ZDR-1 člen 11, 11/2, 38, 39, 39/1, 40. URS člen 49, 74. ZPosS člen 5. ZPP člen 286, 286/3.
konkurenčna prepoved - konkurenčna klavzula - dolžnost varovanja poslovnih skrivnosti - zaposlitev pri drugem delodajalcu - konkurenčna dejavnost - ničnost konkurenčne klavzule
Sklepanje pogodbe o zaposlitvi z novo delodajalko ni sklepanje poslov ali opravljanje del niti sprejemanje drugih zadolžitev ali nalog, ki sodijo v dejavnost tožeče stranke, ne glede na to, da je bila pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela pomorskega pilota sklenjena z družbo, ki je od 10. 5. 2020 dalje edina opravljala enako dejavnost kot tožeča stranka pred tem datumom. Že zaradi spoštovanja ustavnih pravic iz 49. člena (svoboda dela in prepoved prisilnega dela) in 74. člena URS (svobodne gospodarske pobude) delavcu delodajalec ne more prepovedati, da bi se po prenehanju delovnega razmerja pri njem zaposlil pri novem delodajalcu.
Na tej podlagi je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da toženec ni kršil dogovorjene konkurenčne klavzule, saj njegova nova delodajalka ne konkurira tožeči stranki, ki zaradi s predpisi uvedenega monopola nad opravljanjem dejavnosti pomorske pilotaže v tovornem pristanišču B. te dejavnosti ne sme več opravljati.
Splošno znanje, dosežena usposobljenost in spretnost, ki jih povprečna oseba pridobi z delom in usposabljanjem na delovnem mestu v delovnem razmerju, ne morejo biti zavarovani kot poslovna skrivnost, varovanje katere bi delavcem preprečilo opravljanje njihovega poklica po prenehanju delovnega razmerja.
ZSSloV člen 62, 62/1, 62/1-2. ZDR-1 člen 6, 6/1, 112.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - vojaška oseba - neupravičena odsotnost z dela - odklonitev testiranja - COVID-19 - dopustnost posega v ustavno pravico - diskriminacija - sindikalni zaupnik - lex specialis
Toženka je dokazala, da tožnici ni bil brez razloga prepovedan vstop v vojašnico in s tem onemogočeno opravljanje dela, temveč ji je bil zavrnjen vstop v vojašnico, ker ni izpolnjevala pogoja PCT, saj se je odločila, da se ne želi testirati. Tako ni mogoče slediti pritožbeni navedbi, da tožnici ni bilo omogočeno opravljanje dela iz razlogov na strani toženke, saj je šlo pri zavračanju takrat ustrezno omogočenega načina testiranja kot utemeljene zahteve toženke, za tožničino osebno odločitev.
Sodišče prve stopnje je v tej zvezi zavzelo pravilno stališče, da varstvo tožnice po 112. členu ZDR-1 ne velja, ker ZSSloV kot lex specialis takšnega varstva ne določa.
ugovor litispendence - aktivna legitimacija - objektivna in subjektivna identiteta - sosporniška intervencija
Zoper toženo stranko sta vloženi dve tožbi, prvo je vložil stečajni dolžnik, drugo pa stečajni upnik, obe na podlagi napotitvenega sklepa stečajnega sodišča v postopku stečaja nad A. A. Ni sporno, da je med obema tožbama v delu, v katerem se nanašata na ugotovitev neobstoja terjatve, podana objektivna identiteta, saj tožeči stranki v obeh zahtevata ugotovitev, da ne obstoji (ista) terjatev tožene stranke do stečajnega dolžnika. Podana pa je tudi subjektivna identiteta. Tožeči stranki sta namreč enotna sospornika, kar pomeni, da sodba, izdana o tožbi, ki jo je vložil stečajni dolžnik, oziroma napoteni upnik učinkuje tudi zoper vse druge stečajne upnike, oziroma zoper stečajnega dolžnika. O obstoju ali neobstoju terjatve stečajnih upnikov je namreč možna samo ena odločitev, saj taka sodba, kot pravilno opozarja pritožnica, učinkuje zoper stečajno maso. Pravda začne teči z vročitvijo tožbe toženi stranki. Dokler pravda teče, se ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istimi strankami. Če se taka pravda začne, sodišče zavrže tožbo (189. člen ZPP). Ker sta bili obe tožbi z istim zahtevkov tožencu vročeni istega dne, citiranega pravila ni mogoče uporabiti. Po drugi strani pa ni dopustno, da bi vzporedno tekli dve pravdi o istem zahtevku. ZPP takega položaja ne ureja, zato je treba o tem, katero od obeh tožb zavreči, odločiti ob uporabi splošnih načel pravdnega postopka.
