PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - PRAVO EVROPSKE UNIJE - UPRAVNI SPOR
VS4002374
Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah 139/2004 člen 1, 21, 21/2, 21/3, 21/4. ZPOmK-1 člen 24, 24/2, 42, 45, 45/2, 45/4, 45/5, 55, 55/2, 58. ZUS-1 člen 16, 16/1, 17, 17/1, 27, 27/1-2, 27/3, 33, 33/1-2, 36, 36/1-3, 36/1-4, 36/1-5. ZUP člen 237, 237/2-7.
varstvo konkurence - prepoved izvedbe prenosa lastništva delnic - prepoved uresničevanja premoženjskih pravic - postopek presoje koncentracije - postopek presoje koncentracije po uradni dolžnosti - pristojnost za presojo koncentracije - koncentracija z razsežnostjo skupnosti - pristojnost za vodenje postopka presoje skladnosti koncentracije - izključna pristojnost Komisije za presojo koncentracije z razsežnostjo Skupnosti - ugotovitvena tožba - ugotovitvena sodba - pravna korist za ugotovitveno sodbo - aktivna legitimacija za vložitev tožbe - 1
V primeru, ko koncentracija izpolnjuje tako merila iz 42. člena ZPOmK-1 kot tudi merila iz 1. člena Uredbe ES o združitvah, se za koncentracijo uporabi Uredba ES o združitvah. To izhaja iz določbe prvega pododstavka tretjega odstavka 21. člena Uredbe ES o združitvah, ki prepoveduje državam članicam, da uporabijo nacionalno pravo o konkurenci za koncentracije z razsežnostjo Skupnosti.
Ta prepoved pa ne pomeni zgolj prepovedi izdajanja odločb o skladnosti koncentracij s pravom Skupnosti. Iz sodbe Sodišča prve stopnje v zadevi Endesa proti Komisiji Evropskih skupnosti namreč izhaja, da je prepoved državam članicam, da za koncentracije z razsežnostjo Skupnosti uporabijo svoje nacionalno pravo o konkurenci, v funkciji zagotavljanja izključne pristojnosti Evropske komisije za presojo koncentracij z razsežnostjo Skupnosti. Sodišče prve stopnje je namreč razložilo, da je prepoved državam članicam, da za koncentracije z razsežnostjo Skupnosti uporabijo svoje nacionalno pravo, povezana z izključno pristojnostjo Evropske komisije za pregled združljivosti koncentracije.
Nacionalni organ za varstvo konkurence, ki mu je priglašena koncentracija, je dolžan preveriti, ali priglašena mu koncentracija nima razsežnosti Skupnosti. Če je Urad to dolžan preverjati v primeru priglašene mu koncentracije, je enako dolžan storiti tudi v primerih, ko začne postopek presoje koncentracije po uradni dolžnosti (drugi odstavek 45. člena ZPOmK-1) in sprejme začasne ukrepe (drugi stavek petega odstavka 45. člena ZPOmK-1). Tudi v primeru začetka postopka presoje koncentracije po uradni dolžnosti je tako pristojnost Urada omejena le na tiste koncentracije, ki nimajo razsežnosti Skupnosti.
Iz sodne prakse Sodišča Evropske unije izhaja, da je treba pristojnost Evropske komisije za odločanje o koncentraciji za celotno trajanje postopka ugotoviti na določen datum. Glede na to, da ima obveznost priglasitve koncentracije osrednje mesto v sistemu nadzora nad koncentracijami, je tedaj še Sodišče Evropskih skupnosti odločilo, da mora biti časovna točka, v kateri se presoja pristojnost Evropske komisije, tesno povezana s priglasitvijo. Enako mora veljati tudi v nacionalnem sistemu nadzora nad koncentracijami, saj je pristojnost nacionalnega organa za varstvo konkurence pogojena z nepristojnostjo Evropske komisije. Konkretni postopek presoje koncentracije se je začel po uradni dolžnosti; zato se kot primerna časovna točka, v kateri se presoja pristojnost Urada za odločanje o koncentraciji, ponuja datum, ko Urad začne postopek presoje skladnosti koncentracije po uradni dolžnosti. Iz tega sledi, da si Urad z naknadnimi spremembami v koncentraciji udeleženih podjetij ne more pridobiti pristojnosti, ki je na dan izdaje Sklepa o uvedbi postopka presoje koncentracije ni imel.
