izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - prekluzivni rok
Direktor tožene stranke je tožniku postavil rok, do katerega je bil dolžan dokončati naloge, ki so bile zaradi neupoštevanja navodil razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Naslednjega dne je na zagovoru tudi izvedel, da naloge niso bile opravljene, kar pomeni, da je tega dne začel teči subjektivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi, podana po izteku prekluzivnega roka iz 2. odst. 110. čl. ZDR ni zakonita, zato nadaljnja presoja vsebinskih razlogov, na katerih temelji, ni potrebna.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/2, 83, 83/2, 110, 110/2.
izredna odpoved - pogodba o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - zagovor
Tožnik je zaprosil za preložitev zagovora dan pred predvidenim zagovorom, ki ga je tožena stranka morala opraviti, če je želela spoštovati 15 dnevni subjektivni prekluzivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožnik v vlogi z ničemer ni opravičil svoje odsotnosti. Zgolj navajanje, da je delavec v bolniškem staležu, ni opravičljiv razlog za to, da se zagovora ni udeležil, tožena stranka pa zagovora na podlagi takega opravičila tudi ni bila dolžna preložiti.
ZOR člen 154, 154/1, 156, 156/3, 154, 154/1, 156, 156/3.
škoda, ki nastane pri opravljanju splošno koristne dejavnosti - normalne meje - protipravna škoda - izgubljeni dobiček
Pritožbeno sodišče v 3. odst. 156. člena ZOR ne vidi podlage za stališče, da uveljavljana škoda iz naslova izgubljenega dobička vselej presega normalne meje. Izhodišče dovoljenosti določenega posega v prostor v okviru opravljanja splošne koristne dejavnosti je varstvo javnih interesov, varstvo posameznikovih interesov pa se v načelu uresničuje znotraj javnih interesov. Skladna temu izhodišču je omejitev denarnega odškodninskega zahtevka iz 3. odst. 156. člena ZOR na škodo, ki presega normalne meje. Le ta škoda je protipravna in zato podlaga za nastanek odškodninske odgovornosti po tem določilu. Smisel dovoljenosti posegov v okolje bi bil okrnjen, če bi bila že v izhodišču protipravna vsa škoda iz naslova izgubljenega dobička, ki naj bi izhajala ali bi bila povezana s splošno koristno dejavnostjo.
Predpostavka za prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča po 1. odstavku 118. člena ZDR je predlog tožnice, ki je namesto reintegracije zahtevala izplačilo odškodnine. Takšnega predloga ni mogoče enačiti z izredno odpovedjo delavca po 112. členu ZDR. Tožnici je na podlagi 1. odst. 118. člena ZDR na podlagi sodbe sodišča prenehala pogodba o zaposlitvi, prisojena ji je bila tudi odškodnina po pravilih civilnega prava. Citirana določba pa ne daje podlage za plačilo odpravnine, do katere je upravičen delavec v primeru odpovedi delavca po 2. odstavku 112. ter 109. členu ZDR.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/5, 88, 88/1, 88/1-1, 88/5.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - rok
Delodajalec ni dolžan že ob prvi ugotovitvi negativnega poslovanja začeti z odpuščanjem delavcev. Potrebno je daljše časovno obdobje za spremljanje trenda poslovanja in ugotavljanje rentabilnosti. Delodajalec se sam odloči, katere sanacijske ukrepe bo sprejel in kdaj bo posegel po kadrovskih ukrepih (odpuščanje delavcev). Odpoved je pravočasna, če je podana v roku 30 dni od seznanitve z razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, to je od sprejema zadnje analize rentabilnosti tožnikove dela.
Za zahtevek iz 218. člena ZOR je značilno, da okoriščenja drugega ni treba posebej ugotavljati, ker to izhaja že iz zakona: plačnik je plačal, kar je drugi dolžan že po zakonu plačati (prim. Stojan Cigoj, Komentar obligacijskih razmerij, II. knjiga, Ljubljana 1984, stran 847). Za konkretni primer to izhodišče pomeni, da bi bila tožeča stranka upravičena terjati od tožene le povračilo za izdatke za obveznosti, ki jih toženi stranki kot lokalni skupnosti v zvezi s financiranjem javnih šol nalaga 82. člen ZOFVI. Tožeča stranka ni tako oblikovala tožbenega zahtevka. Iz tožbenih trditev namreč izhaja, da uveljavlja delno povračilo za sredstva, ki jih je zagotovila za delovanje OŠ D. K. kot njegova ustanoviteljica. To pomeni, da uveljavlja delno povračilo stroškov, ki naj bi jih imela z delovanjem OŠ D. K. Določilo 82. člena ZOFVI (v zvezi z 218. členom ZOR) pa tožeči stranki ne daje pravice do povračila stroškov, ki jih je imela s financiranjem svojega zavoda.
