SPZ člen 83. OZ člen 199, 200, 200/3, 776. ODZ paragraf 422.
pravica soseda do odstranitve vej - stroški odstranitve - pravila obligacijskega prava - poslovodstvo brez naročila
SPZ v 83. členu določa upravičenje soseda, da odstrani veje, ki segajo v njegov zračni prostor (oziroma prej dolžnost lastnika drevesa, da dopusti sosedov poseg v njegovo lastnino), vendar ne ureja vprašanja stroškov takega posega. Zato je glede tega vprašanja potrebno uporabiti pravila obligacijskega prava. V poštev pridejo pravila o poslovodstvu brez naročila.
odškodninska odgovornost – silobran – sočasnost napada in obrambe – prispevek oškodovanca
Silobran
je tista obramba, ki je neogibno potrebna, da storilec od sebe ali od koga drugega odvrne istočasen protipraven napad, ti pogoji pa v konkretnem primeru niso bili izpolnjeni.
dokazovanje z izvedenci – nasprotje med izvedenskimi mnenji – odprava nasprotij – relativna bistvena kršitev – nepremoženjska škoda
Sodišče prve stopnje je obseg nepremoženjske škode ugotavljalo z dvema izvedencema, pri čemer je sledilo le mnenju enega izvedenca, čeprav se mnenji med seboj razlikujeta. Ni se opredelilo do mnenja dr. M. in ga ni ocenilo ter se ni opredelilo do omenjenih nasprotij in jih v postopku tudi ni poskušalo odpraviti v skladu s postopkovnimi napotki iz 254. čl. ZPP. S tem je kršilo določbe o dokazovanju z izvedenci. Te kršitve postopka pa bi lahko vplivale na ugotovitev obsega nepremoženjske škode – telesnih bolečin, strahu in zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Neupoštevanje postopkovnih napotkov iz 254. čl. ZPP pa lahko predstavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki lahko vpliva na pravilnost in zakonitost sodbe.
uporaba milejšega predpisa - psihofizično stanje - odklonitev podpisa zapisnika - preizkus alkoholiziranosti - elektronski alkotest
Ob nesporni ugotovitvi, da je obdolženec ravnal po odredbi policista in opravil preizkus z elektronskim alkotestom in da je le izkoristil pravico, da nadalje izposluje kontrolo tako dobljenega rezultata še z etilometrom, ki je pokazal zanj manj ugoden rezultat, je pravilna razlaga določbe čl. 132/II ZVCP-1 po oceni pritožbenega sodišča taka, da se obdolženec zato, ker je izkoristil pravico kontrole prvotno dobljenega rezultata, ki mu jo daje zakon, ne more spraviti zaradi naknadnega preizkusa z etilometrom (če je ta rezultat zanj manj ugoden) v slabši položaj. Taka razlaga pa je slednjič skladna tudi s stališčem v odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-621/03-31 z dne 2. 12. 2004, ki sicer govori o kompletni odklonitvi preizkusa in strokovnega pregleda, vendar pa je v tej smeri bilo zavzeto stališče, da pravica obdolženca – preizkušanca v cestnem prometu, da izposluje kontrolo prvotno dobljenega rezultata, ki ga je pokazal elektronski alkotest, ne more biti obdolžencu v škodo, saj bi ob vsaki drugačni razlagi prišlo lahko do situacije, ko bi obdolženec, ki je samo izkoristil pravico, ki mu jo daje ZVCP-1, lahko v posameznih primerih bil kaznovan celo strožje, kakor za prvotno, z njegove strani ugovarjano ugotovitev stopnje alkohola, ki jo je pokazal elektronski alkotest.
Zagovornik uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka, pri tem pa se ne potrudi navesti, katero konkretno kršitev iz člena 371 ZKP uveljavlja. Z navedbo, da bi morala biti predsednica senata izločena, očitno meri na kršitev iz člena 371/I-2 ZKP. Pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da uveljavljana kršitev ni podana in se pri tem v celoti sklicuje na tehtne razloge, ki jih je sodišče prve stopnje navedlo pri tem, ko je zavrglo zagovornikovo zahtevo za izločitev. Ker se zagovornik v pritožbi ponovno na navedeno zahtevo sklicuje, ne more biti uspešen. Pritožbeno sodišče pa tudi ni zasledilo nekorektnega in arogantnega vodenja glavne obravnave, kot to skuša v pritožbi prikazati zagovornik, saj te navedbe nimajo nobene podlage v podatkih kazenskega spisa, glavno obravnavo pa je sodišče prve stopnje po zaključku pritožbenega sodišča vodilo v skladu z ZKP.
