Trditev o tem, kdaj je izvedela za domnevno kršitev, je namreč trditev o pravno odločilnem dejstvu, saj se nanjo veže preizkus pravočasnosti predlagane začasne odredbe v smislu točke d 1. odst. 123. čl. ZIL-1. Ker tožeča stranka tega dejstva ni konkretno zatrjevala, njen predlog ni sklepčen. Sklepčnost pa je pogoj za vsebinsko utemeljenost zahtevka.
ZOR člen 154, 154/1, 156, 156/3, 154, 154/1, 156, 156/3.
škoda, ki nastane pri opravljanju splošno koristne dejavnosti - normalne meje - protipravna škoda - izgubljeni dobiček
Pritožbeno sodišče v 3. odst. 156. člena ZOR ne vidi podlage za stališče, da uveljavljana škoda iz naslova izgubljenega dobička vselej presega normalne meje. Izhodišče dovoljenosti določenega posega v prostor v okviru opravljanja splošne koristne dejavnosti je varstvo javnih interesov, varstvo posameznikovih interesov pa se v načelu uresničuje znotraj javnih interesov. Skladna temu izhodišču je omejitev denarnega odškodninskega zahtevka iz 3. odst. 156. člena ZOR na škodo, ki presega normalne meje. Le ta škoda je protipravna in zato podlaga za nastanek odškodninske odgovornosti po tem določilu. Smisel dovoljenosti posegov v okolje bi bil okrnjen, če bi bila že v izhodišču protipravna vsa škoda iz naslova izgubljenega dobička, ki naj bi izhajala ali bi bila povezana s splošno koristno dejavnostjo.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved - bolniški stalež
Če delavec delodajalca ni obvestil o tem, da mu je priznan bolniški stalež, to ne predstavlja hujše kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, zaradi katere bi bilo mogoče izredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR.
izvršba na denarno terjatev dolžnika – obseg preizkusa predloga za izvršbo – materialno pravni preizkus predloga za izvršbo
Sodišče preizkusi predlog za izvršbo le glede dopustnosti sredstev in predmetov izvršbe v skladu s 30. in 32. členom ZIZ. Ne preizkuša pa po uradni dolžnosti, ali je denarna terjatev, na katero je predlagana izvršba, dolžnikova, saj je to predmet nadaljnjega ugovornega postopka.
sindikalni zaupnik - odpoved - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
Delavec pridobi status sindikalnega zaupnika ne glede na strinjanje delodajalca z njegovo izvolitvijo. V primeru sklenjene pogodbe med delodajalcem in sindikatom, v kateri je določeno število sindikalnih zaupnikov, pridobijo ti sindikalni zaupniki status zaščitenih delavcev po 113. členu ZDR z dnem obvestila delodajalca, da so bili izvoljeni za sindikalne zaupnike.
Pri presoji zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je potrebno ugotavljati tako obstoj kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ki se delavcu očitajo v opozorilu pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, kot tudi obstoj kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ki se delavcu očitajo v sami odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
V tretjem členu Pogodbe se je pravna prednica tožeče stranke (očitno) v razmerju do pravne prednice tožene stranke odpovedala možnosti, da poslovne prostore odda v najem in se poleg tega zavezala, da bo te prostore uporabljala za pisarniško dejavnost opravljanja nalog socialnega skrbstva, varstva in enotne evidence socialnovarstvenih pravic. Te omejitve, ki obenem opredeljujejo vsebino pravice uporabljanja tožeče stranke, po prepričanju pritožbenega sodišča izključujejo možnost razumevanja, da je tožeča stranka na spornih poslovnih prostorih imela pravico uporabe, ki je bila lahko predmet vknjižbe na nepremičninah v družbeni lastnini Zakon o vknjižbi nepremičnin v družbeni lastnini, Ur. l. SRS 43/73) in ki je zato veljala za "knjižno pravico". Vsebino pravice uporabe kot upravljalsko upravičenje na sredstvih v družbeni lastnini je namreč opredeljevala dolžnostna vezanost, ki je izhajala iz narave in namena sredstva samega (2. odst. 231. čl. Zakona o združenem delu; v nadaljevanju ZZD). Omenjeno opredeljevanje vsebine pravice upravljanja z omejevanjem pravic razpolaganja v Pogodbi pa je po razumevanju pritožbenega sodišča prav zato nezdružljivo s pojmom pravice uporabe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL51635
ZZZDR člen 113, 213. ZNP člen 35. ZIZ člen 226. ZPP člen 108. OZ člen 134.
