posodobljeni seznam preizkušenih terjatev - ločitvena pravica
Ločitvena pravica je lahko le pravica do prednostnega poplačila iz določenega premoženja stečajnega dolžnika, ne pa tudi pravica do prednostnega poplačila iz tega, kar bo drugi upnik pridobil kot poplačilo svoje terjatve do stečajnega dolžnika - tu gre le za razmerje med dvema upnikoma in premoženjem enega od teh upnikov, ne pa za ločitveno pravico v stečajnem postopku.
Obstoj kaznivega dejanja je v pravdnem postopku predhodno vprašanje izjemoma in to takrat, ko je kaznivo dejanje pogoj za nastanek določene civilnopravne posledice.
izločitvena pravica – prijava izločitvenih pravic – vsebina prijave terjatve – uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi – pooblastila sodišča – pristojnosti upravitelja – navodila sodišča upravitelju – podrejena uporaba pravil pravdnega postopka – ponovna prijava izločitvene pravice – učinki pravnomočnosti – kontradiktornost – pravica do izjave – stranke stečajnega postopka
Edini zahtevek, ki ga upnik uveljavlja v stečajnem postopku v zvezi z zatrjevano izločitveno pravico, je zahtevek za priznanje izločitvene pravice na točno določenem premoženju. Gre za prijavo izločitvene pravice. Pri tem niso pomembni razlogi upnika, zakaj meni, da ima izločitveno pravico. Sodišče pa nima pooblastila, da bi prijavo izločitvene pravice zavrglo, ker dejstva, ki jih navaja upnik v prijavi, ne morejo izkazovati obstoja izločitvene pravice. Stvar upravitelja je, da sam presodi, ali prijavljeno izločitveno pravico prizna ali ne, tudi ob upoštevanju tega, kar je prijavi navedeno – če ugotovi, da uveljavljeni razlogi ne morejo predstavljati razlogov za utemeljenost prijavljene izločitvene pravice, le-to pač prereka.
O sami prijavi, ali je utemeljena ali ne, sodišče ne odloča. Le v posledici prerekanja prijavljene terjatve, ločitvene ali izločitvene pravice, odloči o tem, kdo mora s tožbo uveljaviti zahtevek. Za stečajni postopek je glede pravnomočnosti in njenih učinkov pomembno le, ali je upnik v tem postopku že uveljavil izločitveno pravico na istem predmetu. Pravnomočnost v zvezi s pravno in dejansko podlago, kot jo uveljavlja pritožba, je pomembna le za pravdni postopek, nikakor pa ne za postopek zaradi insolventnosti oziroma v konkretnem primeru stečajni postopek. Izločitveno pravico na enem predmetu lahko upnik uveljavi le enkrat. Če je ta prerekana, upnik pa ne uspe s tožbo, na katere vložitev je bil napoten, ali pa tožbe sploh ne vloži, njegova izločitvena pravica preneha na podlagi zakona. Kasneje ne more "oživeti" in biti ponovno uveljavljena.
V stečajnem postopku upnik nima nasprotne stranke. Upravitelj namreč ni stranka stečajnega postopka, prav tako ni stranka postopka stečajni dolžnik. Glede zahteve, kot je obravnavana, pa ni predvidena kontradiktornost že pred sodiščem prve stopnje, temveč se ta vzpostavi šele s pritožbo, v kateri zato lahko pritožnik uveljavi svoje poglede na stvar.
ZIZ člen 38, 38/5. ZFPPIPP člen 390, 390/2, 408, 408/1.
izvršilni stroški, nastali po začetku postopka osebnega stečaja - odpust obveznosti
Pritožnik je v postopku osebnega stečaja dosegel odpust obveznosti s sklepom z dne 23. 9. 2016, ki je pravnomočen (11. 10. 2016). Postopek osebnega stečaja se je začel 23. 5. 2014, kot to izhaja iz stanja stečajnega vpisnika, terjatev iz naslova stroškov tega izvršilnega postopka pa je nastala po začetku stečajnega postopka, zato po določbi prvega odstavka 408. člena ZFPPIPP ne gre za terjatev, pri kateri bi sploh bilo potrebno razpravljati o tem, ali je zajeta v odpustu obveznosti ali ne. Ta terjatev po času nastanka ni taka, da bi jo odpust obveznosti zajemal.