Ker posebne okoliščine kažejo (ravnanje je potekalo v času od 28. 4. 1998 do 11. 2. 2000; ugotavljanje in dopolnjevanje ugotovitvenega postopka v ponovljenem postopku bi bilo zahtevno in nesorazmerno učinku ugotovitvene odločbe na upoštevnem trgu; zaradi hitrega razvoja novo dostopnih tehnologij trg ozkopasovnega internet dostopa ni več aktualen; kršitev je prenehal; prekršek je zastaral), da postopek ugotavljanja zlorabe prevladujočega položaja na trgu govorne telefonije v Republiki Sloveniji(in izdaja ugotovitvene odločbe) ne bi bil smotrn, je ustavitev postopka zakonita in v skladu s 40. členom ZPOmK-1. Podjetje, katerega interesi so bili s prepovedanim ravnanjem kršitelja prizadeti, pa ima zagotovljeno sodno varstvo pred rednim sodiščem, v skladu z 62. členom ZPOmK-1.
omejevalni sporazum – zapisnik sestanka – pojem sporazuma - prisotnost na sestanku – distanciranje od dogovora – dokazno breme
Zgolj udeležba podjetja na sestanku na katerem se dogovori omejevalni sporazum zadošča za sklep, da je bilo podjetje del tega dogovora. Na stranki pa je dokazno breme, da dokaže, da je jasno dala vedeti udeležencem sestanka, da ne bo sodelovala v protikonkurenčnem dogovoru. Kot dokaz distanciranja od omejevalnega sporazuma dogovorjenega na sestanku dne 29. 10. 2000 zato ne zadošča le dne 15. 10. 2010 poslano elektronsko sporočilo o distanciranju od dogovora, poslano le enemu udeležencu sestanka.
PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE – UPRAVNI POSTOPEK – ČLOVEKOVE PRAVICE
VS4002315
EKČP člen 8. URS člen 36, 37. ZPomK-1 člen 6, 28, 29, 54, 54/2. ZPomK-1B člen 12, 12/2. ZUS-1 člen 42, 42/1. ZUP člen 37, 38, 38/2.
postopek pred Agencijo za varstvo konkurence - izločitev uradnih oseb iz vodenja in odločanja v postopku - seznanitev z nezakonito pridobljenimi dokazi - dvom v nepristranskost uradnih oseb - preiskava po ZPomK-1 - preiskava v skladu z zakonom - protiustavnost zakonskih določb - preiskava brez sodne odredbe - zahteva za oceno ustavnosti
Ustavno sodišče je ugotovilo, da je ureditev, ki Agenciji dovoljuje izvedbo preiskave brez predhodne sodne odločbe (prvi stavek prvega odstavka 28. člena ZPOmK-1) v neskladju s 36. in 37. členom Ustave, zato je zakonodajalcu določilo rok za odpravo ugotovljene protiustavnosti. Odločilo pa je, da se do njene odprave še naprej uporablja prvi stavek prvega odstavka 28. člena ZPOmK-1. To v skladu z 41. točko obrazložitve Odločbe pomeni, da je v prvem stavku prvega odstavka 28. člena ZPOmK-1 tožena stranka imela in vse do odprave ugotovljene protiustavnosti še vedno ima zakonito podlago za opravljanje ustreznih preiskav.
Za postopek ugotavljanja kršitve 6. člena ZPOmK-1 in 101. člena PDEU, ki se je vodil proti tožnikoma, to pomeni, da dokazi, pridobljeni na podlagi sklepa o preiskavi v skladu s prvim stavkom prvega odstavka 28. člena ZPOmK-1, niso nedovoljeni.
varstvo konkurence - preprečevanje omejevanja konkurence - postopek nadzora pred Uradom za varstvo konkurence - procesne predpostavke - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe - vpogled v spis - končan postopek nadzora pred Uradom
Za odločitev v tej zadevi je bistveno, da je bil z izdajo odločbe tožene stranke postopek nadzora pred Uradom končan. Zato tožeča stranka tudi ob morebitnem uspehu s tožbo svojega pravnega položaja ne bi mogla več izboljšati oziroma ne bi mogla doseči cilja, ki ga zasleduje s tem pravnim sredstvom. Postopek nadzora pred Uradom je bil namreč že končan, poleg tega pa je bil zoper končno odločbo tudi začet postopek sodnega varstva pred Vrhovnim sodiščem. Zatorej spisa niti ni več pri toženi stranki, ki bi bila sicer v primeru odločitve o razveljavitvi izpodbijanega sklepa pristojna za odločanje o pravici do vpogleda v spis in do pregledovanja dokumentov.
