P
repoved razpolaganja z nepremičninami, glede katerih po ZDen obstaja dolžnost vrnitve, sicer sama po sebi ni manjšega pomena, vendar pa ostale okoliščine konkretnega primera potrjujejo, da je kršitev te prepovedi brez posledic, ki jih želi preprečiti denacionalizacijska zakonodaja.
Tožeča stranka v predmetnem sporu zgolj zaradi uresničitve lastnih interesov skuša izrabiti sodno varstvo, namenjeno varstvu koristi tretjih oseb, za katere v konkretnem postopku ni izkazano, da bi bile prizadete; hkrati pa v pravnem razmerju do pogodbene stranke občutno prekorači meje lojalnosti. Zato ji uveljavljanega sodnega varstva ni mogoče priznati.
S prenehanjem glavne obveznosti zaradi odstopa od podizvajalske pogodbe pred iztekom roka so v konkretnem primeru za naprej prenehala tudi vsa zavarovanja (po izdani menici in menični izjavi) ter pogodbeno dogovorjena varščina (v obliki zadržanih denarnih sredstev). Iz besedila drugega odstavka 270. člena OZ namreč jasno izhaja, da zavarovanja in varščina ugasnejo s trenutkom prenehanja glavne obveznosti, kar je v primeru odstopa od pogodbe v trenutku, ko naslovnica prejme izjavo o odstopu (torej ex nunc).
Zastavlja pa se vprašanje, ali pravne posledice odstopa od pogodbe učinkujejo tudi za nazaj, ali lahko v konkretnem primeru učinkujejo od sklenitve pogodbe (torej ex tunc). Podizvajalska pogodba se je namreč nekaj časa izvrševala. Vendar tožena stranka ni zatrjevala niti izkazala, da je do odstopa tožeče stranke od podizvajalske pogodbe dosegla interes, zaradi katerega je bila le-ta sklenjena, oziroma da bi (v okoliščinah konkretnega primera) delna izpolnitev imela zanjo nek pravno upošteven pomen.
Sicer pa situacijo, ko je ena stranka deloma izpolnila pogodbo, rešuje drugi odstavek 111. člena OZ, ki določa, da ima stranka v takšnem primeru pravico do vrnitve tistega, kar je dala. Navedeno velja tudi za sporna pogodbeno dogovorjena zavarovanja za dobro izvedbo del in za sredstva, zadržana iz naslova zavarovanja za odpravo napak (varščino). Če vrnitev ni mogoča ali če narava tistega, kar je bilo delno izpolnjeno, nasprotuje vrnitvi (kar pride v poštev pri storitvenih obveznostih), je treba nadomestiti vrednost doseže koristi. Pri tem se v skladu s četrtim odstavkom 111. člena OZ upošteva tudi vrednost koristi, ki jih je medtem imela stranka od tistega, kar je dolžna vrniti oziroma povrniti.
Sporna varščina je bila dogovorjena kot zavarovanje za odpravo napak, tako v času izvajanja del po podizvajalski pogodbi kot v garancijski dobi. Zato že po svoji naravi ne more predstavljati pravno upoštevne škode iz 107. člena OZ. Ker bi se kot zavarovanje aktivirala šele v primeru ugotovljene napake, po vsebini ne gre za škodo zaradi odstopa od podizvajalske pogodbe.
Po določbi prvega odstavka 190. člena OZ je tisti, ki je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. S plačilom terjatve, ki jo je imela družba S., d. o. o., do D., d. d. - v likvidaciji, nihče od tožencev ni bil obogaten brez pravnega temelja. Plačano je bilo S., d. o. o. in ne tožencem. Toženci so morda imeli le posredno korist, ki bi lahko bila v tem, da upnik S., d. o. o. zaradi poplačila ni imel več interesa, da bi od tožencev terjal, da na podlagi določbe drugega odstavka 230. člena ZGD družbi D., d. d. - v likvidaciji vrnejo plačila, ki so jih prejeli od družbe. V tem pa ni mogoče prepoznati zakonskega znaka „obogatitve brez pravnega temelja“.
Ena od predpostavk odškodninske odgovornosti je tudi vzročna zveza. Ni namreč odškodninske odgovornosti brez obstoja pravno upoštevne vzročne zveze, pri čemer je (tudi) vprašanje kavzalnega neksusa med opustitvijo oziroma storitvijo in nastankom škode pravni sklep in s tem predmet pravnega utemeljevanja.
Ker 87. člen ZZVZZ ne ureja vprašanja vzročne zveze, kot predpostavke odškodninske odgovornosti v primeru delovnih nesreč, je le-to treba presojati s pomočjo določb OZ. 87. člen (tako kot 86. člen) ZZVZZ namreč ureja le regresno upravičenje Zavoda za zdravstveno zavarovanje.