utemeljeni sum - podaljšanje pripora med preiskavo - ponovitvena nevarnost
Sodišče druge stopnje zavrača pritožbene navedbe, češ da zahtevani dokazni standard utemeljenega suma v predmetni kazenski zadevi ni podan, ker očitki obdolžencu izhajajo le iz indicev, ki ne predstavljajo niti sklenjenega indičnega kroga. Glede na dejstvo, da se obdolženec v preiskavi ni zagovarjal, gre ugotoviti, da zagovornica pri utemeljevanju tega stališča izhaja iz lastne dokazne ocene tekom preiskave zbranih dokazov, ki pa za pritožbeno sodišče ni prepričljiva.
ZPP člen 12, 142, 149, 318, 359. ZZZDR člen 51, 51/2, 59.
zamudna sodba - nepravilno vročanje - teža pošiljke - tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - obseg skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja - vrnitev darila - načelo pomoči prava neuki stranki
Toženec je s svojimi izkazi (da teža dejansko prejete pošiljke objektivno ne ustreza temu, kar naj bi pošiljka vsebovala), ki jim tožnica niti ne nasprotuje, uspešno izpodbil domnevo pravilne vročitve in dokazal, da ne drži ugotovitev iz zamudne sodbe, da mu je bila nasprotna tožba osebno vročena.
V postopku ugotavljanja obsega skupnega premoženja zakoncev in deležev na njem zakonec ne more zahtevati tudi že delitve (samo) dela tega premoženja (na način, da bi iz dela skupnega premoženja nastala solastnina), ker se mora to deliti celostno.
ZFPPIPP člen 48, 48/1, 121, 121/3, 360, 360/1, 360/2, 364, 364/1, 364/2, 371, 371/10. ZPP člen 111, 111/3.
stečajni postopek - razdelitev posebne razdelitvene mase - ugovor zoper načrt razdelitve posebne razdelitvene mase - rok za ugovor - pravočasnost ugovora - načelo hitrosti stečajnega postopka - prekluzivni rok - dolžnikova pravica do izjave - zmotna uporaba materialnega prava
Tudi po oceni višjega sodišča specialno pravilo (15 dnevni rok) velja zgolj za prednostne terjatve, ki pa imajo v stečajnem postopku poseben položaj (zanje med drugim ne velja obveznost enakega obravnavanja upnikov iz 35. člena ZFPPIPP, prednostnih terjatev ni treba prijaviti ...). Krajši rok je bil določen zaradi varstva in drugačne (privilegirane) obravnave posebne skupine terjatev oziroma upnikov (predvsem delavci stečajnega dolžnika, ki so posebej ranljiva skupina). Podobnega razloga pri terjatvah, zavarovanih z ločitveno pravico, ni najti. Te ne potrebujejo posebne zaščite s strani zakonodajalca, saj jih varuje že ločitvena pravica. Poleg tega bi zakonodajalec, če bi želel, da tudi v primeru poplačila terjatev, zavarovanih z ločitveno pravico, velja specialno pravilo (krajši rok za ugovor od roka, kot velja na splošno), torej če bi štel, da je zavarovanje z ločitveno pravico tisti element ali temelj, ki upravičuje uporabo specialnih pravil o krajšem roku), to moral v 371. členu ZFPPIPP tudi izrecno zapisati.
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-3, 132, 231, 231-3, 280.
postopek osebnega stečaja - aktivna legitimacija za predlaganje začetka postopka osebnega stečaja - upnik kot predlagatelj postopka osebnega stečaja - pravni interes za postopek osebnega stečaja - vpliv začetka stečajnega postopka na postopek izvršbe in zavarovanja - domneva insolventnosti
Tekoči izvršilni postopek ni razlog, zaradi katerega bi bil stečajni postopek nedopusten. ZFPPIPP ureja razmerje med obema postopkoma. Zaradi začetka stečajnega postopka sta oba tekoča izvršilna postopka na podlagi zakona prekinjena, v nadaljevanju pa bosta ustavljena. Zato njuna uporaba, z namenom utemeljevanja neobstoja pravnega interesa za vodenje tega postopka, nikakor ne more biti utemeljena. ZFPPIPP izvršilnemu upniku ne odreka možnosti predlagati stečaj nad dolžnikom, prav zato pa uredi razmerje med obema postopkoma. Upnik je aktivno legitimiran za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka nad pritožnikom, ker so izpolnjene predpostavke iz 3. točke 231. člena ZFPPIPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00040095
OZ člen 179. URS člen 35, 39. ZPP člen 151.
