ZKZ člen 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25.ZUstS člen 44.
promet s kmetijskimi zemljišči - izdaja potrdila - odločba ustavnega sodišča - učinki razveljavitve zakonskega akta
Določbe Zakona o kmetijskih zemljiščih iz leta 1996 - poglavje III. Promet s kmetijskimi zemljišči - je Ustavno sodišče razveljavilo, zato jih ni mogoče uporabiti.
pravni položaj oseb, ki jim je bila odvzeta pravica uporabe - upravičenci do denacionalizacije
Pravni položaj oseb, ki jim je bila odvzeta pravica uporabe, je enak pravnemu položaju prejšnjega lastnika nacionaliziranega zemljišča. Zato so tudi te osebe upravičenci do denacionalizacije.
V zvezi z odškodnino zaradi okrnitve svobode revizijsko sodišče ugotavlja, da je šlo za poseg države, ki je bil izveden v nasprotju z 19. členom URS, ker je bila tožnikom odvzeta svoboda v nasprotju s postopkom, ki ga zato določa zakon, saj je bilo ravnanje policistov brutalno. Zaradi tega so tožniki po 26. členu URS in po splošnih pravilih ZOR, upravičeni do denarne odškodnine, ki se v sodni praksi praviloma določa kot enotno obliko škode. Pritrditi je sodišču druge stopnje, da v obravnavanem primeru ni mogoče prisoditi posebne odškodnine za duševne bolečine zaradi okrnitve svobode in posebne odškodnine zaradi kršitve pravice osebnosti - čast in dobro ime in da so tudi tožniki sami v tožbi zahtevali 1.000.000 tolarjev za strah in 1.000.000 tolarjev zaradi okrnitve svobode in pravice osebnosti. Celo odškodnino za strah bi bilo treba presojati skupaj. Zaradi tega, ker sta bili ločeno ovrednoteni odškodnina za strah in odškodnina zaradi okrnitve svobode, pa ni bilo kršeno materialno pravo, saj je skupna odškodnina v znesku 600.000 tolarjev vsakemu od tožnikov pravična.
ZPP člen 25, 25/2, 69, 69/1.ZIZ člen 15, 54, 58, 58/3, 61, 61/1, 62, 62/1, 62/2, 62/6, 100, 136.
izvršba na podlagi verodostojne listine - spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izključna pristojnost - sporazum o krajevni pristojnosti - odločanje o ugovoru
V izvršilnem postopku je krajevna pristojnost vezana na izvršilna sredstva in je izključna. Zato v izvršilnem postopku sporazum o krajevni pristojnosti ni upošteven.
Dolžnik izpodbija sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v celoti in ugovarja krajevni pristojnosti. V takem primeru odloča o ugovoru sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi, šele nato pa lahko po drugem odstavku 62. člena ZIZ odloči, da ni pristojno in zadevo odstopi tistemu pravdnemu sodišču, ki je pristojno po (priloženem) sporazumu strank o krajevni pristojnosti.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - ponarejanje denarja - spravljanje v obtok - poskus ponarejanja denarja - neprimeren poskus - dejanska zmota - vštevanje pripora - nedovoljeni dokazi - posebni preiskovalni ukrepi - poročila o uporabi teh ukrepov - priče - prepoved zaslišanja - posredne priče - koordinator kot priča - tajni policijski sodelavec kot priča - hišna preiskava - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ni razlogov o odločilnih dejstvih - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - stroški kazenskega postopka - stroški zdravljenja v priporu
Kaznivo dejanje ponarejanja denarja po 1. odstavku 249. člena KZ s spravljanjem ponarejenega denarja v obtok je dokončano, ko storilec - imetnik ponarejenega denarja, izroči drugemu ponarejeni denar kot plačilno sredstvo, s čimer ga spravi v obtok. Razlog za izročitev in način nista pomembna.
Pogajanja, sporazum, preverjanje "bonitete" pogodbenika in kakovosti ponaredkov kot predmeta "posla", pomenijo začetna izvršitvena dejanja kaznivega dejanja spravljanja ponarejenega denarja v obtok.
