V revizijskem postopku ni mogoče upoštevati tistih trditev in navedb, ki jih je revident sodišču predstavil v preteklosti in se na njih v reviziji le posplošeno sklicuje.
dokazovanje - dokazno breme - pogodba o delu - darilna pogodba
Procesno dokazno breme ureja ZPP tako, da ne zavezuje le ene pravdne stranke, temveč se med postopkom lahko prenaša. V zvezi z izjavo z dne 4.10.1993 revizija utemeljeno opozarja, da toženec ni dokazal, da bi bilo med pravdnima strankama kakšno drugo sporno razmerje, razen tistega o izročitvi pitanih govedi v letu 1992. Zato je izjava, ki sta jo podpisali obe pravdni stranki, lahko sporazum o razrešitvi spornega razmerja (čeprav ne tudi neposredni izvršilni naslov) in jo je treba upoštevati v dokaznem postopku ter jo z vso resnostjo oceniti z vsemi drugimi izvedenimi dokazi. Dejstvo, da je tožnica pred pravdo vložila izvršbo na podlagi verodostojnih listin in oprlo tožbeni zahtevek na tedaj predložene listine (prvi odstavek 7. člena in prvi odstavek 180. člena ZPP), ji ne onemogoča, da bi po ugovoru toženca, češ da tožnici ničesar ne dolguje, izpodbijala njegove navedbe in z izjavo dokazovala nasprotno (212. člen ZPP). To je storila takoj, tako da je sodišče na naroku za prvo glavno obravnavo dne 31.1.1996 že pregledalo opomin pred tožbo (ki se sklicuje na to izjavo) in sporno izjavo. Tožnica je torej predlagala nove dokaze pravočasno celo po določbah sedaj veljavnega prvega odstavka 286. člena ZPP, čeprav je tedaj veljal prejšnji ZPP, ki ni poznal eventualne maksime.
Ko sta sodišči prve in druge stopnje presojali vsako pogodbo posebej, sta jo pravno opredelili kot pogodbo o delu (podjemu), ki je urejena v členih 600-628 Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur. l. SFRJ, št. 29/78-57/89). S pogodbo o delu se prevzemnik posla (podjemnik, izvajalec) zaveže opraviti določen posel (v obravnavanem primeru se je toženec zavezal, da bo pitane teleta), naročnik pa se zavezuje, da mu bo to plačal. Pogodba o delu se včasih približuje prodajni pogodbi, saj tako kot podjemnik, tudi prodajalec dostikrat prodaja rezultat dela, svoj delovni uspeh. Zato ZOR v 601. členu opredeljuje razmerje med pogodbama in v prvem odstavku tega člena določa, da se v dvomu šteje pogodba, s katero se ena stranka zavezuje izdelati določeno premično stvar iz svojega materiala, za prodajno pogodbo. Pri prodaji se prodajalec zavezuje, da bo stvar, ki jo prodaja, izročil kupcu tako, da bo ta pridobil lastninsko pravico, kupec pa se zavezuje, da bo prodajalcu plačal kupnino (454. člen ZOR).
ZZZDR člen 12, 59.ZOR člen 360, 371.ZPP člen 370, 370/3, 371.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - prodaja skupne nepremičnine - zastaranje
Ker je toženec prodal nepremičnino, katere (pretežni) del je bil skupno premoženje pravdnih strank, kupnino pa v celoti zadržal zase, je dolžan tožnici izplačati denarno vrednost njenega deleža na skupno ustvarjenem premoženju.
zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o podaljšanju pripora
Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zoper vsako pravnomočno odločbo o podaljšanju pripora, ampak le v primeru podaljšanja s sklepom senata Vrhovnega sodišča (2. odstavek 205. člena ZKP) in v primeru podaljšanja po vložitvi obtožnice (2. odstavek 272. člena ZKP).