prepoved žaljivih izjav - odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice - plačilo odškodnine - odškodnina za nepremoženjsko škodo - kršitev osebnostnih pravic - poseg v osebnostne pravice posameznika - tehtanje pravic - svoboda izražanja - elektronska pošta - objektivno žaljive besede - oskrba živali - odločitev o stroških postopka - končni uspeh strank v postopku
Glede vprašanja toženkinega posega v tožničine osebnostne pravice je sodišče prve stopnje pravilno tehtalo med dvema ustavnima pravicama, to je varstvom tožničinih osebnostnih pravic (35. člen URS) in toženkino svobodo izražanja (prvi odstavek 39. člena URS). Ugotovilo je, da je toženka slednjo prekoračila, zato jo je omejilo na nujno potrebno mero, da lahko sobiva s tožničino pravico.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugodilo prepovednemu zahtevku. Načelno velja, da že enkratna kršitev osebnostne pravice zadostuje za obstoj ponovitvene nevarnosti, sodišče pa v konkretnem primeru tudi ni našlo okoliščin, ki bi jo izključevale.
Vsi stroški, povezani s postopkom za izdajo začasne odredbe, so del pravdnih stroškov in delijo njihovo končno usodo (151. člen ZPP). To pomeni, da se stroški, nastali v zvezi s pritožbo v postopku za izdajo začasne odredbe, odmerijo v celoti ne glede na uspeh, nato pa se stranki priznajo, upoštevaje končni uspeh.
krajevna in stvarna pristojnost - zasebna tožba - splošna krajevna pristojnost - posebna krajevna pristojnost - objava žaljivih vsebin na spletni strani - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve
Zato je v obravnavanem primeru potrebno uporabiti posebna pravila za določanje krajevne pristojnosti, ker gre za posebno pristojnost (člen 28/III ZKP).
ZKP člen 26, 26/1, 28, 28/3. KZ-1 člen 158, 158/2, 160, 160/2.
krajevna in stvarna pristojnost - objava žaljivih vsebin na spletni strani - kaznivo dejanje razžalitve - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnikom, ki vsak s svojo obrazložitvijo utemeljeno opozarjajo na posebnost (specifičnost) izvršitve domnevno storjenih kaznivih dejanj po vloženi zasebni tožbi, zaradi katere je treba namesto pravil, ki določajo splošno krajevno pristojnost iz prvega odstavka 26. člena ZKP, uporabiti posebna pravila za določanje krajevne in stvarne pristojnosti iz tretjega odstavka 28. člena ZKP. Objava trditev na spletnih straneh je primerljivo enaka objavi trditev s tiskom iz prvega odstavka 28. člena ZKP, s čemer je v obeh primerih omogočeno večjemu ali celo neskončnemu številu ljudi, da se s temi trditvami tudi seznanijo. Ker pa so lahko po seznanitvami prizadeti številni posamezniki, ki bi se v izbiri krajevne pristojnosti sodišča morali poenotiti, kar je prej neverjetno kot možno, je krajevna pristojnost sodišča v takšnih primerih po zakonodajalcu posebej določena (posebna pristojnost).