Obsojenčevo zmotno prepričanje (1. odstavek 20. člena KZ), da so kupci ponarejenega denarja kriminalci, ne pa tajni delavci ali sodelavci policije, ni zmota o zakonitem znaku kaznivih dejanja ropa ali hude telesne poškodbe in zaradi te zmote dejanje obsojenca ne bi bilo dopustno, tudi če bi bil oškodovanec res izvrševalec kaznivega dejanja.
Dokaz z zaslišanjem posrednih prič v dokaznem pravu v kazenskem postopku ni prepovedan.
Ker je bila identiteta tajnih policistov uradna skrivnost in ker minister za notranje zadeve tajnega policista ni razrešil varovanja tajnosti na podlagi 56. člena Zakona o policiji, ta v skladu s 1. točko 235. člena ZKP ni smel biti zaslišan.
Dokler so informatorji zbirali le obvestila, ki so omogočala, da se sum z nedoločnega kroga oseb usmeri proti določenemu osumljencu, to ni pomenilo izvajanja tajnega policijskega sodelovanja v smislu 2. točke 1. odstavka 150. člena ZKP.
Ker je bil obsojenec spoznan za krivega, je dolžan povrniti tudi stroške svojega zdravljenja, ko je bil v priporu (1. odstavek 95. člena v zvezi s 5. točko 2. odstavka 92. člena ZKP).
ZUN člen 62, 62/4, 73, 73/1, 73/2, 75. ZUS člen 73.
ukrep urbanističnega inšpektorja - priglasitev del - pravnomočnost odločbe o dovolitvi priglašenih del
Na podlagi določbe 4. odstavka 62. člena ZUN, ki določa, da odločba o dovolitvi priglašenih del preneha veljati, če investitor ne prične s priglašenimi deli v enem letu po prejemu pravnomočne odločbe, je treba sklepati, da je pričetek del vezan na pravnomočno odločbo o dovolitvi priglašenih del. Ker investitor pridobi pravico pričeti s priglašenimi deli šele po pravnomočnosti odločbe o dovolitvi priglašenih del, je investitor, ki prične z deli pred pravnomočnostjo odločbe, v enakem pravnem položaju kot če upravnega dovoljenja ne bi imel. Kadar pa investitor gradi brez ustreznega upravnega dovoljenja, je inšpekcijski organ dolžan izreči ukrep po 1. odstavku 73. člena ZUN.
stiki z otrokom - prenos pristojnosti - dokončanje že začetih postopkov - odločba ustavnega sodišča
Zakonodajalec je uredil prehodno obdobje prenosa pristojnosti za odločanje o stikih z otroci tako, da se začeti postopki končajo pred centri za socialno delo, o pritožbah pa odloča ministrstvo, pristojno za družino. Zato o zakonitosti dokončnih upravnih odločb tudi v prehodnem obdobju odloča upravno in ne okrožno sodišče.
carina - upravni spor - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - zahteva za glavno obravnavo - sojenje na seji
Če tožnik v tožbi zahteva, da sodišče odloči po opravljeni glavni obravnavi in uveljavlja razlog nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, je sodišče dolžno glavno obravnavo opraviti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22576
KZ člen 53, 53/1, 196, 196/1, 302, 302/4.ZKP člen 39, 39-6, 41, 41/3, 150, 372, 372-5, 420, 420/2.
pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe - kazniva dejanja zoper javni red in mir - preprečitev uradnega dejanja uradni osebi - prikriti preiskovalni ukrepi - razlogi za sum - izzvana kriminalna dejavnost - izločitev sodnika - izvajanje dokazov - dokazni sklep - zavrnitev dokaznega predloga - obdolženec kot priča - izločitev zapisnikov o zaslišanju - kazniva dejanja zoper človekovo zdravje - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - kolektivno kaznivo dejanje - nadaljevano kaznivo dejanje - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni
Sodišče pri presoji, ali bo preklicalo pogojno obsodbo, ni vezano na razloge sodišča, ki je izreklo pogojno obsodbo, temveč povsem neodvisno samo ocenjuje, ali je bila ali ni bilo podlage za pogojno obsodbo glede na dejanje, za katero poteka sojenje.
Kaznivo dejanje po 4. v zvezi s 1. odstavkom 302. člena KZ lahko stori tudi tisti, ki mu je bila odvzeta prostost, proti uradni osebi, ki pazi nanj.