postopek za delitev stvari v solastnini – stroški postopka za delitev solastnega premoženja – naložitev povrnitve ustreznega dela skupnih stroškov predlagatelju – skupni stroški – sodna taksa – predlog za oprostitev plačila sodne takse – zavezanec za plačilo sodne takse
V skladu s 126. členom ZNP trpijo udeleženci skupne stroške v razmerju z velikostjo svojih solastnih deležev. Skupne stroške po ustaljeni sodni praksi predstavlja tudi sodna taksa.
Pritožnica zmotno razume, da ji je bila s sklepom o stroških postopka naložena obveznost plačila sodne takse. Plačila sodne takse glede na določbe ZST-1 niti ni mogoče naložiti nasprotnim udeležencem, saj je po 3. členu ZST-1 taksni zavezanec za plačilo takse za predlog in sklep predlagatelj. Podlago obveznosti prve nasprotne udeleženke predstavlja določba 126. člena ZNP, v konkretnem primeru pa tudi sklenjena sodna poravnava, s katero se je zavezala predlagatelju povrniti skupne stroške postopka po enakih deležih.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 400, 400/2, 407, 407/5, 407/5-1.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – obsodba za kaznivo dejanje – obsodba po začetku stečajnega postopka – sprememba ZFPPIPP
Nova zakonska ureditev v nobenem primeru ne more spreminjati pravnomočne odločitve sodišča prve stopnje, s katero je bilo določeno preizkusno obdobje. Namen spremenjene zakonske ureditve zagotovo ne more biti v tem, da se spreminjajo pravnomočne odločitve sodišča, saj bi to nenazadnje pomenilo, da se uvaja novo (izredno) pravno sredstvo.
USTAVNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086209
URS člen 22, 29, 29-1. ZKP člen 502c, 502c/1.
zahtevek za odvzem premoženjske koristi – začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi – predlog za podaljšanje začasnega zavarovanja – pravica do izjave
Sodišče prve stopnje je stečajni upraviteljici prekršilo pravico do izjave iz 22. člena Ustave RS, ker stečajna upraviteljica ni imela možnosti izjaviti se o predlogu državnega tožilca za podaljšanje začasnega zavarovanja zahtevka, saj rok 5 ur, kot ga je sodišče prve stopnje določilo za izjasnitev, ni primeren rok po določbi prvega odstavka 502. člena ZKP.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodaja premoženja kot poslovne celote - najprimernejši način prodaje - soglasje ločitvenega upnika
Čeprav pritožnika pravilno navajata cilje, ki jih je potrebno zasledovati pri prodaji dolžnikovega premoženja (doseganje najugodnejših pogojev za poplačilo upnikov), pa to še ne pomeni, da bi se predmetna nepremičnina prodala po enotah za višjo ceno oziroma pod ugodnejšimi pogoji kot v primeru prodaje kot funkcionalne celote. Gre zgolj za hipotetično oceno pritožnikov.
ZPP člen 8, 153, 153/3, 215, 436, 436/3. ZIZ člen 62, 62/1.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – razveljavitev celotnega sklepa o izvršbi –dokazno breme – pravila o dokaznem bremenu – dokazovanje – dokaz z izvedencem – plačilo predujma – opustitev izvedbe dokaza
Posebnost postopka po ugovoru zoper plačilni nalog je v izreku odločbe o glavni stvari. V tem sodišče odloči, ali ostane plačilni nalog v celoti ali deloma v veljavi ali se razveljavi. Sicer pa veljajo v postopku po ugovoru zoper plačilni nalog in s tem v postopku po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine pravila pravdnega postopka oziroma pravila v gospodarskih sporih. Glede na to, da je bil v zvezi s toženo stranko potrjen postopek prisilne poravnave, nad tožečo stranko pa je bil začet stečajni postopek, je sodišče prve stopnje (zaradi preglednosti) smelo razveljaviti izdani sklep o izvršbi v celoti in nadaljevati postopek kot po tožbi. Zaradi navedenega za toženo stranko niso nastale nobene neugodne posledice.
