CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0080275
ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14. OZ člen 965. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih člen 4, 4/3.
direktna tožba – nezgoda pri delu – odškodninska odgovornost delodajalca – krivdna odgovornost – dokazna ocena – metodološki napotki za izdelavo dokazne ocene
Delodajalec odškodninsko ne odgovarja za vsako poškodbo pri delu, ampak odgovarja, če so izpolnjeni pogoji, ki jih za odškodninsko odgovornost predpisuje OZ.
ZFPPIPP člen 386, 386/1, 386/1-2, 386/1-2(3), 403, 403/1, 403/1-2.
odpust obveznosti – ustavitev postopka – razlogi za ugovor proti odpustu obveznosti – odpoved premoženjski pravici – brezplačno opravljanje funkcije direktorja
Pritožbeno sodišče soglaša z zaključki sodišča prve stopnje, da brezplačno opravljanje funkcije direktorja v kapitalski družbi predstavlja odpoved premoženjski pravici, to je pravici do plačila za opravljeno delo.
Dolžnik bi z začetkom postopka osebnega stečaja sodišče moral obvestiti, da brezplačno opravlja funkcijo direktorja in za nadaljnje brezplačno opravljanje le-te pridobiti soglasje sodišča. Ker tega ni storil, je kršil obveznost iz tretje alineje 2. točke prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP, kar je ugovorni razlog iz 2. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP.
Za določitev prodajne cene (peti odstavek 70. člena SPZ) je sodišče postavilo izvedenko.
Pravilen je pristop, da se pri izračunu vrednosti upoštevajo realizirane prodaje, ne pa ponudba, ki jo je prva nasprotna udeleženka pridobila po izdelavi izvedenskega mnenja.
Tožniku ni mogel začeti teči trimesečni rok za izpodbijanje sodne poravnave zaradi napačnega zastopanja, preden mu je bila vrnjena poslovna sposobnost.
izvršilni naslov - zakonske zamudne obresti - določno opredeljena terjatev
Za utemeljenost predloga za izvršbo glede zakonskih zamudnih obresti ne zadošča materialnopravna zakonska podlaga. Za izvršilni postopek je brez pomena, ali gre za terjatev nastalo s soglasjem strank (pogodbenim dogovorom), ali za terjatev, z zakonsko podlago. Izvršilno sodišče sme v skladu z načelom stroge formalne legalitete dovoliti izvršbo le za v izvršilnem naslovu določno opredeljeno obveznost (prvi odstavek 17. člena in prvi odstavek 21. člena ZIZ). Vezanost na izvršilni naslov ne pomeni le, da izvršilno sodišče ni pristojno vsebinsko presojati njegove pravilnosti glede obstoja v njem navedenih obveznosti, ampak tudi, da ga ne sme v ničemer dopolnjevati.
Zgolj trditev tožnika, da bi ga zapustnik kot svojega edinega otroka moral omeniti v oporoki (čeprav nista imela kot oče in sin skoraj nobenih stikov), za dokazovanje zvijačnega ravnanja toženke ne zadostuje.
odškodninska odgovornost – odškodninska odgovornost organizatorja prireditve – krivdna odškodninska odgovornost – red in varnost na prireditvi – rediteljska služba
Določitev območja (prostora), kjer je bila prireditev, je stvar konkretnih okoliščin. Organizator prireditve je dolžan zagotavljati red in s tem varstvo udeležencev prireditve le na tem območju. To območje pa v konkretnem primeru lahko ni omejeno le na notranje prostore diskoteke, če so utemeljene navedbe tožnika, da se je prireditev izvajala tudi zunaj diskoteke, kjer so se pekle pice, s tem, da so obiskovalci odnašali pijačo iz lokala.
Odvetnikovo ravnanje v nasprotju s pravnim standardom dobrega strokovnjaka predstavlja grobo napako pri opravljanju odvetniškega poklica v smislu 2. člena Posebnih pogojev za zavarovanje poklicne odgovornosti odvetnikov.
Ker je odvetnik v konkretnem primeru podal neučinkovit odstop od pogodbe o nakupu avtobusa, tožbo za vračilo kupnine in plačilo odškodnine pa je vložil po preteku enoletnega prekluzivnega roka iz prvega odstavka 480. člena OZ, je presoja utemeljenosti pritožbe odvisna izključno od vprašanja, ali je pravilno tožničino pritožbeno stališče, da odvetnik v postopku uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov iz naslova stvarnih napak zoper prodajalca ni ravnal s skrbnostjo dobrega strokovnjaka.
zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - neopravičen izostanek zasebnega tožilca iz naroka za glavno obravnavo - pravilnost vabljenja - pooblaščenec odvetnik kot prava vešča oseba
Pritožbeno sodišče ne dvomi, da pritožniku, ki je odvetnik z dolgoletno prakso in torej ni prava neuka stranka, določbe ZKP, ki se nanašajo na izostanek zasebnega tožilca in pooblaščenca z glavne obravnave, prav gotovo niso neznane.
izmikanje preizkusu alkoholiziranosti - pravni standard - domneva vožnje pod vplivom alkohola - splošni zavarovalni pogoji
Toženčevo ravnanje po nastopu zavarovalnega primera, ko o prometni nesreči ni obvestil policije, čeprav je to možnost imel, je takšno, da je z njim mogoče zapolniti pravni standard izmikanja preiskavi v smislu zgoraj navedene določbe Splošnih pogojev. Tožeča stranka je v dopolnitvi tožbe zadostno navedla, sklicujoč se na določbe Splošnih pogojev, da se zato, ker toženec ni poklical policije, šteje, da se je izmaknil preizkusu alkoholiziranosti, zaradi česar velja domneva, da je vozil pod vplivom alkohola, zato ni utemeljena pritožbena navedba, da tožeča stranka ni zatrjevala, da se je toženec izmikal preizkusu alkoholiziranosti in da je zgolj pavšalno navajala, da “se šteje, da se je preizkusu izmaknil”, ker “po nesreči ni poklical policije”.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023557
KZ-1 člen 288, 288/1. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1. ZSS člen 2.
kaznivo dejanje protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja - konkretiziranost pritožbenih razlogov - zavrženje obtožnega predloga - motivirani naklep kot zakonski znak kaznivega dejanja - namen stranki škodovati
Kaznivo dejanje protizakonito, pristransko in krivično sojenje se lahko stori le z motiviranim naklepom - sodnik ga stori z namenom, da bi stranki v postopku škodoval ali ji neupravičeno dal prednost. Za storitev navedenega kaznivega dejanja ne zadostuje, da sodnik pri vodenju sodnega postopka ali izrekanju sodne odločbe krši zakon ali izkrivlja pravo, temveč je nujno, da to počne z namenom, da bi stranki v postopku škodoval ali ji neupravičeno dal prednost. Kršitev določbe 2. člena ZSS, ki se obdolženki očita v uvodnem delu opisa kaznivega dejanja v obtožnem predlogu, ne predstavlja zadostne podlage za konkretizacijo motiviranega naklepa (dolus coloratus) kot zakonskega znaka obdolženki očitanega kaznivega dejanja.
OZ člen 6, 6/2, 271, 349, 364, 374, 376, 381, 1019, 1019/1. ZOR člen 374, 1019, 1019/1.
poroštvo – porok in plačnik – ugotavljanje višine terjatve – delno plačilo – pripoznava dolga – obračun zakonskih zamudnih obresti – trditveno in dokazno breme – pretrganje zastaranja – omejitev teka zakonskih zamudnih obresti
Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je obresti od uveljavljane terjatve treba obračunati skladno z določili pogodbe in da so predloženi obračuni obresti nejasni. Spregledalo pa je, da je toženka v pravdni zadevi, ki se je vodila na osnovi hipotekarne tožbe, priznala neplačani del terjatve. Med strankama je nesporno, da je s hipoteko zavarovana ista terjatev, kot jo je toženka dolžna plačati kot plačnica in porok. Plačil, ki naj bi bila izvedena pred toženkino pripoznavo terjatve, ni treba ugotavljati ali preverjati, ker je toženka višino obveznosti priznala. Isto velja za obrestovanje pred pripoznavo zahtevka.
Neutemeljeno se sodišče prve stopnje sklicuje tudi na tožničine pomanjkljive trditve v zvezi s plačanim delom terjatve. Ker je tovrstne trditve podala tožena stranka, na kateri je tudi dokazno breme plačanega dela terjatve, tožnica zaradi svoje pasivnosti pri opredeljevanju plačanega dela terjatve ne sme biti prizadeta.
Tožnici je bila omogočena varna hoja po stopnicah, ki so bile ustrezne kvalitete in širine ter primerno osvetljene, še kaj več pa tožena stranka ni bila dolžna storiti, tako da so pravilni zaključki sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni odškodninsko odgovorna tožnici za škodo, ki jo je utrpela pri hoji navzdol po stopnicah.
varstvo in vzgoja otrok – določitev preživnine – potrebe upravičenca – zmožnosti zavezanca – dodatek za nego otroka
Dodatek za nego otroka je vrsta družinskega prejemka, ki je kot denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina pri preživljanju in negi takega otroka.
motenje posesti - izvršba - določljivost naložene obveznosti - nedenarna obveznost - primernost izvršilnega naslova za izvršbo
Pri ugovoru neizvršljivosti izvršilnega naslova, izdanega v motenjski pravdi, je potrebno upoštevati vsebino celotnega izreka (torej ugotovitveni, restitucijski in prepovedni del), saj je šele celoten izrek tisti, ki je pomemben za presojo določljivosti in s tem izvršljivosti upnikove nedenarne terjatve.