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o odmeri povprečnine zagovorniku
Z zahtevo za varstvo zakonitosti zagovornik ne more izpodbijati pravnomočne sodne odločbe, s katero je bilo odločeno o njegovih pravicah in interesih (1. odstavek 421. člena ZKP), torej tudi ne sklepa o obveznosti plačila stroškov preložitve glavne obravnave, ki jih je povzročil s svojim ravnanjem in po lastni krivdi.
pisna oporoka pred pričama - dovoljenost revizije - sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
V tem primeru je odločilna ugotovitev, da je pisec oporoke zapisal ".. tako, ko je to F. želel". Taka dejanska ugotovitev ne dopušča nobenega dvoma, da gre za (zavestno) oporočno razpolaganje, ki ga je zapisala tretja oseba, listino pa sta podpisali dve priči.
stiki z otrokom - prenos pristojnosti - dokončanje že začetih postopkov - odločba ustavnega sodišča
Zakonodajalec je uredil prehodno obdobje prenosa pristojnosti za odločanje o stikih z otroci tako, da se začeti postopki končajo pred centri za socialno delo, o pritožbah pa odloča ministrstvo, pristojno za družino. Zato o zakonitosti dokončnih upravnih odločb tudi v prehodnem obdobju odloča upravno in ne okrožno sodišče.
ZZZDR člen 102, 103, 129. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 3, 18, 27.
razmerja med starši in otroki - razpad izvenzakonske skupnosti - dolžnost preživljanja otroka - višina preživnine - možnosti preživninskega zavezanca
Pri odmeri preživnine za mladoletnega otroka preživninska dolžnost zavezanca ni samo tista, ki izhaja iz njegovih rednih dohodkov in premoženje, ampak tudi tistih, ki jo je dolžan poiskati ni izkoristiti, da lahko preživninsko obveznost izpolni.
izdaja dovoljenja za premik hladilnikov - upravni postopek - vloga - zavrženje vloge zaradi nepristojnosti
Če organ, ki je dobil vlogo, ne more ugotoviti, kateri organ je zanjo pristojen, brez odlašanja izda sklep, s katerim zavrže vlogo zaradi nepristojnosti.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - ponarejanje denarja - spravljanje v obtok - poskus ponarejanja denarja - neprimeren poskus - dejanska zmota - vštevanje pripora - nedovoljeni dokazi - posebni preiskovalni ukrepi - poročila o uporabi teh ukrepov - priče - prepoved zaslišanja - posredne priče - koordinator kot priča - tajni policijski sodelavec kot priča - hišna preiskava - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ni razlogov o odločilnih dejstvih - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - stroški kazenskega postopka - stroški zdravljenja v priporu
Kaznivo dejanje ponarejanja denarja po 1. odstavku 249. člena KZ s spravljanjem ponarejenega denarja v obtok je dokončano, ko storilec - imetnik ponarejenega denarja, izroči drugemu ponarejeni denar kot plačilno sredstvo, s čimer ga spravi v obtok. Razlog za izročitev in način nista pomembna.
Pogajanja, sporazum, preverjanje "bonitete" pogodbenika in kakovosti ponaredkov kot predmeta "posla", pomenijo začetna izvršitvena dejanja kaznivega dejanja spravljanja ponarejenega denarja v obtok.
Obsojenčevo zmotno prepričanje (1. odstavek 20. člena KZ), da so kupci ponarejenega denarja kriminalci, ne pa tajni delavci ali sodelavci policije, ni zmota o zakonitem znaku kaznivih dejanja ropa ali hude telesne poškodbe in zaradi te zmote dejanje obsojenca ne bi bilo dopustno, tudi če bi bil oškodovanec res izvrševalec kaznivega dejanja.
Dokaz z zaslišanjem posrednih prič v dokaznem pravu v kazenskem postopku ni prepovedan.
Ker je bila identiteta tajnih policistov uradna skrivnost in ker minister za notranje zadeve tajnega policista ni razrešil varovanja tajnosti na podlagi 56. člena Zakona o policiji, ta v skladu s 1. točko 235. člena ZKP ni smel biti zaslišan.