ZFPPIPP člen 20, 61, 61/4, 61/4-5, 103, 103/4, 103/4-2, 129. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 6.
postopek osebnega stečaja - nadomestilo upravitelja za preizkus terjatev - sklep o preizkusu terjatev v stečajnem postopku - več prijavljenih terjatev istega upnika - odvetniške storitve
Dejanska in pravna presoja (ne) utemeljenosti prijavljene upnikove terjatve v smislu 20. člena ZFPPIPP mora biti enaka, ko upravitelj terjatve preizkuša, kar se izrazi v končnem seznamu preizkušenih terjatev, kot pri presoji podlage za odmero nadomestila za njihov preizkus. Pri opravljanju odvetniških storitev gre za različno dejansko podlago odvetniškega zastopanja. Odvetnik praviloma z isto stranko sklene eno mandatno pogodbo, za katero nato opravlja različne vrste odvetniških storitev. Posamezno delo odvetnika, obračunano v računu, je odvisno od vsakega primera posebej in ustreza pojmu terjatve po 20. členu ZFPPIPP. Zato ima vsaka terjatev dokazana z računom svojo dejansko podlago. Slednje pa pomeni, da je upravitelj moral preizkusiti vsako od 20 raznovrstnih terjatev in se za vsako od njih odločiti, ali jo priznava ali prereka. Že zaradi pravne narave opravljanja odvetniškega dela, ki temelji na s stranko sklenjeni mandatni pogodbi, je pojmovno pravna podlaga zahtevka za plačilo opravljene odvetniške storitve vedno enaka.
prekoračitev hitrosti v naselju - postopek z zahtevo za sodno varstvo - ugotovljeno dejansko stanje - sestavine plačilnega naloga - zakonski znaki prekrška - dopustni pritožbeni razlog
Kot je razvidno iz pritožbenih navedb, storilec izpodbija odločitev sodišča prve stopnje zato, ker se ne strinja, da mu je bila izmerjena hitrost pokazana, oziroma da je skozi naselje peljal s hitrostjo 77 km/h. S takimi navedbami storilec povsem jasno napada verodostojnost izpovedb zaslišanih prič, s tem pa dokazno oceno, ki je del ugotovljenega dejanskega stanja, to pa glede na določbo drugega odstavka 66. člena ZP-1 ni dovoljen pritožbeni razlog.
pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - motenje posesti - začasna odredba v postopku zaradi motenja posesti - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - nujna pot - nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - hitrost postopka zavarovanja - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do izjave v postopku - kršitev pravice do sodnega varstva
Po prejemu predloga za izdajo začasne odredbe mora sodišče ravnati hitro. Če se izkaže, da ponujene trditve in predloženi dokazi utemeljujejo izdajo začasne odredbe, mora odredbo izdati, brez kopičenja nadaljnjih dokazov. Če pa sodišče ob prejemu začasne odredbe podvomi v verjetnost izkazanih trditev, a ima na voljo še druge, čeravno zamudnejše vrste dokazov, pa ni razloga, da bi hitelo z zavrnitvijo predloga za izdajo začasne odredbe. V takem primeru je na mestu, da sodišče izvede druge dokaze, lahko razpiše tudi narok. V konkretnem primeru je torej na mestu tudi dokaz z ogledom na kraju samem. Če sodišče tega ne stori in predlog zavrne brez izvedbe predlaganih dokazov, kar v pritožbi tožniki izrecno uveljavljajo, pa upnika prikrajša v njegovi pravici do sodnega varstva.
Ob podanih trditvah, da v primeru, da bi nekdo potreboval nujno medicinsko pomoč, parkiranje vozil onemogoča dostop rešilca in zdravniškega osebja do družinskih hiš in vikendov, v primeru požara ali druge nesreče pa gasilci in reševalci ne bi mogli dostopati do domov tožnikov, je tudi po oceni sodišča druge stopnje prestrogo stališče sodišča prve stopnje, da bi bilo treba konkretizirati, katera od strank izkazuje zdravstvene težave in podobno.
Ob pravilni uporabi materialnega prava bi sodišče prve stopnje moralo uporabiti variantni izračun C, ki je vseboval vse ključne elemente za izračun ustreznega plačila za opravljeno delo (44. člen ZDR-1) oziroma za vzpostavitev položaja, ki bi ga imel tožnik, če bi bil zaposlen pri toženki. Upošteva obseg ugotovljenega delovnega časa oziroma prisotnosti na delu tožnika, zaradi česar upoštevanje delovnega časa primerljivih delavcev toženke (na čemer temelji izračun A) niti ne pride v poštev.