Ker pa (zatrjevano) nezakonito onemogočanje pravice pregledovanja spisa lahko predstavlja kršitev temeljnega načela kontradiktornosti postopka, lahko tožeča stranka pravico do sodnega varstva po že končanem postopku nadzora učinkovito uveljavlja v tožbi zoper (končno) odločbo Urada.
postopek nadzora pred Uradom za varstvo konkurence - pravni interes za tožbo - vpogled v spis po zaključku postopka nadzora - zavrženje tožbe - končan postopek nadzora pred Uradom
Za odločitev v tej zadevi je bistveno, da je bil z izdajo odločbe tožene stranke 3 z dne 13. 2. 2012 postopek nadzora pred Uradom končan. Zato tožeča stranka tudi ob morebitnem uspehu s tožbo svojega pravnega položaja ne bi mogla več izboljšati oziroma ne bi mogla doseči cilja, ki ga zasleduje s tem pravnim sredstvom. Postopek nadzora pred Uradom je bil namreč že končan, poleg tega pa je bil zoper končno odločbo tudi začet postopek sodnega varstva pred Vrhovnim sodiščem (voden pod opr. št. G 9/2012). Zatorej spisa niti ni več pri toženi stranki, ki bi bila sicer v primeru odločitve o razveljavitvi izpodbijanega sklepa pristojna za odločanje o pravici do vpogleda v spis in do pregledovanja dokumentov.
Ker pa (zatrjevano) nezakonito onemogočanje pravice pregledovanja spisa lahko predstavlja kršitev temeljnega načela kontradiktornosti postopka, tožeča stranka lahko pravico do sodnega varstva po že končanem postopku nadzora učinkovito uveljavlja v tožbi zoper (končno) odločbo Urada.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – VARSTVO KONKURENCE – PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE
VS4002016
ZVK člen 10, 11. ZPP člen 286, 286/1, 339, 339/1, 347, 347/2, 347/3.
varstvo konkurence - zloraba prevladujočega položaja na trgu – telefonija - zavrnitev dostopa do omrežja – dostop do internetnih vozlišč - obstoj tehničnih omejitev – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - reševanje pritožbe - obveznost opraviti glavno obravnavo pred sodiščem druge stopnje – navedba stranskega intervenienta – izrek odločbe Urada za varstvo konkurence – določitev časovnega obdobja kršitve v izreku odločbe
Obveznost določitve časovnega obdobja kršitve iz 10. in 11. člena ZVK v izreku odločbe ne izhaja iz določb v času odločanja Urada veljavnega ZVK niti iz določb tedaj veljavnega Zakona o upravnem postopku. V konkretni zadevi opredelitev časovnega obdobja kršitve ni takšnega pomena, da brez navedbe te okoliščine v izreku odločbe kršitvenega ravnanja ne bi bilo mogoče časovno določiti. Že sam opis kršitvenega ravnanja namreč omogoča določitev časovnega obdobja, ki se je upoštevalo pri določitvi relevantnega trga in pri presoji obstoja prevladujočega položaja podjetja na trgu.
VARSTVO KONKURENCE – PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE – UPRAVNI SPOR
VS4002015
ZUS-1 člen 16, 19. ZPOmK-1 člen 54.
varstvo konkurence - položaj stranke v postopku sodnega varstva – prizadeta oseba – nastanek neposredne škode
Položaj stranke se po prvem odstavku 19. člena ZUS-1 vedno priznava prizadeti osebi takrat, kadar bi ji odprava ali sprememba izpodbijanega upravnega akta povzročila neposredno škodo v smislu izgube pravice, ki ji je bila dana z izpodbijanim aktom. Poleg tega pa se ta položaj prizna tudi v primerih, ko predlagatelj izkaže nastanek neposredne škode. Prav z uporabo pojma neposredna škoda je namreč zakonodajalec očitno želel zožiti krog zainteresiranih oseb v postopku upravnega spora. Pri tem je treba upoštevati, da po obravnavani določbi status stranke uveljavlja prizadeta oseba, ki v upravnem sporu deluje na strani tožene stranke. Prav tožena stranka pa je v postopku sodnega varstva po ZUS-1 praviloma zastopnik javnega interesa, torej organ, ki pri svojem odločanju zasleduje (pretežno) javni interes. Iz navedenega logično sledi, da je treba pojem neposredne škode razlagati zožujoče in torej vanj vključiti le tisto škodo, ki izhaja neposredno iz odprave izpodbijanega akta.