KZ-1 člen 82, 82/1, 82/3, 82/4. ZNPPol člen 123, 123/2, 123/2-8, 128, 128/1-2, 129. ZSKZDČEU-1 člen 235.
izločitev dokazov - nedovoljen dokaz - hramba DNK podatkov - zakonska rehabilitacija - izbris obsodbe iz kazenske evidence - rok za izbris obsodbe - storitev novega kaznivega dejanja - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - Evropski informacijski sistem kazenskih evidenc (ECRIS)
Če obsojenec stori novo kaznivo dejanje v roku iz četrtega odstavka 82. člena KZ-1 po sodbi domačega sodišča (Republika Slovenija) ali po sodbi tujega sodišča (druge države), je tako ugotovljena okoliščina ovira, da takšen obsojenec ne more biti zakonsko rehabilitiran.
Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da se pri presoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence upoštevajo samo podatki, ki so vpisani v nacionalno evidenco. Na uporabo Evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS) namreč napotuje Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (235. člen), sprejet na podlagi več Okvirnih sklepov Sveta EU.
Na podlagi ugotovljenih pravno relevantnih dejstev je sodišče materialnopravno pravilno zaključilo, da tožnica ni dokazala, da bi bila med pravdnima strankama sklenjena zavarovalna pogodba za nezgodno družinsko zavarovanje, ki naj bi predstavljala pravno podlago obveznostim toženca, ki jih v tej pravdi uveljavlja tožnica.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - problem prezasedenosti socialno varstvenih zavodov - namestitev upravičenca v socialnovarstvenem zavodu - trajno zdravljenje - pogoji za sprejem - mnenje socialno varstvenega zavoda - prostorska zasedenost - odložitev izvršitve - pravice varovancev zavoda
Namestitev nasprotnega udeleženca v zavod, ki mu ne zagotavlja osnovnih pogojev za bivanje in zdravljenje bi pomenila hud poseg v njegove ustavne pravice. Prav tako pa ne pride v poštev možnost, da zaradi prezasedenosti socialno varstvenih ustanov do namestitve sploh ne pride in se utemeljen predlog za namestitev zaradi tega zavrne. Glede na okoliščine konkretnega primera pritožbeno sodišče ocenjuje, da je primerna rešitev, da se sprejem nasprotnega udeleženca na varovani oddelek pritožnika odloži do sprostitve zmožnosti zavoda za namestitev, s katero ne bodo kršene ustavne pravice nasprotnega udeleženca, pa tudi ostalih varovancev.
Pritožnik ne more uspeti s pavšalno navedbo, da je izvršitelj do sedaj poslal samo poziv k plačilu terjatev upnikov, kar verjetno ne more znesti toliko kot zahteva upnik. V računu izvršitelja so stroški za delo izvršitelja (nagrada in povračilo stroškov) jasno navedeni tako po vrsti kot po pravni podlagi, zato mora biti tudi pritožba konkretnejša. Izvršitelj je račun izstavil upniku, ki mora predhodno kriti stroške oprave izvršbe. Ta je na podlagi pravila o končnih stroških postopka utemeljeno zahteval, da mu jih dolžnik povrne.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38, 41, 42.
nagrada za izvedensko mnenje - pisno izvedensko mnenje - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - dodatna dokumentacija - kriteriji za presojo zahtevnosti izvedenskega mnenja - zelo zahtevno izvedensko mnenje - zahtevno izvedensko mnenje - višina uporabnine
Sodišče prve stopnje sodni cenilki - izvedenki nagrade za zbiranje dodatne dokumentacije ni priznalo iz razloga, ker bi bila ta (dokumentacija) premalo obsežna, ampak na podlagi ugotovitve, kaj naj bi dodatna dokumentacija, ki jo je cenilka v stroškovniku navedla, predstavljala in zaključka, da je pridobitev tržnih podatkov za oceno višine uporabnine prostora že obseženo v postavki izdelave izvedeniškega mnenja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00039701
KZ-1 člen 57, 58, 220, 220/1. ZKP člen 105, 105/2.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - pritožba zoper odločbo o premoženjskopravnem zahtevku - adhezijski postopek
ZKP v drugem odstavku 105. člena določa, da lahko sodišče prisodi v sodbi, s katero spozna obdolženca za krivega, oškodovancu premoženjskopravni zahtevek v celoti; lahko mu ga prisodi deloma in ga s presežkom napoti na pravdo. Če pa podatki kazenskega postopka ne dajejo zanesljive podlage niti za popolno niti za delno razsojo, napoti sodišče oškodovanca na pravdo s celotnim premoženjskopravnim zahtevkom. Pritožbeno sodišče k tej citirani zakonski določbi še dodaja, da lahko sodišče v adhezijskem postopku odloči tudi o tistem delu premoženjskopravnega zahtevka, ki je z obdolženčevim kaznivim dejanjem povezan, ne pa tudi izrecno zajet z izrekom.