Razlogi za sum, kot stopnja verjetnosti storitve kaznivega dejanja, so morali biti podani že v času odreditve posebnih ukrepov. Zoper odredbo ni samostojnega pravnega sredstva, zato so morali biti ti razlogi izkazani tako, da so tudi pozneje v postopku omogočali preizkus pogojev za izdajo odredbe in presojo, ali ne gre za procesni položaj, ko je treba uporabiti določbo 4. odstavka 83. člena ZKP-94 ter predmete, posnetke, sporočila ali druga dokazila izločiti iz spisov.
Če je sodišče sprejelo sklep, da bo izvedlo dokaze, lahko le izjemoma sprejme drugačen sklep, in sicer kadar se pozneje izkaže, da je dokaz nedosegljiv, ali da bi bila njegova izvedba povezana z nesorazmernimi težavami, ali če izvede druge dokaze in na podlagi teh presodi, da je dejstvo, ki bi se sicer dokazovalo z dokazom, katerega izvedbo je sprejelo, že v zadostni meri razjasnjeno.
Za izločitev obdolženčeve izpovedbe iz spisa, zoper katerega je bil kazenski postopek ustavljen in je bil nato v tem postopku o istih dejstvih zaslišan tudi kot priča, ni nobene procesne podlage. Iz spisov pa je treba izločiti zapisnik o zaslišanju osebe kot priče, če je ta v istem postopku pozneje o istih dejstvih zaslišana kot obdolženec. Zato sodišče, ki je priči predočilo vsebino tistega, kar je povedal kot obdolženec in v skladu z načelom proste presoje dokazov tudi presojalo, kateri od teh izpovedb bo verjelo, ni prekršilo procesnih določb, ki urejajo področje dokaznega prava.
Pri kaznivem dejanju po 1. odstavku 196. člena KZ uporabljena konstrukcija nadaljevanega kaznivega dejanja je napačna, saj gre za kolektivno kaznivo dejanje. Vendar pa ta okoliščina ne pomeni kršitve kazenskega zakona v škodo obsojenca, saj gre v obeh primerih za eno kaznivo dejanje, le pravna podlaga je nekoliko različna.
Izpodbijanje odločbe o kazni z vidika njene primernosti ne more biti predmet odločanja o zahtevi za varstvo zakonitosti.
pisna oporoka pred pričama - dovoljenost revizije - sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
V tem primeru je odločilna ugotovitev, da je pisec oporoke zapisal ".. tako, ko je to F. želel". Taka dejanska ugotovitev ne dopušča nobenega dvoma, da gre za (zavestno) oporočno razpolaganje, ki ga je zapisala tretja oseba, listino pa sta podpisali dve priči.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa kršitev zakona
Ker zahteva za varstvo zakonitosti ne pojasni, na katere in čigave izjave, dane nemški policiji, se opira sodba, ter kako je sodišče te izjave v sodbi ocenjevalo in uporabilo, teh navedb ni mogoče presojati (1. odstavek 424. člena ZKP).
dokazovanje - dokazno breme - pogodba o delu - darilna pogodba
Procesno dokazno breme ureja ZPP tako, da ne zavezuje le ene pravdne stranke, temveč se med postopkom lahko prenaša. V zvezi z izjavo z dne 4.10.1993 revizija utemeljeno opozarja, da toženec ni dokazal, da bi bilo med pravdnima strankama kakšno drugo sporno razmerje, razen tistega o izročitvi pitanih govedi v letu 1992. Zato je izjava, ki sta jo podpisali obe pravdni stranki, lahko sporazum o razrešitvi spornega razmerja (čeprav ne tudi neposredni izvršilni naslov) in jo je treba upoštevati v dokaznem postopku ter jo z vso resnostjo oceniti z vsemi drugimi izvedenimi dokazi. Dejstvo, da je tožnica pred pravdo vložila izvršbo na podlagi verodostojnih listin in oprlo tožbeni zahtevek na tedaj predložene listine (prvi odstavek 7. člena in prvi odstavek 180. člena ZPP), ji ne onemogoča, da bi po ugovoru toženca, češ da tožnici ničesar ne dolguje, izpodbijala njegove navedbe in z izjavo dokazovala nasprotno (212. člen ZPP). To je storila takoj, tako da je sodišče na naroku za prvo glavno obravnavo dne 31.1.1996 že pregledalo opomin pred tožbo (ki se sklicuje na to izjavo) in sporno izjavo. Tožnica je torej predlagala nove dokaze pravočasno celo po določbah sedaj veljavnega prvega odstavka 286. člena ZPP, čeprav je tedaj veljal prejšnji ZPP, ki ni poznal eventualne maksime.