ZUS-1 člen 36, 36/1-6, 36/2. ZPOmK-1 člen 54, 54/2.
ustavitev postopka presoje skladnosti koncentracije s pravili konkurence – pravni interes za odpravo odločbe o prepovedi izvedbe prenosa lastništva delnic – veljavnost odločbe o prepovedi izvedbe prenosa lastništva delnic do zaključka postopka presoje skladnosti koncentracije – ugotovitvena sodba po ZUS-1
Z izdajo sklepa o ustavitvi postopka presoje skladnosti koncentracije s pravili konkurence je odpadel tudi pravovarstveni interes tožeče stranke za odpravo odločbe o prepovedi izvedbe prenosa lastništva delnic A. z oznako A., ki je bil v odpravi prepovedi izvedbe prenosa lastništva spornih delnic. Ker izpodbijana odločba v času odločanja Vrhovnega sodišča ne omejuje več pravice tožeče stranke, da prosto razpolaga z delnicami A. z oznako A., tožeča stranka svojega pravnega položaja z meritorno odločitvijo sodišča (z morebitno odpravo odločbe) ne more (več) izboljšati.
ČLOVEKOVE PRAVICE – UPRAVNI SPOR – USTAVNO PRAVO – PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE
VS4002034
EKČP člen 8. URS člen 23, 36, 37, 156. ZPomK-1 člen 28, 29, 54 - 61. ZUstS člen 23, 23/1.
prekinitev postopka sodnega varstva zaradi začetka postopka za oceno ustavnosti določb ZPomK-1 - preiskava v podjetju brez odločbe sodišča - ureditev postopka sodnega varstva po ZPomK-1
Vrhovno sodišče je v skladu s 156. členom URS in prvim odstavkom 23. člena ZUstS prekinilo postopek sodnega varstva zaradi začetka postopka za oceno ustavnosti določb 28. in 29. in 54. do 61. člena ZPOmK-1.
ZPomK-1 člen 28, 29, 54 - 61. ZUstS člen 23, 23/2.
prekinitev postopka zaradi zahteve za presojo ustavnosti določb ZPomK-1
Vrhovno sodišče je v zadevi G 23/2010 z zahtevo začelo postopek za presojo ustavnosti določb 28. in 29. člena ter 54. do 61. člena ZPOmK-1. Ker bi moralo tudi pri odločanju o tožbi v tej zadevi uporabiti sporne zakonske določbe, je v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZUstS prekinilo tudi ta postopek sodnega varstva.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZPOmK-1 člen 81, 81/4.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča – zelo hude posledice – provizija za dvig gotovine – nekonkretizirano vprašanje
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Tožeča stranka ugovarja opredelitvi upoštevnega stvarnega trga in razpravlja o pomenu medbančne provizije pred sporno uvedbo provizije za komitente, vendar konkretnega pravnega vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 s tem v zvezi ne zastavi.
Tožeča stranka ne navaja, kakšne posledice ima zanjo izpodbijana sodba, zato tudi ni mogoča presoja o tem, ali gre za zelo hude posledice v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZPOmK-1 člen 16, 16/3. Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe člen 4, 5, 11. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) člen 81, 82. Pogodba o delovanju Evropske Unije (PEU) člen 101, 102.
postopek pred Uradom za varstvo konkurence - udeležba v postopku - ponovna zahteva za udeležbo v postopku - rok za zahtevo - vzporednost postopka pred Evropsko komisijo
Zaradi zamude roka iz tretjega odstavka 16. člen ZPOmK-1 ni pravno pomembno, ali so se dejanske okoliščine od vložitve prve zahteve za udeležbo v postopku pred Uradom za varstvo konkurence do vložitve druge zahteve spremenile.
ZPOmK-1 člen 12, 12/1, 16, 16/2, 16/3. Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe člen 4, 5, 11. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) člen 81, 82. Pogodba o delovanju Evropske Unije (PEU) člen 101, 102.
udeležba v postopku - rok za zahtevo - postopek pred Uradom za varstvo konkurence - ponovna zahteva za udeležbo v postopku - vzporednost postopka pred Evropsko komisijo
V postopku nadzora nad izvajanjem ZPOmK-1 ter 81. in 82. člena PES (sedaj 101. in 102. člena PEU), Urad odloča samostojno, čeprav se sicer konkurenčno pravo Evropske skupnosti [sedaj Evropske Unije] izvršuje vzporedno s strani Evropske komisije in za konkurenco pristojnih nacionalnih organov, in sicer v okviru Evropske mreže za konkurenco (v nadaljevanju EMK). Za EMK je namreč značilen sistem vzporednih pristojnosti, ko Evropska komisija in nacionalni organi, pristojni za konkurenco, izvršujejo evropsko konkurenčno pravo vzporedno, s tem, da se lahko primeri tudi porazdelijo, na podlagi prožnih meril.
