• Najdi
  • <<
  • <
  • 5
  • od 14
  • >
  • >>
  • 81.
    VSL sklep II Cp 1554/2005
    22.6.2005
    stvarno pravo
    VSL0050956
    SPZ člen 33, 33/1, 33, 33/1.
    motenje posesti - sodno varstvo - pravni interes
    Materialno pravno je nepravilno stališče, da tožnik nima ekonomskega

    interesa za varstvo posesti, ker je v postopku izjavil, da se ne

    namerava vrniti v stanovanje, ker v njem zaradi toženčevega ravnanja

    ne obstajajo več normalni pogoji za življenje.

    Tožnik namreč s tožbo zahteva, da toženec vzpostavi takšno stanje na

    električnem bojlerju in vodovodni instalaciji, ki bo tožniku ponovno

    zagotovilo uporabo tople vode in s tem šele omogočilo ponovno bivanje

    v spornem stanovanju, torej s tožbo zasleduje povsem otipljiv

    ekonomski interes, normalno bivanje v stanovanju, ki mu je s

    toženčevim ravnanjem onemogočeno in s tem posledično povzročeno

    potrebo po tožnikovi preselitvi. Tožnikova izselitev ob povedanem

    predstavlja povsem razumljiv odziv oziroma le njegovo prisilno

    prilagoditev nastali situaciji povzročeni z nedopustnim toženčevim

    ravnanjem. Ugotovitev prvostopnega sodišča o izgubi ekonomskega

    interesa tožnika zaradi njegove preselitve na drug naslov je torej

    nepravilna. Pomeni lahko le pritrditev samovoljnemu ravnanju toženca

    ter neupoštevanje namena in cilja sodnega varstva pred motenjem

    posesti, ki je tako v vzpostavljanju porušenega posestnega stanja kot

    tudi v onemogočanju nedopustnega, nasilnega ali samovoljnega ravnanja

    motilca in rezultatov takšnega ravnanja.

     
  • 82.
    VSL sklep II Cp 2362/2005
    22.6.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL50018
    ZD člen 46, 58, 173, 173/3, 174, 174/1, 210, 210/2, 213, 213/1, 46, 58, 173, 173/3, 174, 174/1, 210, 210/2, 213, 213/1.
    prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - spor o dejstvih - vračunanje daril - prepozna pritožba
    Kadar med dediči obstaja spor o dejstvih, od katerih je odvisna

    velikost nujnega deleža, zlasti vračunanje daril v dedni delež,

    zapuščinsko sodišče spornih dejstev ne more ugotavljati ali

    razčiščevati samo, temveč mora v skladu s 3. točko 2. odstavka 210.

    člena Zakona o dedovanju postopek prekiniti in stranki napotiti na

    pravdo.

     
  • 83.
    VSL sklep III Cp 2789/2005
    22.6.2005
    STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49745
    ZPPSL člen 111, 111/1, 143, 143/4, 111, 111/1, 143, 143/4.
    prekinitev izvršilnega postopka - stečaj glavnega dolžnika - ločitvena pravica
    Po določbi 1. odst. 111. člena ZPPSL od dneva začetka stečajnega

    postopka ni mogoče dovoliti zoper dolžnika ukrepov zavarovanja niti

    prisilne izvršbe za poplačilo terjatve, glede katerih obstaja

    izvršilni naslov ali verodostojna listina. Sodišče prve stopnje je to

    določbo pravilno uporabilo, ko je zavrnilo upnikov predlog za

    nadaljevanje postopka zavarovanja terjatve zoper pravna naslednika

    prvotnega dolžnika. Upnik se neutemeljeno sklicuje na ločitveno

    pravico in zastavno pravico. Upoštevaje specialne določbe ZPPSL lahko

    le še stečajni senat odloča tudi v zvezi s terjatvami zavarovanja z

    ločitveno pravico oziroma v zvezi s samimi ločitvenimi pravicami, če

    upnik pravočasno prijavi zavarovano terjatev oziroma ločitveno

    pravico v stečajnem postopku.

     
  • 84.
    VSL sklep I Cp 2862/2005
    22.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50564
    ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 180, 180/1, 105a, 105a/1, 105a/2, 180, 180/1.
    tožba - sodna taksa - potrdilo o plačilu sodne takse
    Opustitev predložitve dokazila o plačilu dolžne sodne takse za tožbo

    predstavlja formalno pomanjkljivost tožbe, s katero zakonodajalec

    uresničuje načelo ekonomičnosti postopka in zagotavlja procesno

    disciplino strank. Ta pomanjkljivost pa ni takšne narave, da bi

    preprečevala vsebinsko obravnavanje tožbe, zato jo je mogoče

    odpraviti le do končanega predhodnega preizkusa tožbe, to je do

    vročitve tožbe toženi stranki v odgovor (1. odstavek 276. člena ZPP).