ZPP člen 214, 214/2, 452, 452/1, 453. SZ-1 člen 17, 17/1, 30, 30/3.
gospodarski spor majhne vrednosti - stroški upravnika - obvestilo upravniku o spremembi lastništva posameznega dela - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - prekluzija v postopku v sporih majhne vrednosti - zavrnitev dokaznih predlogov - neprerekane navedbe
Niso utemeljeni pritožbeni očitki, da je prva toženka zahtevala izvedbo naroka s tem, ko je predlagala zaslišanje svojega zakonitega zastopnika. Dokazni predlog za zaslišanje priče ali stranke namreč ne pomeni izrecne zahteve za izvedbo naroka, kot jo določa drugi odstavek 454. člena ZPP, saj ni nujno, da bo oz. bi sodišče takšnemu dokaznemu predlogu ugodilo. Kršitev iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zato ni podana.
Pritožnica tudi ne more uspeti s pritožbenimi očitki, da ne držijo zapisi v 27. točki obrazložitve. Navedbe, ki jih tam povzema sodišče prve stopnje, tožeča stranka namreč je podala, in sicer v prvi vlogi, s katero je dopolnila tožbo, pritožnica pa v pritožbi niti ne zatrjuje, da bi jih v postopku pred sodiščem prve stopnje prerekala in če, kje. Ker neprerekanih dejstev ni treba dokazovati (drugi odstavek 214. člena ZPP), pritožnica tudi ne more uspeti z očitki, da so te trditve nepreverjene in nedokazane.
ZPP člen 108, 324, 324/6, 336, 343, 343/1. URS člen 25.
zavrženje pritožbe - nepodpisana pritožba - podpis pritožbe - podpis pooblaščenca - postopek s pritožbo - obligatorna sestavina pritožbe - vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev - poziv na dopolnitev vloge - nepopolna pritožba - pravica do pravnega sredstva - pravica do pritožbe - predlog za presojo ustavnosti - odstop od sodne prakse - fotokopija podpisa - odredba sodnika - uradni zaznamki
Ustavno sodišče RS je že presojalo skladnost določb šestega odstavka 324. člena ZPP in 336. člena ZPP z Ustavo in sicer v odločbi U-I-8/10 z dne 3.6.2010. Pojasnilo je, da je z uzakonitvijo takojšnjega zavrženja nepopolne pritožbe in vnaprejšnjega opozorila na to pravno posledico v pravnem pouku odločbe sodišča prve stopnje zakonodajalec določil način izvrševanja pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Cilj te ureditve je izogibanje podaljševanju postopka in obremenitvam sodišč.
V razmerju do stranke odredbe sodnika ali zaznamki sodnega osebja nimajo učinka.
odmera kazni obsojencu - kršitev kazenskega zakona - enotna kazen
Po določbi prvega odstavka 55. člena KZ-1 izreče sodišče, če sodi obsojenca zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storil, preden je začel prestajati kazni po prejšnji obsodbi, ali zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storil med prestajanjem zapora, za vsa kazniva dejanja enotno kazen po 53. členu KZ-1; pri tem upošteva, da je prej izrečena kazen že določena. Kazen ali del kazni, ki jo je obsojenec že prestal, se mu všteje v izrečeno kazen zapora. Kot je razvidno iz pritožbeno izpodbijane odločbe o kazenski sankciji, je prvostopno sodišče striktno postopalo po citirani zakonski določbi, ki je sicer kogetne nanarave. Sodišče je po njej dolžno postopati, morebitni drugačni dogovori, tudi v sporazmu o priznanju krivde, pa niso dovoljeni. Če sodišče namreč ne ravna po tej določbi, stori kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP, ki jo je sodišče druge stopnje dolžno sanirati po uradni dolžnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00038887
ZVPot člen 22, 23. OZ člen 6, 119, 119/3. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2, 6. ZPotK člen 1.