ZKP člen 89, 90, 91. ZP-1 člen 67, 67/1, 67/1-3, 155, 155/2.
vrnitev v prejšnje stanje - opravičen razlog - fikcija vročitve - zaslišanje storilca
Pritrditi je sicer pritožbi, da je zagovornik v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje predlagal tudi zaslišanje storilca ter da sodišče prve stopnje tega dokaza ni izvedlo, prav tako pa ga ni zavrnilo. Očitano lahko predstavlja kršitev pravice do obrambe po drugem odstavku 155. člena ZP-1. Ker pa je zagovornik želel s tem predlogom dokazovati, da storilec ni razumel fikcije vročitve oziroma da je svojemu zagovorniku povedal napačen dan vročitve, navedeno ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, saj v kolikor že iz trditev ne izhaja utemeljenost opravičenega vzroka za zamudo, tudi izkazanost teh trditev ne more vplivati na pravilnost tega zaključka sodišča prve stopnje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00072213
KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 8, 219, 245.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja - nevarnost za življenje in zdravje - pravica do uporabe svojega jezika v postopku - privolitev za preiskavo predmetov - pregled elektronskih naprav - ogled - zaseg predmeta - izločitev dokazov
Obtoženec je ob zaslišanju ob privedbi izrecno izjavil, da govori in razume arabski jezik in se strinja s tem, da se mu tolmači v arabskem jeziku, nato pa je sodeloval v postopku. Iz navedenega tako prepričljivo izhaja, da je razumel arabski jezik in ni slediti nasprotnim navedbam govornika. Iz izjav obtoženca je tako izhajalo, da je tekom predkazenskega postopka razumel arabski jezik in so policisti ustrezno poskrbeli za tolmačenje v jezik, ki ga je obtoženec razumel. Tako je razumel tudi privolitev za pregled elektronske naprave, saj mu je ob podaji privolitve bilo tolmačeno v arabski jezik. Ker je obtoženec soglašal s preiskavo elektronske naprave in podpisal ustrezno listino, je bil pregled elektronske naprave opravljen skladno z 219. členom ZKP.
Tujci so bili izpostavljeni nevarnosti za življenje in zdravje, kar predstavlja znak kvalificirane oblike očitanega kaznivega dejanja. Pri tem ni slediti utemeljitvi zagovornika, saj ni nujno, da je nevarnost že povzročena, temveč glede na zakonsko dikcijo zadostuje že izpostavitev tujcev nevarnosti. Že v izreku je jasno opredeljeno, da je obtoženec prevažal deset oseb, od tega je bila ena oseba v prtljažnem prostoru, preostalih devet pa je bilo na petih sedežih. S tem ni bilo ustrezne namestitve za štiri osebe, ki tako niso imele ustreznih sedežev in varnostnih pasov. S tem ko sodišče prve stopnje v namestitvi tujcev in načinu vožnje sicer ni prepoznalo nastanka konkretne nevarnosti za življenje in zdravje tujcev, ni v ničemer preseglo očitane kriminalne količine, hkrati pa navedeno tudi ni vplivalo na preostala ugotovljena dejstva o načinu prevozu ter s tem na pravno kvalifikacijo. Glede na navedeno niso relevantni očitki zagovornika o tem, da so bili tujci živi in zdravi ter da ni opisana konkretna nevarnost.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00076273
KZ-1 člen 323, 323/1, 323/2.
kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti - vzrok za prometno nesrečo - objektivni pogoj kaznivosti - vzročna zveza - huda telesna poškodba - sprememba kazenske sankcije
Voznik tovornega vozila bi nesrečo lahko preprečil zgolj tako, da bi že v ovinek pripeljal z bistveno zmanjšano hitrostjo, kot jo je pokazal njegov tahograf. Na drugi strani pa voznik osebnega avtomobila ni imel nobenih možnosti, da bi se nezgodi izognil in se pred trčenjem zaustavil oziroma tudi če bi se mu uspelo zaustaviti, bi ga tovorno vozilo in polpriklopnik zadela z relativno veliko hitrostjo. Navedeno pomeni, da voznik osebnega avtomobila ni mogel na noben način vplivati na nezgodo oziroma jo preprečiti.
URS člen 23. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZS člen 104, 104/2, 116. ZKP člen 35.
prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi za delegacijo - običajni kolegialni odnosi - sodnik
Po oceni višjega sodišča dejstvo, da je v predmetni kazenski zadevi oškodovanka sodnica na Okrajnem sodišču v Slovenj Gradcu, ki svojo funkcijo opravlja v isti stavbi kot sodniki Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu, pri čemer sodniki obeh sodišč tudi vsakodnevno sodelujejo, utemeljuje zaključek, da so podane okoliščine, ki bi pri udeležencih postopka in tudi drugih, glede na različna pojmovanja o delu sodišča, utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred Okrožnim sodiščem v Slovenj Gradcu, zaradi česar je podan tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.