     
  • 85.
    VSK sodba I Cp 561/2004
    21.6.2005
    stvarno pravo
    VSK01091
    ZTLR člen 12. ZSZ člen 51, 51, 51.
    pravica uporabe
    Določilo 12. čl. ZTLR je treba presojati ob takrat veljavnem Zakonu o stavbnih zemljiščih (Ur. l. SRS št. 17/84, 33/89), po katerem se je stavbno zemljišče oddalo v uporabo za gradnjo s pogodbo (51. čl.) po postopku oddaje stavbnega zemljišča za graditev, v katerem je odločala komisija za oddajo stavbnega zemljišča Sklada stavbnih zemljišč (46. čl.). Take pogodbe ni, in zato tožnik na spornem zemljišču ni pridobil pravice uporabe oz. z uveljavitvijo ZLNDL lastninske pravice.

     
  • 86.
    VSK sklep II Cp 260/2005
    21.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01330
    ZIZ člen 71, 138, 150, 71, 138, 150.
    odlog izvršbe - pravnomočen sklep o izvršbi
    V obravnavanem postopku se zatrjuje odgovornost dolžnice kot fizične osebe in iz odredbe sodišča na list. št. 4 spisa izhaja, da je bila bančna organizacija obveščena, da lahko zarubljena sredstva prenese na upnikov račun šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi ter da jo bo sodišče o tem naknadno obvestilo.

     
  • 87.
    VSK sklep I Cp 197/2004
    21.6.2005
    sodne takse
    VSK01177
    ZST člen 13, 14, 14/1, 13, 14, 14/1.
    sodna taksa - oprostitev plačila sodne takse
    Po določbi 1.odst. 14.čl. ZST sklep o oprostitvi plačila takse učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, velja pa za vse vloge in dejanja, za katere je po 4. in 5.čl. tega zakona nastala obveznost tega dne ali pozneje. Tak sklep torej učinkuje tudi za nadaljnje vloge in dejanja. Sodišče prve stopnje zato v zakonu podlage za delno zavrnitev predloga potem, ko je ugotovilo, da obstojijo okoliščine iz 1.odst. 13.čl. ZST, ni imelo.

     
  • 88.
    VSK sklep I Cp 426/2004
    21.6.2005
    DEDNO PRAVO
    VSK01172
    ZD člen 212, 212/1-1, 212, 212/1-1.
    zapuščinski postopek - napotitev na pravdo
    V obravnavanem primeru ne gre za spor med dediči, temveč za spor med dediči in tretjo osebo in v takem primeru prekinitev zapuščinskega postopka sploh ne pride v poštev. Sodišče prekine postopek le v primeru, da je med dediči spor o tem ali kakšno premoženje spada v zapuščino.

     
  • 89.
    VSK sklep II Cp 261/2005
    21.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01347
    ZIZ člen 76, 76.
    delna ustavitev izvršbe - plačilo - izvršitelj
    Izvršilni postopek (tudi delno) je končan takrat, ko je upnik poplačan. Dokazila o tem, da je bil upnik res poplačan še za nadaljnjih 50.000,00 SIT, pa v spisu ni, saj ni izkazano, da bi izvršitelj prejeti denar dejansko nakazal upniku.

     
  • 90.
    VSK sodba I Cp 845/2004
    21.6.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK01223
    ZOR člen 173, 200, 173, 200. ZTPDR člen 73, 73.
    odgovornost delodajalca - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - deljena odgovornost - nematerialna škoda
    Tožnikov prispevek pri nastanku škode je sodišče prve stopnje ocenilo na 75%. Pritožba upravičeno tako visok prispevek tožnika graja, kajti po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje ni upoštevalo, čeprav je pravilno ugotovilo, vlogo tožniku nadrejenega I.K., torej tudi krivdno ravnanje tožene stranke. I.K. je namreč kot priča izrecno povedal, da mu je tožnik rekel, da bo podrl bukev in mu opisal način. Priča bi torej tedaj, kot tudi sodišče prve stopnje ugotavlja, moral reagirati in tožnika opozoriti, da način, ki ga je izbral ni pravi. Sodišče prve stopnje je torej ugotavljalo tudi krivdno odgovornost tožene stranke, vendar pa te ni upoštevalo, kar bi moralo, zato pritožbeno sodišče ob pravilni uporabi materialnega prava ocenjuje odgovornost tožene stranke v razmerju 70%, tožnikovo pa v razmerju 30%.