Podlaga za povračilni zahtevek zaradi zalaganja sredstev za delovanje Posvetovalnice naj bi bil 21. člen Zakona o lokalni samoupravi. To določilo res (med drugim) občini nalaga, da "pospešuje vzgojno izobraževalno dejavnost, službe socialnega skrbstva, za predšolsko varstvo, osnovno varstvo otroka in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele". Vendar pa pritožbeno sodišče v besedilu tega določila ne najde podlage za razumevanje, da bi to določilo sploh nalagalo lokalni skupnosti konkretno denarno obveznost in obenem opredeljevalo razmerje, v katerem naj bi ta obveznost obstajala.
V tretjem členu Pogodbe se je pravna prednica tožeče stranke (očitno) v razmerju do pravne prednice tožene stranke odpovedala možnosti, da poslovne prostore odda v najem in se poleg tega zavezala, da bo te prostore uporabljala za pisarniško dejavnost opravljanja nalog socialnega skrbstva, varstva in enotne evidence socialnovarstvenih pravic. Te omejitve, ki obenem opredeljujejo vsebino pravice uporabljanja tožeče stranke, po prepričanju pritožbenega sodišča izključujejo možnost razumevanja, da je tožeča stranka na spornih poslovnih prostorih imela pravico uporabe, ki je bila lahko predmet vknjižbe na nepremičninah v družbeni lastnini Zakon o vknjižbi nepremičnin v družbeni lastnini, Ur. l. SRS 43/73) in ki je zato veljala za "knjižno pravico". Vsebino pravice uporabe kot upravljalsko upravičenje na sredstvih v družbeni lastnini je namreč opredeljevala dolžnostna vezanost, ki je izhajala iz narave in namena sredstva samega (2. odst. 231. čl. Zakona o združenem delu; v nadaljevanju ZZD). Omenjeno opredeljevanje vsebine pravice upravljanja z omejevanjem pravic razpolaganja v Pogodbi pa je po razumevanju pritožbenega sodišča prav zato nezdružljivo s pojmom pravice uporabe.
ZOR člen 66, 66/1, 66, 66/1. ZPP člen 2, 2/1, 2, 2/1.
navidezna pogodba - odločanje v mejah postavljenega zahtevka
Na podlagi zahtevka, naj sodišče pogodbo razveže zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti, sodišče ne more izreči, da je pogodba nična, ker bi s tem kršilo določilo prvega odstavka 2. člena ZPP.
nezgodno zavarovanje - omejitve in izključitve zavarovalnega kritja - vzročna zveza - domneva
Če splošni pogoji določajo, da so iz zavarovanja izključene vse obveznosti zavarovalnice za nezgode, ki nastanejo zaradi delovanja alkohola, mamil ali drugih na zavarovanca, pri čemer se šteje, da je nezgoda nastala zaradi delovanja alkohola, mamil ali drugih narkotikov na zavarovanca, če je kot voznik motornega vozila ob nezgodi imel v krvi več kot 10,8 mil. mola (0,5‰) ali več kot 21,6 mil. mola (1‰) alkohola ob drugih nezgodah, potem pa je nad to stopnjo alkoholiziranosti določena neizpodbojna pogodbena domneva o vzročni zvezi delovanja alkohola na zavarovanca. Pogodbeno besedilo namreč ne vsebuje ekskulpacijskih razlov za izpodbojnost te domneve, kar pomeni, da je nad tako določeno stopnjo alkohola v zavarovančevi krvi zavarovalno jamstvo zavarovalnice avtomatično izključeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL51635
ZZZDR člen 113, 213. ZNP člen 35. ZIZ člen 226. ZPP člen 108. OZ člen 134.
spor o izvrševanju roditeljske pravice - soglasje za medicinski poseg - nepravdni postopek - procesne predpostavke - odločanje v pravdnem postopku - kolizijski skrbnik - zastopanje otroka v pravdi - aktivna legitimacija otroka - pasivna legitimacija v postopku izdaje začasne odredbe
Za odločanje o sporu glede izvrševanja roditeljske pravice je pristojno okrožno sodišče, odloča v nepravdnem postopku in odločbo izda v obliki sklepa.
Predložitev dokazila CSD, da sta se starša poskušala o spornih vprašanjih sporazumeti pred CSD, ne predstavlja t. i. posebne procesne predpostavke, zaradi pomanjkanja katere bi bilo sojenje nedopustno. Vloga, ki ji manjka dokazilo CSD, je formalno pomanjkljiva in sodišče mora v tem primeru ravnati skladu z 108. členom ZPP.
Otrok je sposoben biti stranka, v skladu s 107. členom ZZZDR pa ga zastopata starša. Ko pa se v postopku izkaže, da drugi od staršev z aktom zastopanja prvega od staršev ne soglaša, mora sodišče oceniti, ali se z vloženim predlogom oziroma tožbo rešuje vprašanje, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj. Če gre za takšno vprašanje, mora sodišče predhodno, brez prekinitve postopka, odločiti o sporu med staršema v skladu z določbo 113. člena ZZZDR. Postavitev kolizijskega skrbnika v tem primeru ne pride v poštev, saj se ta po 213. členu ZZZDR postavi takrat, ko gre za kolizijo interesov med otrokom in njegovim zakonitim zastopnikom. V navedenih primerih pa gre za spor med staršema glede izvrševanja roditeljske pravice.