ZD člen 132, 133, 135, 135/1, 135/2, 207, 207/3, 208.
dedna izjava – sprejem dediščine – izjava o sprejemu dediščine – konkludentno ravnanje – registracija vozila – posli redne uprave zapuščine – ohranjanje vrednosti zapuščine – nemožnost odpovedi dediščini
Registracija avtomobila na svoje ime je eno od ravnanj, ki pritičejo lastniku, zato ni mogoče zastopati stališča, da bi tak ukrep predstavljal zgolj ukrep za ohranitev zapuščine oziroma ukrep tekoče uprave v smislu drugega odstavka 135. člena ZD.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023932
KZ-1 člen 86, 86/3. ZIKS-1 člen 12, 12/1.
presoja utemeljenosti predloga za nadomestitev izvršitve kazni zapora z zaporom ob koncu tedna - neizpolnjevanje formalnih pogojev - nezaposlenost obsojenca
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo in tehtno obrazložilo, da obsojeni ne izpolnjuje enega izmed formalnih pogojev za nadomestitev kazni zapora z zaporom „ob koncu tedna“. Iz registra Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije namreč izhaja, da obsojeni ni zaposlen, saj je obvezno zdravstveno zavarovan na način, da si sam plačuje zavarovanje.
DRUŽINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081780
ZZZDR člen 52. ZZK-1 člen 243. ZPP člen 196, 285.
sklepčnost – odpravljiva nesklepčnost – ravnanje sodišča – materialno procesno vodstvo – skupno premoženje – razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja drugega zakonca – izpodbojen pravni posel – ničen pravni posel – sosporništvo – enotni sospornik
Sodišče tožeči stranki sicer ni dolžno oziroma zaradi nepristranskosti niti ne sme oblikovati tožbenega zahtevka, dolžno pa jo je, če gre za odpravljivo nesklepčnost tožbe, pozvati naj nesklepčnost odpravi. To vključuje tudi pobudo za spremembo tožbenega predloga, ki bo ustrezal tožbeni trditveni podlagi.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080258
URS člen 14, 22. OZ člen 179, 378. ZBPP člen 46.
povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – pravno priznana škoda – stroški postopka – brezplačna pravna pomoč – vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči – plačilo v korist proračuna Republike Slovenije
Stroški izvedbe dokaza z izvedencem, založeni iz proračunskih stroškov, so sestavni del stroškov sodnega postopka. Pri odločanju o stroških postopka jih mora sodišče upoštevati po uradni dolžnosti, ne glede na to, ali jih stranka v pravdi priglasi.
sposobnost biti pravdna stranka - izbris samostojnega podjetnika iz poslovnega registra - pripoznava dolga - pretrganje zastaranja
Po določbi prvega odstavka 76. člena ZPP je pravdna stranka lahko vsaka fizična in pravna oseba. Tožena stranka je ob vložitvi tožbe bila samostojni podjetnik in tako jo je pravilno označila tožeča stranka, ki vtožuje terjatve do tožene stranke za obveznosti, ki jih je ta imela kot samostojni podjetnik. Definicijo samostojnega podjetnika daje šesti odstavek 3. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1), ki določa, da je podjetnik po tem zakonu fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Ker je samostojni podjetnik torej fizična oseba, za odločanje o o sposobnosti biti pravdna stranka ni odločilna firma podjetnika, ki vsebuje ime in priimek podjetnika, skrajšano oznako, da gre za samostojnega podjetnika (s.p.), oznako dejavnosti in morebitne dodatne sestavine in ki (praviloma) usahne z izbrisom iz poslovnega registra, pač pa je odločilno, da je fizična oseba, kar je tudi po prenehanju opravljanja dejavnosti, prenehanje opravljanja dejavnosti pa ne pomeni prenehanja stranke. Postopek se tako lahko nadaljuje brez prekinitve in po pravilih za civilne spore. Pripoznava dolga ima učinke pretrganja zastaranja in je določba 364. člena OZ, ki ureja pripoznavo dolga umeščena v odsek o pretrganju zastaranja. Z določbo 369. člena OZ je opredeljeno, da po pretrganju začne zastaranje znova teči in se čas, ki je pretekel pred pretrganjem, ne šteje v zastaralni rok, ki ga določa zakon. Zastranje, pretrgano z dolžnikovo pripoznavo, začne znova teči od pripoznave.