denacionalizacija - denacionalizacijski upravičenci - pravila vračanja - izpodbijanje akta o podržavljenju - vpis v zemljiški knjigi - lastnik podržavljenega premoženja v času nacionalizacije - zaupanje v zemljiško knjigo
Določbe ZDen ne upravnemu organu, ne sodišču ne dajejo podlage za odločanje o zakonitosti pridobitve lastninske pravice na nepremičnini, ne o sporih v zvezi s to pravico. Glede vprašanja o lastništvu nepremičnine v času denacionalizacije je torej treba v izhodišču upoštevati, komu je bila nepremičnina podržavljena glede na odločbo o podržavljanju in stanje v zemljiški knjigi.
V postopkih denacionalizacije ni mogoče preverjati pravilnost odločbe o nacionalizaciji.
Ne upravni organ, ne sodišče v postopku denacionalizacije nimata podlage, da bi preverjala pravilnost in zakonitost zemljiškoknjižnega vpisa.
denacionalizacija - manjvrednost objekta - odškodnina zaradi manjvrednosti nepremičnine
Razlogovanje, da že zahteva za denacionalizacijo glede na 2. člen ZDen predpostavlja, da je bil zahtevek za odškodnino zaradi manjvrednosti postavljen, je v nasprotju z določbo 26. člena ZDen, na podlagi katere mora stranka podati jasen in izrecen materialni zahtevek za določitev odškodnine zaradi manjvrednosti.
vračanje nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - dokazovanje - vnaprejšnja dokazna ocena - funkcija lastnine
Dokaze, ki se nanašajo na pravno relevantne okoliščine, je mogoče kot nepotrebne zavrniti le, če se nanašajo na že dokazana dejstva. V tej zadevi pa ne gre za tak primer.
ZDen člen 14. ZPPVS člen 7, 7/1. ZVS člen 6, 6/3. ODZ člen 418.
denacionalizacija - aktivna legitimacija za vložitev zahteve - upravičen vlagatelj zahteve - cerkvene pravne osebe - pravno nasledstvo cerkvene pravne osebe
B., ki mu je bila izdana odločba o razlastitvi obravnavanega premoženja, vpisanega kot njegova last v zemljiški knjigi, kot pravni subjekt (še vedno) obstaja in ga je šteti za pravno osebo v Katoliški cerkvi, torej za nosilca pravic in obveznosti glede na zgoraj citirane določbe Zakona o pravnem položaju verskih skupnost, ZVS in kanonskega prava, zato tožnica ne more z uspehom uveljavljati, da je sama kot nadrejena pravna oseba ... upravičena zahtevati vračilo tega premoženja.
denacionalizacija - odškodnina za podržavljene nepremičnine - bistveno zmanjšanje vrednosti nepremičnine - prekluzivni rok
Sodna praksa, ki se je razvila po uveljavitvi novele ZDen-B, 60 dnevni rok iz določbe 26. člena tega zakona enotno šteje za materialni prekluzivni rok; to pomeni, da materialna pravica iz 26. člena ZDen (do odškodnine iz naslova zmanjšanja vrednosti podržavljene nepremičnine) po izteku tega roka preneha ter je ni mogoče več uveljavljati.
ZDen priznava denacionalizacijo premoženja, ki je bilo podržavljeno po predpisih, navedenih v 3. členu. V okviru in na način iz 4. in 5. člena ZDen pa je določbe mogoče razlagati le tako, da denacionalizacijo priznava le za premoženje, kot ga opredeljuje v svojem 8. členu, kar pomeni, da ZDen ne priznava denacionalizacije vseh premoženjskih pravic, ampak glede na opredelitev predmeta denacionalizacije v prvem odstavku 8. člena le denacionalizacijo lastninske pravice na (v tem členu) navedenih stvari. Zato se po ZDen ne more zahtevati denacionalizacija gotovine in zlata, saj se le-ta ne uvrščata med premične stvari v smislu 8. člena ZDen, kajti že po naravi stvari gotovina in zlato ne ustrezata značilnostim premičnih stvari kot izhaja iz 17. člena ZDen, ki ureja njihovo vračanje.
denacionalizacija - vrnitev v naravi - ovire za vrnitev stvari v naravi
Zemljišče in objekt (vrtina za črpanje vode) sta ohranila vsak svoj lastniški delež, kar pomeni, da z vrnitvijo zemljišča tožnik ne postane lastnik objekta. V takem primeru zato ni podana ovira iz drugega odstavka 32. člena ZDen, saj je upravičencu vrnjena le lastninska pravica na zemljišču.