ZDR-1 člen 11, 11/2, 38, 39, 39/1, 40. URS člen 49, 74. ZPosS člen 5.
konkurenčna prepoved - konkurenčna klavzula - dolžnost varovanja poslovnih skrivnosti - zaposlitev pri drugem delodajalcu - konkurenčna dejavnost - ničnost konkurenčne klavzule
Sklepanje pogodbe o zaposlitvi z novo delodajalko ni sklepanje poslov ali opravljanje del, ki sodijo v dejavnost tožnice, ne glede na to, da je bila pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela pomorskega pilota sklenjena z družbo, ki je od 10. 5. 2020 dalje edina opravljala enako dejavnost kot tožnica pred tem datumom. Že zaradi spoštovanja ustavnih pravic iz 49. člena (svoboda dela in prepoved prisilnega dela) in 74. člena Ustave RS (svobodne gospodarske pobude) delodajalec delavcu ne more prepovedati, da bi se po prenehanju delovnega razmerja z njim zaposlil pri novem delodajalcu.
Toženec ni kršil dogovorjene konkurenčne klavzule, saj njegova nova delodajalka ne konkurira tožnici, ki zaradi s predpisi uvedenega monopola nad opravljanjem dejavnosti pomorske pilotaže v tovornem pristanišču B. te dejavnosti ne sme več opravljati.
Splošno znanje, dosežena usposobljenost in spretnost, ki jih povprečna oseba pridobi z delom in usposabljanjem na delovnem mestu v delovnem razmerju, ne morejo biti zavarovani kot poslovna skrivnost, varovanje katere bi delavcem preprečilo opravljanje njihovega poklica po prenehanju delovnega razmerja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00068262
KZ-1 člen 20, 20/2, 90, 90/1, 90/1-4, 91, 91/3, 91/4, 122, 122/1, 122/2,. ZKP člen 357, 357-4, 372, 372-3, 377, 377/3, 383, 383/1, 383/1-2, 387,. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2,.
zastaranje kazenskega pregona - beneficium cohaesionis - privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis) - zavrnilna kazenska sodba - pretrganje in zadržanje zastaranja kazenskega pregona - storitev novega kaznivega dejanja - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - pritožba v korist soobdolženca
Okoliščina, da je za enega od obdolžencev pravica do kazenskega pregona zastarala, pa ne daje podlage za uporabo instituta beneficium cohaesionis (privilegij pridruženja) v korist obdolžencev, ki sta storila kaznivi dejanji, zaradi katerih se je zanju tek zastaranja pretrgal, in za izdajo zavrnilne sodbe tudi zanju, kot se v svoji izjavi zavzema zagovornik obdolženega A. A. ZKP v 387. členu določa, da če sodišče druge stopnje ob pritožbi kogarkoli ugotovi, da so razlogi, zaradi katerih je odločilo v korist obtoženca, v korist tudi kateremu od soobtožencev, ki se ni pritožil ali se ni pritožil v tej smeri, ravna po uradni dolžnosti, kakor da bi se bil pritožil tudi ta. Smisel navedenega instituta je v zagotovitvi enake obravnave obdolžencev v celotnem kazenskem postopku, a ne na ta način, da bi sodišče zaradi zastaranja pravice do kazenskega pregona za enega od njih ostalim obdolžencem v isti zadevi, ki so v tem času storili enako hudo ali hujše kaznivo dejanje, priznalo enak položaj kot obdolžencu, ki kaznivega dejanja v tem času ni storil in v kazenskem postopku ne more biti več obravnavan.
stroški začasnega zastopnika odvetnika - pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika - pravnomočno končan postopek - pomota pri vročitvi
Pritožnica v tem postopku ni bila postavljena za začasno zastopnico, zato tudi ni imela pravic in dolžnosti začasnega zastopnika. Na to ne vpliva dejstvo, da jo je sodišče prve stopnje pomotoma vabilo na narok, saj se vabilu na narok v zadevi, v kateri odvetnik ne strank ali udeležencev ne zastopa, ni dolžan odzvati.