spor o izvrševanju roditeljske pravice - soglasje za medicinski poseg - nepravdni postopek - procesne predpostavke - odločanje v pravdnem postopku - kolizijski skrbnik - zastopanje otroka v pravdi - aktivna legitimacija otroka - pasivna legitimacija v postopku izdaje začasne odredbe
Za odločanje o sporu glede izvrševanja roditeljske pravice je pristojno okrožno sodišče, odloča v nepravdnem postopku in odločbo izda v obliki sklepa.
Predložitev dokazila CSD, da sta se starša poskušala o spornih vprašanjih sporazumeti pred CSD, ne predstavlja t. i. posebne procesne predpostavke, zaradi pomanjkanja katere bi bilo sojenje nedopustno. Vloga, ki ji manjka dokazilo CSD, je formalno pomanjkljiva in sodišče mora v tem primeru ravnati skladu z 108. členom ZPP.
Otrok je sposoben biti stranka, v skladu s 107. členom ZZZDR pa ga zastopata starša. Ko pa se v postopku izkaže, da drugi od staršev z aktom zastopanja prvega od staršev ne soglaša, mora sodišče oceniti, ali se z vloženim predlogom oziroma tožbo rešuje vprašanje, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj. Če gre za takšno vprašanje, mora sodišče predhodno, brez prekinitve postopka, odločiti o sporu med staršema v skladu z določbo 113. člena ZZZDR. Postavitev kolizijskega skrbnika v tem primeru ne pride v poštev, saj se ta po 213. členu ZZZDR postavi takrat, ko gre za kolizijo interesov med otrokom in njegovim zakonitim zastopnikom. V navedenih primerih pa gre za spor med staršema glede izvrševanja roditeljske pravice.
ZZZDR v 113. členu ZZZDR ne daje podlage za aktivno legitimacijo otroka. Otrok bi lahko uveljavljal pravno varstvo na podlagi 134. člena OZ.
Za izdajo začasne odredbe je vselej pasivno legitimiran tisti, zoper katerega ima upnik terjatev, ta je tudi stranka postopka. V citiranih določbah ZIZ tako ni podlage za izdajo začasne odredbe zoper katerokoli drugo osebo, razen zoper dolžnico, niti ni podlage za določitev kazni drugim osebam.
nezgodno zavarovanje - omejitve in izključitve zavarovalnega kritja - vzročna zveza - domneva
Če splošni pogoji določajo, da so iz zavarovanja izključene vse obveznosti zavarovalnice za nezgode, ki nastanejo zaradi delovanja alkohola, mamil ali drugih na zavarovanca, pri čemer se šteje, da je nezgoda nastala zaradi delovanja alkohola, mamil ali drugih narkotikov na zavarovanca, če je kot voznik motornega vozila ob nezgodi imel v krvi več kot 10,8 mil. mola (0,5‰) ali več kot 21,6 mil. mola (1‰) alkohola ob drugih nezgodah, potem pa je nad to stopnjo alkoholiziranosti določena neizpodbojna pogodbena domneva o vzročni zvezi delovanja alkohola na zavarovanca. Pogodbeno besedilo namreč ne vsebuje ekskulpacijskih razlov za izpodbojnost te domneve, kar pomeni, da je nad tako določeno stopnjo alkohola v zavarovančevi krvi zavarovalno jamstvo zavarovalnice avtomatično izključeno.
ZOR člen 66, 66/1, 66, 66/1. ZPP člen 2, 2/1, 2, 2/1.
navidezna pogodba - odločanje v mejah postavljenega zahtevka
Na podlagi zahtevka, naj sodišče pogodbo razveže zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti, sodišče ne more izreči, da je pogodba nična, ker bi s tem kršilo določilo prvega odstavka 2. člena ZPP.
umik tožbe - povrnitev pravdnih stroškov - razlog za umik tožbe - nujni sposporniki
Velja pravilo, da mora tožnik, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti vse pravdne stroške in ta določba pomeni poseben primer povračila stroškov po načelu krivde. V skladu s tem pravilom pa razlog, zaradi katerega se je tožnik odločil za umik tožbe, ni pomemben in tudi ni pravno relevantno, ali je bil tožbeni zahtevek utemeljen.