ZZZDR v 113. členu ZZZDR ne daje podlage za aktivno legitimacijo otroka. Otrok bi lahko uveljavljal pravno varstvo na podlagi 134. člena OZ.
Za izdajo začasne odredbe je vselej pasivno legitimiran tisti, zoper katerega ima upnik terjatev, ta je tudi stranka postopka. V citiranih določbah ZIZ tako ni podlage za izdajo začasne odredbe zoper katerokoli drugo osebo, razen zoper dolžnico, niti ni podlage za določitev kazni drugim osebam.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - dobra vera
Zgolj okoliščina, da je v letu 1956 prišlo do nacionalizacije nepremičnine ter je bila ta vpisana kot družbena lastnina in da tožeča stranka glede tega ni storila ničesar, da bi to izpodbila, še ne more izpodbiti zaključka sodišča prve stopnje, da je dobra vera na strani tožeče stranke in njenih pravnih prednikov bila podana. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je tožnik postal lastnik sporne nepremičnine na podlagi zakona že preden je-le ta na podlagi nacionalizacije postala družbena lastnina.
ZD člen 163, 175, 211, 163, 175, 211. ZPP člen 343, 343/3, 343, 343/3.
terjatev do zapuščine - spor o dedni pravici - dopustnost pritožbe
da ima zapuščinski upnik status druge osebe po členu 175 Zakona o dedovanju - ZD, ki definira krog udeležencev oziroma strank zapuščinskega postopka. Pritožbeno sodišče se glede statusa upnice sklicuje na izneseno stališče v citiranem Cp sklepu, zato zapuščinska upnica seveda ima pravico do pritožbe zoper sklep o dedovanju.
ZOR člen 378, 378/1-1, 378, 378/1-1. URS člen 22, 22. ZPP člen 458, 458.
spor majhne vrednosti - kršitev načela enakosti - zastaralni rok
Zgolj dejstvo, da je sodišče prve stopnje v drugi zadevi zavrnilo tožbeni zahtevek, medtem ko je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi, na podlagi dokazne ocene, opravljene v skladu z 8. členom ZPP, ugotovilo drugače, še ne pomeni, da je bilo kršeno načelo enakosti.
Temeljno načelo, ki velja pri odločanju o povrnitvi stroškov je, da nosi stroške tista stranka, ki jih je povzročila. V primeru, ko tožena stranka plača del vtoževanega zneska po vložitvi tožbe, se do tega trenutka kot tožnikov uspeh v pravdi upošteva tudi plačani znesek, od tedaj dalje pa le tožnikov končni uspeh. Uspeh tožnika do plačila dela tožbenega zahtevka in končni uspeh je različen, kar mora sodišče pri izračunu upoštevati.
povzročitev škode na stanovanju - odstranitev škodne nevarnosti
Ker je sodišče ugotovilo, da je tožeči stranki nastala škoda v stanovanju zaradi zamakanja v jeseni leta 2000, in ker je ugotovilo, da je bil vzrok zamakanja v stanovanje tožeče stranke zelo slabo stanje strehe v delu, kjer se nahaja kopalnica tožene stranke, ter v delu, kjer se nahaja terasa tožene stranke, pri čemer je toženec prizidek na mestu terase izdelal nestrokovno in malomarno in da so dela nedokončana, je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo zahtevi tožeče stranke po povrnitvi škode.
seznanitev s splošnimi zavarovalnimi pogoji - izguba zavarovalnih pravic
Dejanske okoliščine o tem, da je ob sklepanju zavarovalne police toženec prejel zavarovalne pogoje za zavarovanje avtomobilske odgovornosti, je tista bistvena okoliščina, od obstoja katere je odvisna uporaba materialnega prava v konkretnem primeru.
ZZZDR člen 12, 12/1, 13, 51, 51/2, 58, 58/1, 12, 12/1, 13, 51, 51/2, 58, 58/1. ZPP člen 353, 353.
izvenzakonska skupnost - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - solastni delež na stanovanju
V skupno premoženje pravdnih strank je spadal osebni avto, ki ga je toženec kupil v času izvenzakonske skupnosti, ne pa stanovanje, ki ga je kupil po razpadu te skupnosti. Ni pomembno, ali je kupnino za stanovanje pridobil s prodajo skupnega avtomobila. Nakup stanovanja po prenehanju izvenzakonske skupnosti je predstavljal toženčevo odločitev, ki ne more biti ne v škodo, ne v korist tožnici.
umik tožbe - povrnitev pravdnih stroškov - razlog za umik tožbe - nujni sposporniki
Velja pravilo, da mora tožnik, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti vse pravdne stroške in ta določba pomeni poseben primer povračila stroškov po načelu krivde. V skladu s tem pravilom pa razlog, zaradi katerega se je tožnik odločil za umik tožbe, ni pomemben in tudi ni pravno relevantno, ali je bil tožbeni zahtevek utemeljen.