Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila najemna pogodba med strankama iz l. 2009 za tožnikovo zemljišče, na katerem je imela toženka reklamni pano, pravilno in učinkovito odpovedana po tem, ko jo je tožnik s pisnim opominom pozval k plačilu dveh zapadlih in neplačanih najemnin, ki jih toženka tudi v dodatnem roku ni plačala. Pritožbene navedbe v navedene odločilne ugotovitve ne zbujajo dvoma.
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-3, 132, 231, 231-3, 280.
postopek osebnega stečaja - aktivna legitimacija za predlaganje začetka postopka osebnega stečaja - upnik kot predlagatelj postopka osebnega stečaja - pravni interes za postopek osebnega stečaja - vpliv začetka stečajnega postopka na postopek izvršbe in zavarovanja - domneva insolventnosti
Tekoči izvršilni postopek ni razlog, zaradi katerega bi bil stečajni postopek nedopusten. ZFPPIPP ureja razmerje med obema postopkoma. Zaradi začetka stečajnega postopka sta oba tekoča izvršilna postopka na podlagi zakona prekinjena, v nadaljevanju pa bosta ustavljena. Zato njuna uporaba, z namenom utemeljevanja neobstoja pravnega interesa za vodenje tega postopka, nikakor ne more biti utemeljena. ZFPPIPP izvršilnemu upniku ne odreka možnosti predlagati stečaj nad dolžnikom, prav zato pa uredi razmerje med obema postopkoma. Upnik je aktivno legitimiran za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka nad pritožnikom, ker so izpolnjene predpostavke iz 3. točke 231. člena ZFPPIPP.
podjemna pogodba - napake izvedenih del - odgovornost podjemnika za napake - pravočasno grajanje napak - nedovoljeni pritožbeni razlogi
Ugotovljeno dejansko stanje ne daje podlage za uporabo 636. člena OZ. Sodišče je namreč ugotovilo, da tudi v kolikor potisk stekla ni bil skladen z naročilom, je toženec morebitne napake grajal šele po treh dneh in še v aprilu (dva meseca po izvedbi) smatral, da je za to odgovoren avtor datotek vzorca. Glede na to pa ni mogoče zaključiti, da se je podjemnik zavedal ali bi se moral zavedati napak dela, če je še naročnik sam za to krivil tretjo osebo in razlog izvira v nejasnosti datotek z vzorci.
ZPP člen 12, 142, 149, 318, 359. ZZZDR člen 51, 51/2, 59.
zamudna sodba - nepravilno vročanje - teža pošiljke - tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - obseg skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja - vrnitev darila - načelo pomoči prava neuki stranki
Toženec je s svojimi izkazi (da teža dejansko prejete pošiljke objektivno ne ustreza temu, kar naj bi pošiljka vsebovala), ki jim tožnica niti ne nasprotuje, uspešno izpodbil domnevo pravilne vročitve in dokazal, da ne drži ugotovitev iz zamudne sodbe, da mu je bila nasprotna tožba osebno vročena.
V postopku ugotavljanja obsega skupnega premoženja zakoncev in deležev na njem zakonec ne more zahtevati tudi že delitve (samo) dela tega premoženja (na način, da bi iz dela skupnega premoženja nastala solastnina), ker se mora to deliti celostno.
utemeljeni sum - podaljšanje pripora med preiskavo - ponovitvena nevarnost
Sodišče druge stopnje zavrača pritožbene navedbe, češ da zahtevani dokazni standard utemeljenega suma v predmetni kazenski zadevi ni podan, ker očitki obdolžencu izhajajo le iz indicev, ki ne predstavljajo niti sklenjenega indičnega kroga. Glede na dejstvo, da se obdolženec v preiskavi ni zagovarjal, gre ugotoviti, da zagovornica pri utemeljevanju tega stališča izhaja iz lastne dokazne ocene tekom preiskave zbranih dokazov, ki pa za pritožbeno sodišče ni prepričljiva.