Kljub izvedbi vseh dokazov sodišče prve stopnje ni moglo presoditi, v kakšnih količinah in kvaliteti so bila opravljena dela po pogodbi med strankama, saj je za odločitev o tem potrebno ustrezno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga in bi bilo to mogoče ugotoviti le s pomočjo postavitve ustreznega izvedenca. Tega pa ni bilo mogoče storiti, saj tožeča stranka za izvedbo takšnega dokaza ni založila predujma. Sankcija za neupoštevanje obveznosti plačila predujma v določenem roku je opustitev izvedbe dokaza. Sodišče prve stopnje je zato za odločitev v sporu uporabilo pravila o dokaznem bremenu.
DEDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023213
SPZ člen 48, 266. ZD člen 32. ZPP člen 285, 355, 356. ZTLR člen 23, 24, 25, 26. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZZZDR člen 133.
ugotovitev, da nepremičnina oziroma njen solastni delež ne sodi v zapuščino po pokojnem - potomčev prispevek k povečanju ali ohranitvi zapustnikovega premoženja - izločitveni zahtevek po 32. členu ZD - sui generis zahtevek - izločanje iz zapustnikovega premoženja - lastninski spor - originaren način pridobitve lastninske pravice - dednopravni in stvarnopravni elementi izločitvenega zahtevka - predpostavke utemeljenosti izločitvenega zahtevka - skupno gospodarjenje prednika in potomca - obstoj dejanske pridobitve skupnosti - povečanje oziroma ohranitev vrednosti premoženja prednika s skupnim gospodarjenjem - materialno procesno vodstvo glede pravilnega oblikovanja tožbenega zahtevka
V skladu z obstoječo sodno prakso za utemeljenost zahtevka po 32. členu ZD ni nujno, da med prednikom in potomcem obstoji pridobitna skupnost življenjska skupnost v smislu skupnega gospodinjstva, nujno pa je, da med njima obstoji dejanska pridobitna skupnost. Za njen obstoj ni treba, da bi udeleženca delovala s skupnim namenom povečati/ohraniti premoženje, pomembno je le, da je do povečane vrednosti premoženja ali njene ohranitve dejansko prišlo.
zdravniška napaka - zaplet pri zdravljenju - pravočasnost operativnega posega - način izvedbe operativnega posega - nepremoženjska škoda - odškodninska odgovornost
Zaradi navedenega ne gre za zdravniško napako pri izvedbi operacije, ampak gre za zaplet, na katerega pa je bil tožnik pred izvedbo operacije tudi ustrezno opozorjen in ga je s podpisom kot možnost sprejel.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve na prepoved unovčenja bančne garancije – presoja tipa bančne garancije – bančna garancija za dobro izvedbo del – bančna garancija za pravilno izpolnitev – avansna garancija – performance garancija – redukcijska klavzula – zmotna uporaba materialnega prava
Bančna garancija daje zavarovanje le za tiste obveznosti, ki iz nje izrecno izhajajo. Po oceni višjega sodišča iz upnikovih trditev in iz predloženih dokazov ne izhaja, da bi predmetna avansna garancija predstavljala tudi (svojevrstno) performance garancijo, ki bi pokrivala tudi pravilno izpolnitev obveznosti.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 400, 400/2, 407, 407/5, 407/5-1.
odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – neizbrisana pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje
Nov drugi stavek drugega odstavka 400. člena ZFPPIPP se uporablja le, če se je postopek odpusta obveznosti začel po 26. 4. 2016. Zato to določilo v ničemer ni moglo poseči v njegov položaj v letu 2013, ko je sodišče prve stopnje odločalo o začetku postopka odpusta obveznosti.
