravilno obrazložilo, da iz določb sedmega odstavka 216. člena ZKP izhaja, da se v zapisnik o hišni preiskavi natančno opišejo predmeti in listine, ki se zasežejo. Kako natančno naj se posamezna vrsta predmeta ob zasegu popiše, pa zakon ne določa, zlasti pa še ne določa, kako ravnati takrat, kadar zaradi večje količine predmetov, natančen, detajlni popis na kraju samem ni mogoč. ZKP pa v določbi 222. člena izrecno določa, kako se ravna v primeru, ko se spisi (ne pa tudi drugi predmeti) ob hišni preiskavi ne morejo popisati, in sicer, da se zaprejo v posebni ovitek in zapečatijo, tistega, ki so mu bili zaseženi, pa se povabi naj bo prisoten pri odpiranju.
kršitev pravice do obrambe - pravni pouk obdolžencu o pravici do zagovornika - pogoji za opravo glavne obravnave brez zagovornika - ustreznost vročitve vabila za glavno obravnavo - minimalni rok za pripravo obrambe
Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje obdolžencu vročilo obtožni predlog in vabilo za prvo glavno obravnavo. V vabilu so bili zapisani vsi pravni pouki iz prejšnje točke tega sklepa. Prva glavna obravnava je bila razpisana za 2. 9. 2014, vabilo pa je bilo obdolžencu vročeno preko izvršitelja 15. 8. 2014, torej zadosti časa za pripravo obrambe, predvsem pa še dovolj časa, da bi si vzel zagovornika, čeprav se je zaradi bolezni opravičil. Sodišče prve stopnje je nato obdolženca še večkrat vabilo na glavne obravnave in v vabilih vedno znova zapisalo ustrezne pravne pouke in obdolženca opozorilo na posledice, v kolikor si zagovornika ne bo vzel. Obdolženčev očitek sodišču prve stopnje, da se glavne obravnave ni udeležil in si ni najel zagovornika, ker je vabilo prejel le dva dni pred obravnavo, zato ne more imeti uspeha zaradi zgoraj obrazloženih okoliščin. Pritožbeno sodišče je zato prepričano, da obdolžencu ni bila kršena pravica do obrambe, kot tudi ne pravica do zagovornika, saj je bil, kot je bilo že obrazloženo, večkrat poučen, da si sme vzeti zagovornika in večkrat poučen o posledicah, če tako ne bo ravnal. Sicer pa obdolženec v svoji kratki pritožbi ne pove in ne obrazloži, kako bi naj smiselno uveljavljana kršitev pravice do obrambe po drugem odstavku 371. člena ZKP, v kolikor bi bila zares podana, vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.
pobot – pogoji za pobot – pobotna izjava – zapadlost terjatve – nesklepčnost – materialno procesno vodstvo
Pritožnica ne more uspeti z navedbami, da bi jo moralo sodišče prve stopnje, v kolikor je bilo mnenja, da pobotne izjave ni podala, v sklopu materialnega procesnega vodstva pozvati k pojasnitvi njenih trditev. V konkretnem primeru je namreč tožečo stranko na nesklepčnost njene trditvene podlage izrecno opozorila že tožena stranka. V takem primeru pa materialno procesno vodstvo ni potrebno.
Tožeča stranka ni podala nobenih trditev v zvezi z zapadlostjo svoje domnevne terjatve, kar je sicer pogoj za pobotanje.
Po določbi 15. člena ZARSS pogojno soglasje za mediacijo ni dopustno in tako ni pogojev za prekinitev postopka po 6. točki 205. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 15. člena ZARSS.
zvin in udarnina desne rame - degenerativne spremembe - delovna nesreča - zdravje in varnost pri delu - sesutje obrabljenih nosil kot delovnega orodja - odgovornost za drugega
Odgovorna oseba mora oškodovanca vzeti takega, kakršen je, in mu plačati odškodnino tudi za tisto večjo in drugačno škodo, ki je v škodnem dogodku ne bi utrpel, če ne bi imel osebnih lastnosti, ki so jo omogočile.
Naravni dogodki in procesi ne morejo biti pravno relevanten vzrok, zato ni pomembno, da povprečni oškodovanec ne bi utrpel enakega obsega škode in da je bila tožnica zaradi predhodnih degenerativnih sprememb bolj občutljiva in je utrpela večji obseg škode.