     
  • 91.
    VSK sodba I Cp 185/2004
    21.6.2005
    stanovanjsko pravo - obligacijsko pravo
    VSK01176
    ZOR člen 218, 218. SZ člen 24, 24/1, 31, 31/1, 24, 24/1, 31, 31/1.
    solastniški deleži na skupnih objektih in napravah - pravila vračanja
    Če je tožeča stranka imela določene stroške v zvezi z deli, za katera jo je pooblastila večina lastnikov apartmajev, potem je toženec dolžan trpeti ustrezen delež stroškov. Podlaga za zahtevek tožeče stranke je v 218. čl. ZOR, po katerem ima, če kdo za drugega kaj potroši ali stori zanj kaj drugega, kar bi bil ta po zakonu dolžan storiti, pravico zahtevati od njega povračilo.

     
  • 92.
    VDS sodba Pdp 1475/2004
    17.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03049
    ZDR člen 111, 111/1, 111/1-6, 111, 111/1, 111/1-6.
    odpoved - pristojnost
    Lečeča zdravnica tožniku ni odredila mirovanja, ampak mu je

    svetovala, naj opravlja tiste vsakodnevne aktivnosti, ki jih zmore.

    Zato tožnikovo delo na vrtu ne pomeni kršitve zdravnikovih navodil,

    spoh ker tožniku ni bilo dokazano neprekinjeno delo v prisilni drži,

    kot mu je očitala tožena stranka. Čeprav je tožniku imenovani

    zdravnik določil mirovanje, ta del sklepa pomeni le prepis določb 2.

    odstavka 233. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja in ga

    ni mogoče šteti kot navodila tožniku. Zatrjevani odpovedni razlog za

    izredno odpoved PZ po 6. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR zato ni

    podan.

     
  • 93.
    VSL sodba I Cp 400/2005
    16.6.2005
    DEDNO PRAVO - STATUSNO PRAVO
    VSL50361
    ZD člen 142, 142/1, 142, 142/1. ZGD člen 394, 394/1, 394, 394/1. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
    odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - Odgovornost družbenikov za obveznosti družbe
    Skladno s 1. odstavkom 142. člena ZD dedič odgovarja za zapustnikove

    dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. Odločilno

    dejstvo za odgovornost za zapustnikove dolgove je torej, da je tisti,

    za katerega se trdi, da je dolg "podedoval", dedič onega, zoper

    katerega je imel tožnik terjatev. Tožnik mora imeti torej terjatev do

    zapustnika.

    Na podlagi ugotovljenih dejstev ni mogoče zaključiti, da toženec ni

    imel vpliva na poslovanje družbe, ker ga ne bi mogel imeti. Skladno z

    obrazložitvijo odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, opr.

    št. U-I-135/00 z dne 09.10.2002, bi ga bilo mogoče le v tem primeru

    šteti za pasivnega družbenika (ali če se sploh ne bi zavedal, da je

    družbenik družbe, vendar takih trditev v postopku ni bilo). Dokazni

    postopek pa je pokazal, da toženec ni imel vpliva na poslovanje

    družbe zato, ker ga ni hotel imeti. Navedeno pa pomeni, da toženec,

    ki je bil edini družbenik v družbi S.H. d.o.o., svojih družbeniških

    obveznosti ni hotel izpolnjevati in je tako tudi sam prispeval k

    temu, da je bila družba izbrisana iz registra. Posledica takšnega

    neskrbnega ravnanja pa je skladno z navedeno odločbo Ustavnega

    sodišča njegova odgovornost za obveznosti izbrisane družbe.

     
  • 94.
    VDS sodba Pdp 1619/2004
    16.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03028
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3, 88, 88/1, 88/1-3.
    delavec - odpoved - krivda
    Ker je bila tožnica utemeljeno prepričana, da ima v času

    fizioterapije odobren 4 - urni bolniški stalež, saj jo je o odprtju

    bolniškega staleža obvestil njen lečeči zdravnik, podana redna

    odpoved iz krivdenga razloga ni zakonita. Tožena stranka bi morala

    dokazati, da je tožnica pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega

    razmerja kršila (vsaj) iz malomarnosti, da bi ji lahko zakonito redno

    odpovedala PZ iz krivdnega razloga.