ZDen člen 3. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) člen 1, 1/2, 2.
denacionalizacija - vrnitev premoženja v naravi - denacionalizacijski upravičenci - Odlok AVNOJ
Tisti, na katere se 2. člena Odloka AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) ne nanaša, to pa so prav gotovo osebe, ki jih je tedanja oblast štela za osebe nemške narodnosti, na katere se nanaša 2. točka 1. člena Odloka AVNOJ, in je njihovo premoženje na navedeni pravni podlagi prešlo v državno svojino, torej v državno last, po ZRP niso imele pravice zahtevati premoženja in torej zahteve niso mogle uspešno vložiti.
denacionalizacija - ovira za vrnitev nepremičnine v naravi - sporazum o izročitvi nadomestne nepremičnine - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS - pogajanje
Za priznanje odškodnine v obliki nadomestnih zemljiščih (kmetijskih zemljiščih in gozdovih) je potreben sporazum med SKZG in upravičenci oziroma njegovimi pravnimi nasledniki. Za razliko od drugih udeležencev obligacijskopravnih razmerij Sklad kot zakonsko določen zavezanec za plačilo odškodnine v obliki nadomestnih zemljišč ni svoboden v odločitvi, ali bi sporazum sklenil, ali ne, ampak ga k temu zavezuje zakon, pri zavrnitvi predloga za sklenitev sporazuma pa je vezan izključno na razloge, ki izhajajo iz zakona.
ZDen člen 18, 18/3, 19, 19/1, 19/1-3. ZNKD člen 51, 51/1. ZON člen 85, 85/1. ZTNP člen 6.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnin v naravi - ovire za vračanje - stvarna pristojnost organa - neizvedba predlaganih dokazov - ustna obravnava - Triglavski narodni park
Iz določb ZON je nedvomno razbrati, da je za zavarovana območja (taka, ki so že zavarovana po aktih, izdanih po prej navedenih predpisih iz 163. člena, kot tudi tista, ki še niso zavarovana) treba izdati poseben akt o zavarovanju. Tudi po ZTNP-1 je treba izdati poseben akt o zavarovanju (kot po ZON). Ko je upravni organ obrazlagal, na katerem predpisu utemeljuje svojo pristojnost za odločanje, pa se na tak posebni akt ni skliceval. Zato ni mogoče zaključiti, da je upravni organ (MOP) stvarno pristojen za odločanje o tej zadevi in je že iz tega razloga izpodbijana delna odločba nezakonita.
Ker gre v tej zadevi nedvomno za zadevo, v katerih je udeleženih več strank z nasprotujočimi interesi, bi moral organ ustno obravnavo razpisati, česar pa po podatkih upravnih spisov ni storil. Sodišče sodi, da je v zadevi izostala ključna ugotovitev in sicer, ali je bila podana zahteva po ZRP, ki je kot podlaga za denacionalizacijo naveden v 22. točki 3. člena ZDen. Do tega vprašanja pa se upravni organ (kljub izraženemu ugovoru prvega tožnika v postopku) ni niti opredelil, niti ni pozval druge tožnice, da se o tem izjavi oziroma da izkaže, ali je postopala, kot to določa ZRP. Zaključek organa, da gre v tem primeru za podane ovire za vračilo v naravi, je napačen.
Ne glede na to, da spadajo obravnavana zemljišča v območje TNP, določeno v ZTNP, sprejetem v času veljavnosti Zakona o naravni in kulturni dediščini (v nadaljevanju ZNKD), ki je predvidel razna posebna zaščitena območja kot del naravne in kulturne dediščine, za katere je uvedel različne javnopravne omejitve, razglasitev območja za narodni park in s tem za naravno znamenitost, še ne pomeni, da so zemljišča, ki so bila (nekoč) v družbeni lasti in so zdaj v državni ali občinski lasti, izvzeta iz pravnega prometa in da je zato podana ovira za njihovo vračanje v naravi.
denacionalizacija - obseg denacionalizacije - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče ni moglo preveriti ugotovitve v izpodbijani odločbi, da so upravičenec do denacionalizacije oziroma njegovi pravni nasledniki obdržali pravico uporabe na celotnem takratnem zemljišču parc. št. 2950/8 k.o. C., in z njo prosto razpolagali oz. da je bila predmet dedovanja, saj je tak zaključek odvisen od ugotovitve, kako se je navedena parcela delila in kaj predstavlja v naravi, česar pa tožena stranka ni ugotovila, zato je bilo v tem delu dejansko stanje nepopolno raziskano.