krajevna in stvarna pristojnost - zasebna tožba - splošna krajevna pristojnost - posebna krajevna pristojnost - objava žaljivih vsebin na spletni strani - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve
Zato je v obravnavanem primeru potrebno uporabiti posebna pravila za določanje krajevne pristojnosti, ker gre za posebno pristojnost (člen 28/III ZKP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00039701
KZ-1 člen 57, 58, 220, 220/1. ZKP člen 105, 105/2.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - pritožba zoper odločbo o premoženjskopravnem zahtevku - adhezijski postopek
ZKP v drugem odstavku 105. člena določa, da lahko sodišče prisodi v sodbi, s katero spozna obdolženca za krivega, oškodovancu premoženjskopravni zahtevek v celoti; lahko mu ga prisodi deloma in ga s presežkom napoti na pravdo. Če pa podatki kazenskega postopka ne dajejo zanesljive podlage niti za popolno niti za delno razsojo, napoti sodišče oškodovanca na pravdo s celotnim premoženjskopravnim zahtevkom. Pritožbeno sodišče k tej citirani zakonski določbi še dodaja, da lahko sodišče v adhezijskem postopku odloči tudi o tistem delu premoženjskopravnega zahtevka, ki je z obdolženčevim kaznivim dejanjem povezan, ne pa tudi izrecno zajet z izrekom.
KZ-1 člen 82, 82/1, 82/3, 82/4. ZNPPol člen 123, 123/2, 123/2-8, 128, 128/1-2, 129. ZSKZDČEU-1 člen 235.
izločitev dokazov - nedovoljen dokaz - hramba DNK podatkov - zakonska rehabilitacija - izbris obsodbe iz kazenske evidence - rok za izbris obsodbe - storitev novega kaznivega dejanja - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - Evropski informacijski sistem kazenskih evidenc (ECRIS)
Če obsojenec stori novo kaznivo dejanje v roku iz četrtega odstavka 82. člena KZ-1 po sodbi domačega sodišča (Republika Slovenija) ali po sodbi tujega sodišča (druge države), je tako ugotovljena okoliščina ovira, da takšen obsojenec ne more biti zakonsko rehabilitiran.
Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da se pri presoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence upoštevajo samo podatki, ki so vpisani v nacionalno evidenco. Na uporabo Evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS) namreč napotuje Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (235. člen), sprejet na podlagi več Okvirnih sklepov Sveta EU.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - problem prezasedenosti socialno varstvenih zavodov - namestitev upravičenca v socialnovarstvenem zavodu - trajno zdravljenje - pogoji za sprejem - mnenje socialno varstvenega zavoda - prostorska zasedenost - odložitev izvršitve - pravice varovancev zavoda
Namestitev nasprotnega udeleženca v zavod, ki mu ne zagotavlja osnovnih pogojev za bivanje in zdravljenje bi pomenila hud poseg v njegove ustavne pravice. Prav tako pa ne pride v poštev možnost, da zaradi prezasedenosti socialno varstvenih ustanov do namestitve sploh ne pride in se utemeljen predlog za namestitev zaradi tega zavrne. Glede na okoliščine konkretnega primera pritožbeno sodišče ocenjuje, da je primerna rešitev, da se sprejem nasprotnega udeleženca na varovani oddelek pritožnika odloži do sprostitve zmožnosti zavoda za namestitev, s katero ne bodo kršene ustavne pravice nasprotnega udeleženca, pa tudi ostalih varovancev.
Pritožnik ne more uspeti s pavšalno navedbo, da je izvršitelj do sedaj poslal samo poziv k plačilu terjatev upnikov, kar verjetno ne more znesti toliko kot zahteva upnik. V računu izvršitelja so stroški za delo izvršitelja (nagrada in povračilo stroškov) jasno navedeni tako po vrsti kot po pravni podlagi, zato mora biti tudi pritožba konkretnejša. Izvršitelj je račun izstavil upniku, ki mora predhodno kriti stroške oprave izvršbe. Ta je na podlagi pravila o končnih stroških postopka utemeljeno zahteval, da mu jih dolžnik povrne.