Neutemeljena pa je tudi pritožba, ko uveljavlja nadaljnjo bistveno kršitev kazenskega postopka, pri tem pa očitno meri na kršitev iz člena 371/I-11 ZKP, ko navaja, da napadena sodba nima razlogov o pisnem zagovoru obdolženca oziroma so ti razlogi nejasni. Tudi ta kršitev ni podana, saj je sodišče prve stopnje dalo pred zaslišanjem obdolženca na glavni obravnavi ustrezne pravne pouke, kot to izhaja iz list. št. 101 in 102 spisa, pri čemer je obdolženi izrecno povedal, da je pravne pouke razumel in da se ne bo zagovarjal. Povsem pravilno je sodišče prve stopnje ravnalo tudi glede pisnega zagovora obdolženca, na katerega se v pritožbi sklicuje zagovornik. Po določbah prvega, drugega in tretjega odstavka 323. člena ZKP namreč sodišče vpraša obdolženca, ali se želi zagovarjati in ob pritrdilnem odgovoru tega zasliši na način, ki je določen za zaslišanje obdolženca v členih 227 do 233 ZKP. To pomeni, da se obdolženi zaslišuje v obliki neoviranega pripovedovanja o vseh okoliščinah, ki ga obremenjujejo ali so mu v korist, nato pa se mu lahko postavljajo vprašanja, da se izpolnijo vrzeli ali odpravijo nasprotja in nejasnosti v izpovedbi. V obravnavanem primeru pa obdolženi na poziv sodišča pisnega zagovora ni prebral sam, ampak ga je prebral njegov zagovornik, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da pisnega zagovora ni mogoče šteti za zagovor obdolženca in ga je pravilno ocenilo kot stališče obrambe do obtožbe. Zato so pritožbene navedbe zagovornika v tej smeri povsem brez teže, še posebej zato, ker se je sodišče prve stopnje v napadeni sodbi do pisnega zagovora opredelilo (člen 364/VII ZKP).
prejemek iz delovnega razmerja – reparacija – pravnomočna sodba – izvršitev sodbe – poziv na delo
Tožnik na podlagi pravnomočne sodbe, s katero je bilo toženi stranki naloženo, da ga pozove nazaj na delo in mu za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja izplača nadomestilo plače in druge prejemke iz delovnega razmerja, ni predlagal izvršbe. Iz tega razloga ni prišlo do ponovne vzpostavitve delovnega razmerja, tožnik pa posledično ni upravičen do nadomestila plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja za obdobje po pravnomočnosti omenjene sodbe.
ZOR člen 210, 211, 279, 279/1, 279/2, 210, 211, 279, 279/1, 279/2. ZPOMZO člen 3, 3. ZPP člen 324, 324/3, 324, 324/3.
pobotni ugovor - izrek sodbe - terjatev - vračilo - zakonske zamudne obresti - konformna metoda - linearna metoda
Ker je tožeča stranka postavila tožbeni zahtevek tako, da je zahtevala plačilo posameznih glavnic premalo izplačanih plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja za sporno obdobje z zapadlostjo v posameznem mesecu z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, bi moralo sodišče (glede na postavljeni pobotni ugovor) najprej ugotoviti obstoj terjatve tožeče stranke v okviru opisanega tožbenega zahtevka (in ne bi smelo samo računati zakonskih zamudnih obresti), nato ugotoviti obstoj (ali delni obstoj) terjatve tožene stranke, uveljavljane v pobot, ter nato v 3. členu izreka odločiti, da se terjatev tožeče stranke (ugotovljena v izreku sodbe) pobota s terjatvijo tožene stranke (ugotovljeno v izreku sodbe). Ni pravilno ravnanje sodišča, ki je samo računalo in pripisovalo zakonske zamudne obresti, saj je s tem prišlo do obrestovanja obresti, ki je prepovedano.
Ker tožena stranka ni dokazala, da bi izplačevala zneske tožeči stranki iz razlogov, v katerih zakon določa, da jih lahko zahteva nazaj (pridržanje pravice zahtevati vračilo, izogibanje sili), navedenih terjatev ne more uspešno uveljavljati v pobot. Vedela je, da je plačala nekaj, česar ni bila dolžna plačati.
ZPOMZO je določal izračunavanje zakonskih zamudnih obresti po konformni metodi, saj je določal, da je temeljna obrestna mera letna obrestna mera za denarne obveznosti v domačem denarju, ki zagotavlja ohranitev njihove realne vrednosti (revalorizacija). Ta zakon je veljal vse do 28.6.2003, ko je ZPOMZO-1 uveljavil linearni način izračunavanja obresti.
ZZZPB člen 1, 1/3, 19. ZZZPB-F člen 20. ZDR člen 111, 111/1, 111/1-4, 242, 242/7.
pravica do denarnega nadomestila – izključitveni razlog – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poskusno delo
V času prenehanja delovnega razmerja in v času ob izdaji dokončne odločbe je neuspešno opravljeno poskusno delo predstavljalo izključitveni razlog za priznanje pravice do nadomestila za brezposelnost. Iz tega razloga tožnik, ki mu je delovno razmerje prenehalo z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delodajalca zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, te pravice ne more uveljaviti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zloraba bolniškega staleža – rok za podajo odpovedi
Ker je tožena stranka pogodbo o zaposlitvi odpovedala po izteku subjektivnega roka za podajo odpovedi, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, čeprav je v sodnem postopku dokazala, da je tožnica v času odsotnosti z dela zaradi bolezni opravljala pridobitno delo.
kršitev pravice do obrambe - kaznivo dejanje zoper premoženje - konkretni dejanski stan
Obdolžencema ni bila kršena pravica do obrambe kljub spremembi dela obtožbe, ko na obravnavi nista bila navzoča, saj je bila ta spremenjena delno v njuno korist, z znižanjem zneskov pridobljene premoženjske koristi, delno pa z konkretizacijo oškodovanca, za katerega je bilo vseskozi jasno kdo je in sta v to smer tudi podala zagovor. Pri vseh obdolžencema očitanih kaznivih dejanjjih pa izvedeni dokazi pokažejo, da so v njunih ravnanjih podani njihovi znaki.