Ob obstoju ovire za odpust obveznosti, odpust obveznosti stečajnemu dolžniku ni dovoljen, zato bi bilo v nasprotju z namenom odpusta obveznosti, da bi bile stečajnemu dolžniku obveznosti odpuščene. Zakon določa, kdaj stečajni dolžnik do odpusta obveznosti ni upravičen, torej da te pravne dobrote ni vreden, obsojenost za kaznivo dejanje proti premoženju je pač ena od teh ovir. Pri tem pa stečajni dolžnik ne upošteva, da odpust obveznosti že tako ali tako močno posega v ustavno pravico upnikov do zasebne lastnine, katere del je tudi pravica do poplačila terjatev, zato je tudi pravico dolžnika do odpusta obveznosti treba razlagati zelo ozko, restriktivno.
ZFPPIPP člen 52, 121, 237. ZPP člen 17, 17/2, 343, 343/3.
odlog odločanja o začetku stečajnega postopka – pritožba dolžnika – nedopustna pritožba – pravni interes za pritožbo – ustalitev krajevne pristojnosti
Ena od procesnih predpostavk za odločanje o pritožbi je tudi pravni interes pritožnika, da se odloči o pritožbi (tretji odstavek 343. člena ZPP). Ta procesna predpostavka mora obstajati ves čas pritožbenega postopka. Ker je rok, do katerega je bilo odloženo odločanje o upnikovemu predlogu za začetek stečajnega postopka, potekel, poleg tega pa je bilo dolžnikovemu predlogu tudi ugodeno, pritožnik nima pravnega interesa za odločanje o pritožbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0085590
OZ člen 6, 46, 46/1, 46/2, 49. ZPP člen 213. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 3, 3/1. ZJRS člen 14.
zavrnitev dokaznih predlogov – uporaba prava – poroštvo – posojilna pogodba – prevara – zmota – skrbnost dobrega gospodarja – podpis pogodbe v tujem jeziku – poslovanje s strankami
Poroštveno razmerje je akcesorno posojilnemu; gre za pravno in ekonomsko povezano razmerje, zaradi česar ni možno, da se poroštveno razmerje presoja po drugem pravu kot posojilno razmerje (glede katerega sta se stranki dogovorili za uporabo slovenskega prava).
Pritožniki niso izkazali nobenega aktivnega namernega ravnanja tožene stranke v smeri povzročitve zatrjevane zmote glede poroštvene zaveze, niti jih tožena stranka glede tega ni držala v zmoti z namenom, da bi jih napeljala k sklenitvi sporne pogodbe. Nasprotno: tožniki so bili tisti, ki ob sklepanju predmetne pogodbe niso ravnali s potrebno skrbnostjo, ki se zahteva v prometu (skrbnost dobrega gospodarja oziroma v primeru četrtega tožnika dobrega gospodarstvenika; 6. člen OZ). Ker pri prevzemanju poroštvene obveznosti niso ravnali s potrebno skrbnostjo, njihova zatrjevana zmota ni opravičljiva niti nezakrivljena. Ni namreč življenjsko pričakovati, da kdorkoli podpiše pogodbo v tujem jeziku, vedoč, da ne pozna jezika in posledično tudi ne vsebine, ne da bi pred tem pri vsaj enem od podpisnikov, ki slovensko razume, preveril, kaj konkretno podpisuje. Še toliko manj to velja za pravno osebo.
Prevaro je mogoče storiti le namerno in sicer mora prevarant spraviti v zmoto drugega zato, da bi ga napeljal k sklenitvi pogodbe. Prevara je zvijačna povzročitev zmote pri nasprotni stranki. Ker v konkretnem primeru ni mogoče govoriti o zmoti tožnikov, je jasno, da tudi o prevari, kot kvalificirani obliki zmote, ne.