ZD člen 163, 175, 211, 163, 175, 211. ZPP člen 343, 343/3, 343, 343/3.
terjatev do zapuščine - spor o dedni pravici - dopustnost pritožbe
da ima zapuščinski upnik status druge osebe po členu 175 Zakona o dedovanju - ZD, ki definira krog udeležencev oziroma strank zapuščinskega postopka. Pritožbeno sodišče se glede statusa upnice sklicuje na izneseno stališče v citiranem Cp sklepu, zato zapuščinska upnica seveda ima pravico do pritožbe zoper sklep o dedovanju.
ZOR člen 379, 379. ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 350, 350/2, 365-2, 366, 350, 350/2, 365-2, 366.
pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora - razsojena stvar - zastaralni rok
je predvsem mogoče uveljavljati ponovno izvršbo na podlagi iz tega izvršilnega naslova še neizterjani del terjatve, kot je v zadevi primer, saj je bila terjatev, ki se izterjuje, ugotovljena z že citirano pravnomočno sodbo z dne 26.05.1998. Od njene pravnomočnosti do vložitve predmetnega izvršilnega predloga pa še ni potekel 10-letni zastaralni rok za izterjavo tam dosojene terjatve, ki se delno sedaj izterjuje (člen 379 tedanjega Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR).
ZS člen 101, 101. ZIZ člen 270, 270. ZPP člen 32, 32/2-6, 339, 339/2-14, 482, 32, 32/2-6, 339, 339/2-14, 482.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pristojnost v gospodarskih sporih - začasna odredba pred začetkom spora
V skladu z določbo 101. člena Zakona o sodiščih so okrožna sodišča stvarno pristojna za odločanje o predlogih za izdajo začasne odredbe, vloženih pred začetkom spora, o katerem bo sodišče odločalo po pravilih o gospodarskih sporih.
v konkurenci lastninskega upravičenja obdarjencev, od katerih vsi niso dobroverni pridobitelji, močnejšo lastninsko pravico tisti dobroverni pridobitelj, čeprav je slaboverni že dosegel zemljiškoknjižni vpis.
Temeljno načelo, ki velja pri odločanju o povrnitvi stroškov je, da nosi stroške tista stranka, ki jih je povzročila. V primeru, ko tožena stranka plača del vtoževanega zneska po vložitvi tožbe, se do tega trenutka kot tožnikov uspeh v pravdi upošteva tudi plačani znesek, od tedaj dalje pa le tožnikov končni uspeh. Uspeh tožnika do plačila dela tožbenega zahtevka in končni uspeh je različen, kar mora sodišče pri izračunu upoštevati.
ZOR člen 378, 378/1-1, 378, 378/1-1. URS člen 22, 22. ZPP člen 458, 458.
spor majhne vrednosti - kršitev načela enakosti - zastaralni rok
Zgolj dejstvo, da je sodišče prve stopnje v drugi zadevi zavrnilo tožbeni zahtevek, medtem ko je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi, na podlagi dokazne ocene, opravljene v skladu z 8. členom ZPP, ugotovilo drugače, še ne pomeni, da je bilo kršeno načelo enakosti.
ZOR člen 195, 195/2, 200, 203, 216, 353, 358, 358/4, 195, 195/2, 200, 203, 216, 353, 358, 358/4.
nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - enotna odškodnina za nepremoženjsko škodo - cesija terjatve iz naslova stroškov prevoza
da gre v danem primeru nedoletnemu tožniku enotna odškodnina za vso nepremoženjsko škodo, saj gre za hude nepremoženjske škode, ki se prelivajo in druga drugo med seboj pogojujejo, kot je pravilno ocenilo prvo sodišče in tudi ob dejstvu, da bo tožnik kmalu vstopil v najstniško obdobje, ko bodo zanj vse škode še večje duševno trpljenje in med seboj prelivajoče in jih bo doživljal kot kvalitativno celoto.