Glede na navedeno tožeči stranki ni bilo treba čakati na odločitev Evropske komisije in bi lahko pred iztekom roka iz tretjega odstavka 16. člena ZPOmK-1
priglasila udeležbo v postopku pred Uradom. Zato so njene navedbe o domnevni izgubi procesnih upravičenj za vodenje postopka pred Evropsko komisijo (zaradi vodenja postopka pred Uradom Republike Slovenije za varstvo konkurence) in o domnevnem prejudiciranju odločitve Evropske komisije (zavrženju njene prijave zaradi vodenja postopka pred Uradom Republike Slovenije za varstvo konkurence) neutemeljene. Evropska komisija bi namreč lahko kljub temu, da je Urad (že) obravnaval primer prijavljene kršitve, le-to tudi sam obravnaval, če bi na podlagi razpoložljivih informacij ocenil, da je zadostna podlaga za ukrepanje.
ZUP člen 50, 153, 153/1, 153/1-4, 153/4, 258, 258/1. ZPOmK-1 člen 55, 55/4.
sodno varstvo - pravica do sodnega varstva - zavrženje tožbe - nadaljevanje postopka - dovoljenost pritožbe - preprečevanje omejevanja konkurence - prekinitev upravnega postopka - prenehanje družbe zaradi pripojitve - pritožba zoper sklep o nadaljevanju postopka
Zoper sklep o nadaljevanju postopka iz prvega odstavka 50. člena ZUP ni dovoljena pritožba. Zato v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZPOmK-1 ni dovoljen niti postopek sodnega varstva zoper izpodbijani akt.
ZPOmK člen 3, 5, 5/1, 6, 9. ZPOmK-1 člen 81, 81/4. ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3.
provizije za dvig gotovine na bančnih avtomatih drugih bank - provizije v bančnem sektorju – usklajeno ravnanje na trgu - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje ni izkazano – upoštevni trg pri usklajenem ravnanju – usklajena ravnanja, ki nimajo negativnega učinka na konkurenco – zelo hude posledice za stranko niso izkazane
Z vidika v času kršitve veljavnega ZPOmK je bila pravilna določitev upoštevnega stvarnega trga za omejevalne sporazume pomembna le v zvezi s skupinskimi izjemami v smislu 9. člena ZPOmK in omejitvami majhnega pomena v smislu 6. člena ZPOmK. Smisel teh dveh institutov je, da se v primeru nizkih skupnih tržnih deležev udeleženih podjetij prepoved iz 5. člena ZPOmK ne uporabi.
Določba prvega odstavka 5. člena v zvezi s 3. členom ZPOmK prepoveduje usklajena ravnanja, ki imajo za cilj preprečevanje, oviranje ali izkrivljanje konkurence, ne glede na to, ali je takšno ravnanje imelo negativne učinke na konkurenco. Cilj in učinek usklajenega ravnanja sta namreč določena alternativno.
Že iz samega besedila 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki govori o zelo hudih posledicah za stranko, izhaja, da se uporablja konkretno merilo presoje, zato abstraktno merilo, ki ga ponuja revidentka, ne pride v poštev.
UPRAVNI SPOR – ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE
VS4001714
ZUS-1 člen 32. ZPOmK-1 člen 45.
začasna odredba – identiteta vsebine začasne odredbe in tožbenega zahtevka – težko popravljiva škoda – test reverzibilnosti
V vsebinskem pogledu obstaja identiteta med vsebino sodnega varstva, ki ga tožeča stranka uveljavlja s tožbo, in zahtevo za izdajo začasne odredbe.
Taka začasna odredba bi bila dopustna le ob upoštevanju strogih pogojev, in sicer jasno izkazane težko popravljive škode, pri čemer je treba interese tožeče stranke tehtati z interesi tožene stranke.
PREKRŠKI - PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - UPRAVNI POSTOPEK
VS4001590
ZPOmK-1 člen 12, 12/2, 55, 55/4. ZP-1 člen 58, 58/1. ZUP člen 258, 258/2.
zavrženje tožbe - pravna sredstva - postopek o prekršku pred Uradom za varstvo konkurence - izločitev uradne osebe urada
Postopek sodnega varstva, ki se začne s tožbo na Vrhovno sodišče, in ki ga določa četrti odstavek 55. člena ZPOmK-1, ni predviden pri vodenju postopka o prekršku, temveč le v postopku, v katerem se ugotavlja obstoj kršitve.