Dokler so informatorji zbirali le obvestila, ki so omogočala, da se sum z nedoločnega kroga oseb usmeri proti določenemu osumljencu, to ni pomenilo izvajanja tajnega policijskega sodelovanja v smislu 2. točke 1. odstavka 150. člena ZKP.
Ker je bil obsojenec spoznan za krivega, je dolžan povrniti tudi stroške svojega zdravljenja, ko je bil v priporu (1. odstavek 95. člena v zvezi s 5. točko 2. odstavka 92. člena ZKP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22576
KZ člen 53, 53/1, 196, 196/1, 302, 302/4.ZKP člen 39, 39-6, 41, 41/3, 150, 372, 372-5, 420, 420/2.
pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe - kazniva dejanja zoper javni red in mir - preprečitev uradnega dejanja uradni osebi - prikriti preiskovalni ukrepi - razlogi za sum - izzvana kriminalna dejavnost - izločitev sodnika - izvajanje dokazov - dokazni sklep - zavrnitev dokaznega predloga - obdolženec kot priča - izločitev zapisnikov o zaslišanju - kazniva dejanja zoper človekovo zdravje - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - kolektivno kaznivo dejanje - nadaljevano kaznivo dejanje - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni
Sodišče pri presoji, ali bo preklicalo pogojno obsodbo, ni vezano na razloge sodišča, ki je izreklo pogojno obsodbo, temveč povsem neodvisno samo ocenjuje, ali je bila ali ni bilo podlage za pogojno obsodbo glede na dejanje, za katero poteka sojenje.
Kaznivo dejanje po 4. v zvezi s 1. odstavkom 302. člena KZ lahko stori tudi tisti, ki mu je bila odvzeta prostost, proti uradni osebi, ki pazi nanj.
Razlogi za sum, kot stopnja verjetnosti storitve kaznivega dejanja, so morali biti podani že v času odreditve posebnih ukrepov. Zoper odredbo ni samostojnega pravnega sredstva, zato so morali biti ti razlogi izkazani tako, da so tudi pozneje v postopku omogočali preizkus pogojev za izdajo odredbe in presojo, ali ne gre za procesni položaj, ko je treba uporabiti določbo 4. odstavka 83. člena ZKP-94 ter predmete, posnetke, sporočila ali druga dokazila izločiti iz spisov.
Če je sodišče sprejelo sklep, da bo izvedlo dokaze, lahko le izjemoma sprejme drugačen sklep, in sicer kadar se pozneje izkaže, da je dokaz nedosegljiv, ali da bi bila njegova izvedba povezana z nesorazmernimi težavami, ali če izvede druge dokaze in na podlagi teh presodi, da je dejstvo, ki bi se sicer dokazovalo z dokazom, katerega izvedbo je sprejelo, že v zadostni meri razjasnjeno.
Za izločitev obdolženčeve izpovedbe iz spisa, zoper katerega je bil kazenski postopek ustavljen in je bil nato v tem postopku o istih dejstvih zaslišan tudi kot priča, ni nobene procesne podlage. Iz spisov pa je treba izločiti zapisnik o zaslišanju osebe kot priče, če je ta v istem postopku pozneje o istih dejstvih zaslišana kot obdolženec. Zato sodišče, ki je priči predočilo vsebino tistega, kar je povedal kot obdolženec in v skladu z načelom proste presoje dokazov tudi presojalo, kateri od teh izpovedb bo verjelo, ni prekršilo procesnih določb, ki urejajo področje dokaznega prava.
Pri kaznivem dejanju po 1. odstavku 196. člena KZ uporabljena konstrukcija nadaljevanega kaznivega dejanja je napačna, saj gre za kolektivno kaznivo dejanje. Vendar pa ta okoliščina ne pomeni kršitve kazenskega zakona v škodo obsojenca, saj gre v obeh primerih za eno kaznivo dejanje, le pravna podlaga je nekoliko različna.