ZPP člen 212, 214, 214/2, 454, 454/2. OZ člen 464, 468.
vročanje – vsebina pisma – izpodbijanje vročitve – sklepčnost ugovora – obvestilo o napaki – stvarna napaka – trditveno in dokazno breme – izvedba naroka
Zgolj z navedbo, da ji pripravljalna vloga in poziv za odgovor nanjo nista bila vročena, brez trditev o tem, kaj naj bi bila vsebina pisma, ki ga je prejela s podpisom navedene vročilnice, ne more uspešno izpodbiti vročitve pisma z vsebino, kot izhaja iz vročilnice.
Enako kot velja za tožbo, da mora biti sklepčna, se tudi tožena stranka lahko uspešno upre zahtevku samo s sklepčnim ugovorom. Ker tožena stranka v ugovoru zoper sklep o izvršbi ni podala trditev o tem kdaj in na kakšen način je zatrjevano stvarno napako grajala (464. člen v zvezi s 468. členom Obligacijskega zakonika), kasneje v postopku pa ni vložila več nobene vloge, je bil dokaz z zaslišanjem stranke utemeljeno zavrnjen.
zaznamba v zemljiški knjigi - zahteva za denacionalizacijo - solastnina
ZDen je predvidel postopke in roke, katerih so se morali poslužiti denacionalizacijski upravičenci, ki so želeli nacionalizirano premoženje pridobiti nazaj v svojo last in bi pravni prednik tožene stranke moral, če je menil, da je denacionalizacijski upravičenec, vložiti zahtevo za denacionalizacijo po predvidenem postopku in v predvidenih rokih. To obvezo je imel, četudi je bil v zemljiški knjigi formalno vknjižen kot lastnik, posebej, ker je vedel, enako toženec kot njegov pravni naslednik, da je bila nepremičnina razlaščena (zaznaba v zemljiški knjigi, za katero je toženec vedel, in to že najkasneje leta 1991) in torej ni lastnik.
povrnitev stroškov upravniku – trditveno in dokazno breme – sklicevanje na priloge – višina tožbenega zahtevka
Ni naloga ne sodišča ne izvedenca, da namesto tožeče stranke opravi popolno in transparentno sledljivost terjatev po posameznih računih.
Ne zadostuje, da iz „v spis priloženih razdelilnikov stroškov izhajajo za vsak posamezni vtoževani znesek potrebni podatki“, ki omogočajo preizkus.
Na priloge se stranka lahko sklicuje le, če je to namenjeno natančnejšemu substanciranju njenih trditev, tudi v takem primeru pa mora navesti posamezno prilogo oziroma posamezen razdelilnik stroškov, ki njene navedbe potrjuje.
Čim je tožena stranka ugovarjala izračunu posameznih postavk stroškov, bi tožeča stranka morala navesti znesek, ki ga je plačala dobavitelju (celota) za dobavo oziroma storitev, ključ delitve (del celote) in znesek, ki je odpadel na toženo stranko. Šele v takem primeru bi sodišče lahko opravilo preizkus pravilnosti obračuna med strankama spornih stroškov.
Ker nobena od pravdnih strank ni predlagala, naj sodišče opravi glavno obravnavo, absolutna bistvena kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni bila zagrešena.
ZPP člen 110, 110/2, 110/3, 146a, 146a/2, 188, 188/3. Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah („vročanje pisanj“) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 5, 8.
stranka je tuja pravna oseba – prevod tožbe v tuj jezik – rok za predložitev listin – prošnja za podaljšanje roka – ustavitev postopka – Uredba (ES) št. 1393/2007
Sodišče prve stopnje se je opredelilo do obeh predlogov tožeče stranke za podaljšanje roka za predložitev prevodov listin v nemški jezik, zato očitana kršitev določb pravdnega postopka ni podana. V kolikor se tožeča stranka ni strinjala s sklepom z dne 20. 4. 2016 (oziroma njegovimi razlogi), s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo njen predlog za podaljšanje roka, pa je imela možnost zoper navedeni sklep vložiti pritožbo, česar ni storila. Zato v pritožbi zoper sklep o ustavitvi postopka s pritožbenimi navedbami o upravičenosti predloga za podaljšanje roka ne more biti več uspešna.