Za nastop fikcije je tako odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - hudodelska združba - član hudodelske združbe - razumljivost izreka sodbe - sprememba opisa kaznivega dejanja s strani sodišča - objektivna identiteta obtožbe in sodbe - zakonitost dokazov - izločitev dokazov - rok za zahtevo za izločitev dokazov - prikriti preiskovalni ukrepi - tajno delovanje - tajni delavec - izzivanje kriminalne dejavnosti - zavrnitev dokaznih predlogov - zaslišanje tajnega policijskega delavca - protipravna premoženjska korist - višina protipravne premoženjske koristi - odvzem predmetov
Res je sicer, da mora sodišče upoštevati ekskluzijsko pravilo iz drugega odstavka 18. člena ZKP po uradni dolžnosti v vseh fazah kazenskega postopka, vendar je obramba po določbi drugega odstavka 83. člena ZKP pri uveljavljanju izločitve nedovoljenih dokazov zaradi prekluzije omejena do začetka glavne obravnave.
Ob dejstvu, da je sodišče prve stopnje na predobravnavnem naroku poučilo obdolženca o prekluziji pri uveljavljanju izločitve nedovoljenih dokazov, je šele pritožbeno zatrjevanje nezakonitosti navedenih dokazov primarno prepozno, posledično pa uveljavljanje 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP nedovoljeno, saj ne gre za že na prvi pogled (prima facie) oziroma očitno nedovoljene dokaze.
Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da se stroški, vloženi v storitev kaznivega dejanja, kot so stroški za nakup droge, ki že sam po sebi predstavlja storitev kaznivega dejanja (takšni stroški pa zato protipraven vložek v storitev kaznivega dejanja), ne odštevajo, zato jih pri oceni višine premoženjske koristi ni mogoče priznati in se storilcu kaznivega dejanja odvzame znesek, ki predstavlja seštevek vseh plačil za prodano drogo.
oprostitev plačila sodnih taks pravne osebe - premoženjsko stanje družbe
Sodišče prve stopnje je oprostilo dolžnika plačila sodne takse v višini nad 44,00 EUR, kar je pomenilo 11,00 EUR, in navedlo dejanske ugotovitve za odločitev. Dolžnik je z izpodbijano odločitvijo dosegel največ, kar lahko po zakonu.
Če je sodišče prve stopnje na podlagi predloženega dejanskega stanja lahko zahtevek obravnavalo tudi z vidika pravne podlage, ki jo pritožnik navaja v pritožbi, se pravnomočnost prve sodbe razteza tudi na ta sklop dejstev in nova tožba ni dopustna.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00070206
ZIZ člen 111, 260, 260/1, 260/1-6, 270, 270/1, 270/2, 270/3, 271, 271/2, 271/2-3. ZZK-1 člen 8.
zavarovanje denarne terjatve - postopek zavarovanja denarne terjatve - začasna odredba - predlog za izdajo začasne odredbe - zavarovanje terjatve z začasno odredbo - vrste začasnih odredb - postopek zavarovanja z začasno odredbo - pogoji za izdajo začasne odredbe - izjava dolžnikovega dolžnika - predznamba zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini - izdaja predhodne odredbe - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo
Sodišče obravnava upnikov predlog za zavarovanje kot celoto. Upoštevati mora terjatev, ki jo upnik želi zavarovati, namen zavarovanja in sredstvo, ki ga je upnik izbral.
V skladu z drugim odstavkom 271. člena ZIZ se z začasno odredbo ne pridobi zastavna pravica na predmetu zavarovanja. Po določilu 48. člena ZZK-1 je predznamba glavni vpis, s katerim se doseže oziroma izkaže pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo, in ki učinkuje pod pogojem, da se predznamba opraviči. Predznamovana pravica se pridobi oziroma preneha v obsegu, v katerem je predznamba te pravice opravičena. Predznamba se uporablja za pogojni vpis knjižnih pravic. Glede na to, da z začasno odredbo ni mogoče pridobiti zastavne pravice, tudi predznambe kot pogojnega vpisa zastavne pravice ni mogoče opravičiti.
OZ člen 179, 179/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 38, 38/1. ZPP člen 154, 154/2.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - odškodnina za nepremoženjsko škodo - poškodovanje otrok v prometni nezgodi - huda telesna poškodba - postkomocijski sindrom - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - intenziven sekundarni strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - primerna denarna odškodnina - sodna praksa - stroški pravdnega postopka - uspeh pravdnih strank - prostovoljna izpolnitev obveznosti - skrčenje tožbenega zahtevka - delni umik tožbe - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Oškodovanje kognitivnega funkcioniranja (kot posledica poškodbe glave) bo tožnika spremljalo pretežni del življenja, saj je bil ob poškodbi v prometni nesreči star šele šest let.
Prisojena odškodnina v višini 57 povprečnih slovenskih plač v času sojenja (od tega 27 plač za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti) je primerna v vseh postavkah.