Izpodbijanje odločbe o kazni z vidika njene primernosti ne more biti predmet odločanja o zahtevi za varstvo zakonitosti.
premoženjska razmerja med zakonci - razveza zakonske zveze - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - poslovni delež v družbi
Res je lahko v skladu z drugim odstavkom 51. člena ZZZDR tudi poslovni delež na družbi, ustanovljeni z delom zakoncev v času trajanja njune zakonske zveze, skupno premoženje obeh zakoncev, vendar to ni nujno v vsakem primeru. V obravnavani zadevi ob pomanjkljivi dokazni podlagi na toženčevi strani in ustrezni dokazni podlagi na tožničini strani ne preseneča taka dejanska podlaga sodbe, ki je omogočila pravni zaključek, da je bil poslovni delež toženčevo posebno premoženje. Posojeni denar ni bil porabljen za potrebe skupnega življenja pravdnih strank ali njunega skupnega premoženja, pač pa je bilo posojilo najeto in tudi porabljeno za plačilo davčnega dolga družbe, v kateri je bil poslovni delež toženčevo posebno premoženje.
Ker je tožnica posojilo vrnila posojilodajalcu, moral pa bi ga toženec, tožnica utemeljeno na podlagi 218. člena ZOR zahteva vrnitev denarja.
Predkaznovanost je ena od pomembnejših subjektivnih okoliščin, ki jo sodišče upošteva pri presoji obstoja pripornega razloga ponovitvene nevarnosti.
S tem ko je sodišče ugotovilo obstoj utemeljenega suma v smeri obdolžencu v vloženi obtožbi očitanih kaznivih dejanj in z upoštevanjem njegove predkaznovanosti pri presoji pripornega razloga ponovitvene nevarnosti, ni kršilo domneve nedolžnosti.
ZPP člen 339, 339/2-14, 370, 370/3.ZOR člen 446, 897.
bistvene kršitve določb pravdnega postopka - razlogi za revizijo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - novi dokazi
Nenavedba prav vseh pogodbenih določb, tudi tistih, ki so izven trditev pravdnih strank, ne pomeni procesne kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Zaradi izrecne prepovedi iz tretjega odstavka 370. člena ZPP z revizijo ni mogoče uveljavljati zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Prav v tej nedovoljeni smeri gredo toženkine revizijske trditve o zavarovanju posojila in dve novi listini, ki ju je toženka priložila reviziji. Gre namreč za nov ugovor, ki ga ni bilo v toženkini trditveni podlagi in glede katerega toženka sedaj predlaga nove dokaze. Revizijsko sodišče in stranke so v sedanji fazi postopka vezani na tiste dejanske ugotovitve, ki sta jih ugotovili obe sodišči. Zato revizijsko sodišče toženkinega novega ugovora ne sme obravnavati.
ugotavljanje državljanstva - sklenitev zakonske zveze z avstrijskim državljanom - domovinska pristojnost na ozemlju Kraljevine Jugoslavije
Ker je pravna prednica tožnika sicer roj. l. 1898 v Mariboru, leta 1925 sklenila zakonsko zvezo z avstrijskim državljanom, je v skladu s paragrafom 7 Zakona o domovinstvu pridobila avstrijsko državljanstvo. Na dan 6.4.1941 ni imela domovinske pristojnosti na ozemlju takratne Kraljevine Jugoslavije. Zato na dan 28.8.1945 ni postala državljanka nove Jugoslavije na podlagi 1. odst. 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ, s tem pa po 39. členu Zakona o državljanstvu RS ne velja za državljanko RS.
gradbeno dovoljenje - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - presoja izpolnjevanja pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja
V postopku za izdajo gradbenega dovoljenja se presoja le, ali so izpolnjeni pogoji za pridobitev gradbenega dovoljenja po ZGO. Ugovori, ki so lokacijske narave, se v tem postopku ne obravnavajo, saj so bili že presojeni v pravnomočno končanem lokacijskem postopku.