ZS člen 114, 114/2, 114, 114/2. ZIZ člen 100, 136, 100, 136. ZPP člen 25, 25/1, 25, 25/1.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - pristojnost po kraju dolžnikovega prebivališča - sodni okraj - ustanovitev nove občine
Območje katastrske občine Velika vas, v katero spada naselje Spodnji Prekar, je bilo glede na določbo 6. točke 8. člena Zakona o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin del občine Domžale. Spodnji Prekar sodi v območje sodnega okraja sodišča Domžale.
pravica do vojaške pokojnine – pravica do invalidske pokojnine – izbirna pravica
Določbe Sporazuma o vprašanjih nasledstva (MSVN) niso neposredno uporabljive, saj niso dovolj konkretne, ampak predstavljajo le podlago za sprejem dvostranskih dogovorov, ki bodo uredili medsebojne pravice in obveznosti držav naslednic. Republika Slovenija je skladno s tem obveznost za izplačevanje vojaških pokojnin prevzela in uredila z ZPIZVZ. To pomeni, da bi moral tožnik za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja dokazati, da izpolnjuje pogoje po ZPIZVZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS0005624
ZDSS-1 člen 63, 81.
socialni spor - presoja upravnega akta
V socialnem sporu se presoja pravilnost in zakonitost odločitve tožene stranke po stanju v času do zaključka postopka. Presoja upravnih aktov je omejena tako po vsebini kot v postopkovnem smislu do izdaje dokončne odločbe s strani drugostopnega organa tožene stranke.
vdovska pokojnina – zunajzakonska skupnost – elementi zunajzakonske skupnosti
Čeprav je med tožnico in pokojnim zavarovancem obstajala ekonomska skupnost, tožnica nima pravice do vdovske pokojnine, ker med njima zaradi neobstoja subjektivnih elementov zakonske zveze, zlasti čustvene navezanosti in vzajemnega spoštovanja, ni obstajala zunajzakonska skupnost.
ZDR člen 52, 77, 77/1. ZObr člen 92, 92/1, 93, 93/3.
javni uslužbenec – vojak – pogodba o zaposlitvi za določen čas – podaljšanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi
Tožniku je delovno razmerje pri toženi stranki zakonito prenehalo z iztekom časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Tožena stranka pogodbe o zaposlitvi, ki je bila sklenjena na podlagi ZObr za določen čas petih let, ni bila dolžna podaljšati, čeprav je tožnik za podaljšanje pogodbe o zaposlitvi izpolnjeval vse zakonske pogoje.
URS člen 51, Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 člen 22. ZZVZZ člen 1, 1/3, 13, 13/2, 13/2-1, 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135, 135/1 136.
plačilo stroškov zdravljenja v tujini - pravo evropske skupnosti
Z vstopom Slovenije v Evropsko Unijo in z implementacijo prava EU v nacionalno zakonodajo, ZZVZZ in Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja niso prenehala veljati, temveč se njune določbe izvajajo tudi v luči Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71.
Ker pravica do zdravljenja v tujini v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja uporabniku ne zagotavlja tudi trenutnih vrhunskih dosežkov medicinske znanosti in tehnike, temveč le storitve v mejah z zakonom in podzakonskimi predpisi določenih standardov, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca ter povrnitev stroškov zdravljenja v tujini.
otrokovi stiki - omejitev stikov s starimi starši - zaupna oseba
Res je, da je ob razgovoru s sodnikom lahko navzoča oseba, ki ji otrok zaupa in jo sam izbere in otroku pomaga izraziti svoje mnenje, vendar to ni nujno. Zaupna oseba je oseba, ki jo otrok sam spontano izbere, in to seveda ne more biti oseba, ki jo otroku izbere nekdo drug, udeleženec postopka, njegov pooblaščenec ali sodišče.
Izvedenka je tako ugotovila, da otrok dobiva izrazito negativna sporočila o ljudeh, ki so mu najbližji, kar povzroča pri njem nestabilnost, dezorientiranost, ki se kaže v občasni žalosti in pobitosti ter potencialnih impulzivnih in agresivnih izbruhih. Zato je svetovala omejitev stikov z očetom tako, da bo otrok čim manj v stiku s starim očetom, da bi se v čim večji meri izognili negativni indoktrinaciji. Poudarila je, da A. A. potrebuje čim bolj enotno vzgojno vplivanje tako z materine kot z očetove strani.