ZKP člen 26, 26/1, 28, 28/3. KZ-1 člen 158, 158/2, 160, 160/2.
krajevna in stvarna pristojnost - objava žaljivih vsebin na spletni strani - kaznivo dejanje razžalitve - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnikom, ki vsak s svojo obrazložitvijo utemeljeno opozarjajo na posebnost (specifičnost) izvršitve domnevno storjenih kaznivih dejanj po vloženi zasebni tožbi, zaradi katere je treba namesto pravil, ki določajo splošno krajevno pristojnost iz prvega odstavka 26. člena ZKP, uporabiti posebna pravila za določanje krajevne in stvarne pristojnosti iz tretjega odstavka 28. člena ZKP. Objava trditev na spletnih straneh je primerljivo enaka objavi trditev s tiskom iz prvega odstavka 28. člena ZKP, s čemer je v obeh primerih omogočeno večjemu ali celo neskončnemu številu ljudi, da se s temi trditvami tudi seznanijo. Ker pa so lahko po seznanitvami prizadeti številni posamezniki, ki bi se v izbiri krajevne pristojnosti sodišča morali poenotiti, kar je prej neverjetno kot možno, je krajevna pristojnost sodišča v takšnih primerih po zakonodajalcu posebej določena (posebna pristojnost).
Na podlagi ugotovljenih pravno relevantnih dejstev je sodišče materialnopravno pravilno zaključilo, da tožnica ni dokazala, da bi bila med pravdnima strankama sklenjena zavarovalna pogodba za nezgodno družinsko zavarovanje, ki naj bi predstavljala pravno podlago obveznostim toženca, ki jih v tej pravdi uveljavlja tožnica.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38, 41, 42.
nagrada za izvedensko mnenje - pisno izvedensko mnenje - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - dodatna dokumentacija - kriteriji za presojo zahtevnosti izvedenskega mnenja - zelo zahtevno izvedensko mnenje - zahtevno izvedensko mnenje - višina uporabnine
Sodišče prve stopnje sodni cenilki - izvedenki nagrade za zbiranje dodatne dokumentacije ni priznalo iz razloga, ker bi bila ta (dokumentacija) premalo obsežna, ampak na podlagi ugotovitve, kaj naj bi dodatna dokumentacija, ki jo je cenilka v stroškovniku navedla, predstavljala in zaključka, da je pridobitev tržnih podatkov za oceno višine uporabnine prostora že obseženo v postavki izdelave izvedeniškega mnenja.
Sodišče prve stopnje je tožečo stranko pravilno pozvalo k dopolnitvi predloga za taksno oprostitev. Tožeča stranka ugotovitve sodišča prve stopnje, da predloga ni dopolnila, obrazloženo ni izpodbijala. Sodišče prve stopnje je njen predlog po določbi četrtega odstavka 108. člena ZPP torej pravilno zavrglo.
Tožeča stranka je v ugovoru zoper plačilni nalog ugovarjala le, da sodna taksa ni pravilno odmerjena in da se taksne obveznosti na podlagi vsebine plačilnega naloga ne da preizkusiti. Pritožbene navedbe, da taksna obveznost ni nastala, tako pomenijo pritožbene novote, ki v pritožbenem postopku niso dovoljene, saj tožeča stranka ni z ničemer izkazala, da teh dejstev in dokazov brez svoje krivde ni mogla navesti v postopku pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena v zvezi s 366. členom ZPP).
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - sodba presenečenja
Pritožbeni očitek je neutemeljen, saj je o sodbi presenečanja mogoče govoriti tedaj, če sodišče opre svojo odločitev na pravno podlago, na katero niti ob zadostni skrbnosti ni mogla računati in zato ni navajala dejstev, ki so glede na presenetljivo pravno podlago, bistvenega pomena. Drugačna presoja sodišča prve stopnje ob nespremenjenih trditvah pravdnih strank in na podlagi teh trditev ugotovljenega dejanskega stanja, pa ne more pomeniti sodbo presenečenja.
Očitek, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in da se ne da preizkusiti in da se je sodišču prve stopnje pripetila bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14.točki drugega odstavka 339.člena ZPP ni utemeljen, ker je po stališču pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje podalo razloge o vseh odločilnih dejstvih, pritožba pa pod ta očitek skriva lastno dokazno oceno in očitek zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter posledično pritožbeno neutemeljen očitek o zmotni uporabi materialnega prava.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00084524
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2. URS člen 14, 22. ZVPot člen 22, 22/1, 23, 24. ZPotK člen 6, 7, 7/1-9. OZ člen 3, 39, 86, 119. ZPP člen 8, 286, 286/3.
potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v SIT - valuta denarne obveznosti (valutna klavzula) - valutna klavzula v CHF - možnost spremembe kreditne pogodbe - poplačilo kredita - ničnost pogodbe - Direktiva Sveta 93/13/EGS - sodna praksa SEU - tipska pogodba - vsebina kreditne pogodbe - pogodbeni pogoji - pojasnilna dolžnost banke - valutno tveganje - nejasni pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - informacijska dolžnost banke - način posredovanja informacij - načelo vestnosti in poštenja - povprečni potrošnik - slaba vera banke - oderuška pogodba - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga - nedovoljene pritožbene novote - celovita dokazna ocena
Ker je pogodba vključevala tudi možnost, da tožnika dosežete prenehanje učinkovanja sporne pogodbene določbe o valutni klavzuli, je treba upoštevaje skupen učinek vseh s pogodbo prevzetih pravic in obveznosti ugotoviti, da v obravnavanem primeru ni predpostavk za ugotovitev nepoštenosti pogodbenega pogoja o valutni klavzuli.
ZPP člen 214, 214/2, 452, 452/1, 453. SZ-1 člen 17, 17/1, 30, 30/3.
gospodarski spor majhne vrednosti - stroški upravnika - obvestilo upravniku o spremembi lastništva posameznega dela - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - prekluzija v postopku v sporih majhne vrednosti - zavrnitev dokaznih predlogov - neprerekane navedbe
Niso utemeljeni pritožbeni očitki, da je prva toženka zahtevala izvedbo naroka s tem, ko je predlagala zaslišanje svojega zakonitega zastopnika. Dokazni predlog za zaslišanje priče ali stranke namreč ne pomeni izrecne zahteve za izvedbo naroka, kot jo določa drugi odstavek 454. člena ZPP, saj ni nujno, da bo oz. bi sodišče takšnemu dokaznemu predlogu ugodilo. Kršitev iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zato ni podana.
Pritožnica tudi ne more uspeti s pritožbenimi očitki, da ne držijo zapisi v 27. točki obrazložitve. Navedbe, ki jih tam povzema sodišče prve stopnje, tožeča stranka namreč je podala, in sicer v prvi vlogi, s katero je dopolnila tožbo, pritožnica pa v pritožbi niti ne zatrjuje, da bi jih v postopku pred sodiščem prve stopnje prerekala in če, kje. Ker neprerekanih dejstev ni treba dokazovati (drugi odstavek 214. člena ZPP), pritožnica tudi ne more uspeti z očitki, da so te trditve nepreverjene in nedokazane.
odmera kazni obsojencu - kršitev kazenskega zakona - enotna kazen
Po določbi prvega odstavka 55. člena KZ-1 izreče sodišče, če sodi obsojenca zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storil, preden je začel prestajati kazni po prejšnji obsodbi, ali zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storil med prestajanjem zapora, za vsa kazniva dejanja enotno kazen po 53. členu KZ-1; pri tem upošteva, da je prej izrečena kazen že določena. Kazen ali del kazni, ki jo je obsojenec že prestal, se mu všteje v izrečeno kazen zapora. Kot je razvidno iz pritožbeno izpodbijane odločbe o kazenski sankciji, je prvostopno sodišče striktno postopalo po citirani zakonski določbi, ki je sicer kogetne nanarave. Sodišče je po njej dolžno postopati, morebitni drugačni dogovori, tudi v sporazmu o priznanju krivde, pa niso dovoljeni. Če sodišče namreč ne ravna po tej določbi, stori kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP, ki jo je sodišče druge stopnje dolžno sanirati po uradni dolžnosti.
priposestvovanje stvarne služnosti - dejansko izvrševanje služnosti
Tako ODZ kot ZTLR sta določala za priposestvovanje stvarne služnosti dva pogoja: (1.) da je lastnik gospodujočega zemljišča dejansko izvrševal služnost več kot 20 let, in (2.) da lastnik služeče stvari temu ni nasprotoval. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, sklicujoč se na sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 461/2005, je pomembno tudi, v kakšnem obsegu in za kakšne namene se je služnost izvrševala, saj se stvarna služnost lahko priposestvuje le s tisto vsebino, ki ustreza njenemu dejanskemu izvrševanju; pridobi se le v takšnem obsegu in na tak način, kot se je izvrševala v priposestvovalni dobi.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - znak kaznivega dejanja - opis dejanja - preslepitev
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je v opisu obeh kaznivih dejanj obtoženčevo preslepitveno ravnanje konkretizirano v skladu z aktualno sodno prakso.