Vlagatelju zahteve za denacionalizacijo, ki ob vložitvi zahteve pravno nasledstvo po upravičencu pravilno izkaže s predložitvijo oporoke, s katero je določen za (oporočnega) dediča, naknadno ni mogoče odreči aktivne legitimacije. Tako stališče sodišče opira na določbo tretjega odstavka 60. člena ZDen, po kateri mora biti pravno nasledstvo (le) verjetno izkazano, in določbo drugega odstavka, točko c) 62. člena ZDen, po kateri mora zahteva za denacionalizacijo, če jo vlaga pravni naslednik po upravičencu, vsebovati navedbe razmerja do upravičenca ter kdo še pride v poštev kot pravni naslednik premoženja, priloži pa se tudi morebitni akt o dedovanju po upravičencu. Po mnenju sodišča je navedeno zakonsko ureditev treba razlagati v pomenu, da od vlagatelja zahteve za denacionalizacijo terja, da z razpoložljivim verodostojnim listinskim dokazom (verjetno) izkaže svoje pravno nasledstvo, tako da npr. izkaže obstoj sorodstvenega razmerja ali da predloži oporoko ali morebiten izdan sklep o dedovanju. Po citirani zakonski ureditvi vprašanje pravnega nasledstva ni predhodno vprašanje ter se od vlagatelja ne zahteva, da o tem vprašanju predloži pravnomočno sodno odločbo. Zato ob verjetno izkazanem pravnem nasledstvu z oporoko ob vložitvi zahteve naknadno izdan sklep o dedovanju, ki v celoti (npr. glede določenega premoženja ipd.) ne sledi vsebini oporoke, ne vzpostavlja situacije, ki bi terjala, da se naknadno (ter z učinkom za nazaj) vlagatelju zahteve za denacionalizacijo odvzame aktivno legitimacijo.
ZDen člen 44, 44/1. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zamljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (1992) člen 2.
vrednotenje zemljišča - status podržavljenega zemljišča
Ob nesporni ugotovitvi, da gre pri predmetnem zemljišču za zemljišče, ki je v času podržavljenja predstavljalo bajer oziroma puščo, pa za tako zemljišče (katerega namembnost je bila z določenimi deli pred podržavljenjem že spremenjena) ne gre, zato je izračun odškodnine, kot da gre za neplodno nekmetijsko zemljišče, tudi po presoji sodišča napačen.
pravice najemnika denacionaliziranega stanovanja - obstoj najemnega razmerja - najemno razmerje
Tožnica, ki ji je bila na podlagi petega odstavka 173. člena SZ-1 odločba o upravičenosti pridobitve nadomestila iz tretjega odstavka 173. člena SZ-1 izdana že 10. 8. 2011, je stanovanje v decembru 2014 na lastno voljo zapustila, to je osem mesecev pred vložitvijo zahteve za izplačilo sredstev (v tem času, po navedbah v tožbi 5. 6. 2015, pa je tudi formalno prenehalo najemno razmerje), zato je toženka zahtevo utemeljeno zavrnila, saj glede na navedene okoliščine tožnica ni izkazala, da z nakupom solastniškega deleža na enostanovanjski hiši razrešuje stanovanjsko razmerje, ki izvira iz stanovanjske pravice na nekdaj družbenem, sedaj denacionaliziranem stanovanju.
denacionalizacija - podržavljeno premoženje - ovire za vrnitev v naravi - odškodnina za podržavljeno premoženje - status zemljišča ob podržavljenju - vrednost podržavljenega premoženja - določitev vrednosti podržavljenega premoženja
Pravni status zemljišč v času vračanja v obravnavanem primeru ni pravno relevanten in ga ni bilo treba ugotavljati, saj je organ pravilno zaključil in odločil, da zemljišč iz razloga po tretjem odstavku 16. člena ZDen v naravi ni mogoče vrniti, prav tako pa se glede na pravni status zemljišč v času vračanja ne ugotavlja njihova vrednost zaradi določitve odškodnine, pač pa je relevanten pravni status zemljišč ob podržavljenju.
Ustavno sodišče se je v več svojih odločbah (npr. U-I-137/98 itd.) opredelilo, da „upoštevanje sedanje vrednosti podržavljenega premoženja“ ne pomeni upoštevanja tržnih razmer ob izdaji odločbe ter poudarilo, da glede na ureditev ZDen (ker zakonodajalec zakona ni zasnoval na civilnopravnem institutu vzpostavitve prejšnjega stanja) v denacionalizaciji ni mogoče uveljavljati odškodninskih zahtevkov po splošnih pravilih civilnega prava.
V ponovljenem postopku odločanja, ugotovitev nemške narodnosti A.A. ni bila izpodbita. Presoja dokazne moči listin (seznama Kulturbundovcev ...) v primerjavi z izjavami prič, ki so bile v času delovanja upravičenke mladoletne in po oceni upravnega organa neizrazito vpete v medvojna in povojna dogajanja, in ki so vse izpovedano izvedele na podlagi pripovedovanja drugih oseb, ne pa na podlagi lastnih izkustev, je bila tudi po presoji sodišča izvedena skladno z načelom proste presoja dokazov.