     
  • 95.
    VDS sklep Pdp 741/2005
    16.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03215
    ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a, 105a/1, 105a/2.
    delovno razmerje - plačilo takse
    Po določbi 105. a člena ZPP se mora tožbi priložiti dokazilo

    o plačilu dolžne sodne takse. Če dokazilo ni predloženo in

    niso podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, ravna

    sodišče s tako vlogo kot z nepopolno vlogo. Če dokazilo ni

    predloženo niti v roku za dopolnitev, se šteje, da je vloga

    umaknjena.

     
  • 96.
    VDS sklep Pdp 1874/2003
    16.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03230
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3, 88, 88/1, 88/1-3.
    pogodba o zaposlitvi - krivdni razlog
    Krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi je

    podan, če delavec ne izpolnjuje pogodbenih ali drugih

    obveznosti iz delovnega razmerja in je pri tem podana

    njegova krivda. Pri odločitvi o zakonitosti redne odpovedi

    PZ iz krivdnega razloga mora zato sodišče ugotoviti, ali je

    tožnica s tem, ko se ji v času bolniškega staleža udeležila

    računovodskega seminarja, kršila delovne obveznosti po PZ in

    ne ali so podane hujše kršitve delovnih obveznosti po

    kolektivni pogodbi dejavnosti bank in hranilnic v Republiki

    Sloveniji.

     
  • 97.
    VSL sodba I Cpg 289/2004
    16.6.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL05284
    ZZK člen 20, 60, 20, 60.
    zaznamba vrstnega reda - hipoteka - predznamba
    V skladu s 1. odst. 64. člena takrat veljavnega Zakona o temeljnih

    lastninskopravnih razmerjih (Ur. l. SFRJ 6/80) se hipoteka na podlagi

    pravnega posla pridobi z vpisom v javno knjigo. S tem v zvezi pa je

    materialnopravno zmotno izhodišče sodišča prve stopnje, da je tožeča

    stranka hipoteko pridobila že z vpisom zaznambe vrstnega reda dne

    24.10.1991, to je pred uveljavitvijo ZDen. Sodišče prve stopnje je

    namreč učinek zaznambe vrstnega reda neutemeljeno razlagalo z učinkom

    predznambe zastavne pravice.

     
  • 98.
    VDS sodba Pdp 468/2005
    16.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03227
    ZPP člen 141, 141/2, 141/4, 141, 141/2, 141/4.
    delovno razmerje - zamudna sodba - vročanje - odpoved pogodbe
    Tožba s pozivom na odgovor je bila pritrjena na vrata na

    naslovu, ki je bil kot sedež pravne osebe - tožene stranke -

    naveden v sodnem registru. Ker je vročitev pravni osebi

    zakonito opravljena, če se obvestilo pusti na vratih

    prostorov sedeža, je bila tožba pravilno vročena in

    posledično zamudna sodba zakonito izdana.

     
  • 99.
    VSL sodba II Cp 1751/2004
    16.6.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL50976
    ZD člen 60, 60/1, 60/3, 60, 60/1, 60/3.
    neveljavnost oporoke - zmota v nagibu
    Oporoka je neveljavna (tudi tedaj), če je oporočitelj oporoko

    napravil, ker je bil v zmoti, med drugim tudi v zmoti o dejstvih, ki

    so ga nagnila k takim razpolaganjem. V konkretnem primeru bi morala

    tožnica dokazati, da je bil pokojni v zmoti glede okoliščine, ki ga

    je nagnila, da je sklenil oporočno razpolagati v korist oporočnega

    dediča (toženca). Tožničnine trditve, da oporočitelj oporoke ne bi

    napravil (v tem primeru bi bila tožnica zakonita dedinja do 1/2

    zapuščine) oziroma bi jo napravil v celoti v njeno korist, če ne bi

    (zmotno) mislil, da je tožnica kriva za samomor njenega očeta, brata

    oporočitelja, ne more pripeljati do ugoditve tožbenemu zahtevku.

     
  • 100.
    VDS sodba Pdp 1689/2004
    16.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03211
    ZDR člen 83, 83/2, 177, 177/1, 177/2, 83, 83/2, 177, 177/1, 177/2.
    delovno razmerje - odpoved pogodbe - zagovor
    Tožena stranka je tožnici poslala pisno opozorilo v zvezi z

    možnostjo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga

    in ji hkrati omogočila pisni zagovor, saj je pisnemu

    opozorilu priložila obrazec za podajo pisnega zagovora z

    navodilom, naj zagovor pošlje direktorju. S tem je tožena

    stranka izpolnila zahtevo iz 2. odst. 83. člena ZDR.

     
  • <<
  • <
  • 5
  • od 14
  • >
  • >>