kredit v CHF - dolgoročni kredit v CHF - potrošniška kreditna pogodba - ničnost kreditne pogodbe - valutna klavzula v CHF - pojasnilna dolžnost - poroštvo - pojasnilna dolžnost banke do porokov - ugovor nepoštenih pogodbenih pogojev - nepošten pogodbeni pogoj - informacijska dolžnost banke - slaba vera banke - načelo vestnosti in poštenja
Tožeča stranka ni dokazala, da bi bilo toženi stranki znano, da bodo tečajne spremembe takšne in da bi banke zaradi tečajnih gibanj ustvarjale zaslužke. Posameznik zgolj zaradi okoliščine, ker je pogodbo sklenil v vlogi potrošnika, ne more biti odvezan od minimalne skrbnosti, ki se v skladu s prvim odstavkom 6. člena OZ pričakuje od vseh udeležencev v pravnem prometu. Tudi če je bančna uslužbenka povedala, da s kreditom v tuji valuti sprejema valutno tveganje in da tečaj franka pred sklenitvijo pogodbe ni bistveno nihal, to ne pomeni, da je bil potrošnik zaveden. Treba je upoštevati vse okoliščine primera.
Pojasnilna dolžnost banke velja tudi nasproti porokom.
Sodišče prve stopnje je tožečo stranko pravilno pozvalo k dopolnitvi predloga za taksno oprostitev. Tožeča stranka ugotovitve sodišča prve stopnje, da predloga ni dopolnila, obrazloženo ni izpodbijala. Sodišče prve stopnje je njen predlog po določbi četrtega odstavka 108. člena ZPP torej pravilno zavrglo.
Tožeča stranka je v ugovoru zoper plačilni nalog ugovarjala le, da sodna taksa ni pravilno odmerjena in da se taksne obveznosti na podlagi vsebine plačilnega naloga ne da preizkusiti. Pritožbene navedbe, da taksna obveznost ni nastala, tako pomenijo pritožbene novote, ki v pritožbenem postopku niso dovoljene, saj tožeča stranka ni z ničemer izkazala, da teh dejstev in dokazov brez svoje krivde ni mogla navesti v postopku pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena v zvezi s 366. členom ZPP).
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00084524
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2. URS člen 14, 22. ZVPot člen 22, 22/1, 23, 24. ZPotK člen 6, 7, 7/1-9. OZ člen 3, 39, 86, 119. ZPP člen 8, 286, 286/3.
potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v SIT - valuta denarne obveznosti (valutna klavzula) - valutna klavzula v CHF - možnost spremembe kreditne pogodbe - poplačilo kredita - ničnost pogodbe - Direktiva Sveta 93/13/EGS - sodna praksa SEU - tipska pogodba - vsebina kreditne pogodbe - pogodbeni pogoji - pojasnilna dolžnost banke - valutno tveganje - nejasni pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - informacijska dolžnost banke - način posredovanja informacij - načelo vestnosti in poštenja - povprečni potrošnik - slaba vera banke - oderuška pogodba - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga - nedovoljene pritožbene novote - celovita dokazna ocena
Ker je pogodba vključevala tudi možnost, da tožnika dosežete prenehanje učinkovanja sporne pogodbene določbe o valutni klavzuli, je treba upoštevaje skupen učinek vseh s pogodbo prevzetih pravic in obveznosti ugotoviti, da v obravnavanem primeru ni predpostavk za ugotovitev nepoštenosti pogodbenega pogoja o valutni klavzuli.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - znak kaznivega dejanja - opis dejanja - preslepitev
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je v opisu obeh kaznivih dejanj obtoženčevo preslepitveno ravnanje konkretizirano v skladu z aktualno sodno prakso.