ZDen člen 3, 3-5, 9, 15, 16, 16/3, 19, 19/1, 19/1-1, 72, 88. ZVKD-1 člen 2.
denacionalizacija - ovire za vračilo v naravi - kulturna dejavnost - cenitev - odškodnina - lastninsko preoblikovanje gospodarske družbe
Pred uveljavitvijo ZDen vložena vloga za uveljavitev tovrstnega zahtevka, ki je bila v nadaljevanju postopka tudi ustrezno vsebinsko obravnavana (torej po pravilni materialnopravni podlagi), ne pomeni, da za vodenje denacionalizacijskega postopka organ ni imel podlage.
V koliziji pravice denacionalizacijskega upravičenca, da dobi vrnjeno podržavljeno stvar, ki je s sprejetjem ZDen postala pričakovana pravica in lastninskimi upravičenji podjetja oziroma njegovih delavcev, ima po stališču Ustavnega sodišča RS prednost pravica denacionalizacijskega upravičenca. Oškodovanja, nastala zaradi nezakonitega lastninskega preoblikovanja, pa ne morejo preprečiti realizacije denacionalizacijske pravice na stvari, ki je brez zakonitega pravnega temelja v sredstvih podjetja.
Tožnik nima prav, da je postavitev skrbnika po svoji vsebini začasna odredba, zaradi česar bi bilo treba upoštevati 272. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju in 304. člen ZUP ter izkazati verjetnost nastanka hude škode. V denacionalizacijskih postopkih se skrbnik za posebni primer namreč postavi zaradi rednega upravljanja denacionaliziranega premoženja, da se to ohrani za dediče, dokler ni izveden postopek dedovanja tega premoženja.
Metodologije in podzakonski predpisi, ki jih za ugotavljanje vrednosti določa ZDen, ne omogočajo vračanja premoženja po njegovi polni (prometni ali celo tržni) vrednosti in so kompromis med željami ter dejansko zmožnostjo države. ZDen namreč ni zasnovan na institutu civilnega prava - vzpostavitve prejšnjega stanja, temveč gre za poseben način odškodovanja, ki ga je povzročilo podržavljenje, zakonodajalec pa je za to sprejel posebno ureditev.
denacionalizacija - ovire za vračilo v naravi - cenitev - odškodnina - absolutna kršitev postopka
Sodišče po uradni dolžnosti pazi le na ničnost upravnega akta, v ostalem pa je vezano na trditveno podlago v tožbi, kar zahteva ugotavljanje zatrjevanih dejstev in presojo pravnih vprašanj. Tožnik torej s tožbenimi navedbami postavlja okvir sodne presoje odločitve o njegovi pravici, obveznosti ali pravni koristi.
Sodni nadzor izdanih upravnih odločb ne sme pomeniti prevzemanja vloge in funkcije izvršilne veje oblasti. Sodišče o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi odloča le, kadar tako določa zakon, ali če je to zaradi narave pravice oziroma zaradi varstva ustavne pravice potrebno.
Zaradi oddaljenosti obdobja podržavljanja po presoji sodišča ni vnaprej izključeno, da bi toženka odločala brez izvedenčevega odgovora na pripombe. Vendar pa bi morala prepričljivo in konsistentno pojasniti, čemu šteje obstoječe mnenje za zadostno in pravilno, česar v obravnavanem primeru ni storila.
Da je bila pritožba vložena prepozno, v upravnem sporu ni več sporno (glede na navedbe tožnika), sodišče pa pritrjuje razlogom obeh organov, da je v tožnikovem primeru, na podlagi določbe 87. člena ZUP nastopila fikcija vročitve z dnem 7. 2. 2018 ter je od tega dne začel teči 15-dnevni rok za vložitev pritožbe, ki se je iztekel 22. 2. 2018 (četrtek). Pritožba, vložena 24. 2. 2018 (na pošti v B.), je bila torej vložena prepozno in jo je organ pravilno zavrgel.
Organ bi moral presoditi zahtevek Č. in ugotoviti, ali ga je uveljavljala po 2. ali 3. točki 66. člena ZZad, ter nato glede na postavljen zahtevek ugotavljati dejansko stanje. Kolikor je Č.uveljavljala zahtevek po 3. točki 66. člena ZZad, bi moral organ raziskati dejansko stanje v tem okviru, torej ali je bila Č. zadružna zveza, ki posluje na območju prejšnje zadruge in združuje zadružne organizacije in organizacije kooperantov z enako ali podobno dejavnostjo kot prejšnja zadruga. Seveda pa mora to veljati tudi za njeno procesno pravno naslednico – tožnico. Ugotovitev relevantnih okoliščin v zvezi s 3. točko 66. člena ZZad pa izpodbijana odločba ne vsebuje.