Ko sta sodišči prve in druge stopnje presojali vsako pogodbo posebej, sta jo pravno opredelili kot pogodbo o delu (podjemu), ki je urejena v členih 600-628 Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur. l. SFRJ, št. 29/78-57/89). S pogodbo o delu se prevzemnik posla (podjemnik, izvajalec) zaveže opraviti določen posel (v obravnavanem primeru se je toženec zavezal, da bo pitane teleta), naročnik pa se zavezuje, da mu bo to plačal. Pogodba o delu se včasih približuje prodajni pogodbi, saj tako kot podjemnik, tudi prodajalec dostikrat prodaja rezultat dela, svoj delovni uspeh. Zato ZOR v 601. členu opredeljuje razmerje med pogodbama in v prvem odstavku tega člena določa, da se v dvomu šteje pogodba, s katero se ena stranka zavezuje izdelati določeno premično stvar iz svojega materiala, za prodajno pogodbo. Pri prodaji se prodajalec zavezuje, da bo stvar, ki jo prodaja, izročil kupcu tako, da bo ta pridobil lastninsko pravico, kupec pa se zavezuje, da bo prodajalcu plačal kupnino (454. člen ZOR).
upravni spor - rok za vložitev tožbe zaradi nezakonitega dejanja in vrnitev v prejšnje stanje
Rok za tožbo zaradi nezakonitega dejanja prisilne privedbe je 30 dni in začne teči takrat, ko je bilo dejanje storjeno. Tožba, vložena po preteku 30 dni od dneva, ko je bilo dejanje storjeno, je prepozna. Dejstvo, da je tožnik rok za tožbo zamudil, ker je zoper prisilno privedbo vložil pritožbo pri okrožnem sodišču, ni opravičeni vzrok za zamudo roka. Tožnikova subjektivna predstava o tem, da je zoper prisilno privedbo dovoljena pritožba, ni okoliščina oziroma ovira, ki bi opravičevala zamudo roka za tožbo.
gradbeno dovoljenje - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - presoja izpolnjevanja pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja
V postopku za izdajo gradbenega dovoljenja se presoja le, ali so izpolnjeni pogoji za pridobitev gradbenega dovoljenja po ZGO. Ugovori, ki so lokacijske narave, se v tem postopku ne obravnavajo, saj so bili že presojeni v pravnomočno končanem lokacijskem postopku.
dovolitev priglašenih del - postavitev nadstreška - skladnost s PUP
Ker so že v osnovnem objektu predvidene površine za funkcijo, kot bi jo imel priglašeni nadstrešek, postavitev nadstreška ni v skladu s PUP, ki gradnjo pomožnih objektov sicer dopušča, vendar le izjemoma, če je izpolnjen pogoj, da v sklopu obstoječe gradbene lupine ni mogoče rešiti funkcionalno potrebnih površin.
premoženjska razmerja med zakonci - razveza zakonske zveze - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - poslovni delež v družbi
Res je lahko v skladu z drugim odstavkom 51. člena ZZZDR tudi poslovni delež na družbi, ustanovljeni z delom zakoncev v času trajanja njune zakonske zveze, skupno premoženje obeh zakoncev, vendar to ni nujno v vsakem primeru. V obravnavani zadevi ob pomanjkljivi dokazni podlagi na toženčevi strani in ustrezni dokazni podlagi na tožničini strani ne preseneča taka dejanska podlaga sodbe, ki je omogočila pravni zaključek, da je bil poslovni delež toženčevo posebno premoženje. Posojeni denar ni bil porabljen za potrebe skupnega življenja pravdnih strank ali njunega skupnega premoženja, pač pa je bilo posojilo najeto in tudi porabljeno za plačilo davčnega dolga družbe, v kateri je bil poslovni delež toženčevo posebno premoženje.
Ker je tožnica posojilo vrnila posojilodajalcu, moral pa bi ga toženec, tožnica utemeljeno na podlagi 218. člena ZOR zahteva vrnitev denarja.
ZPP člen 339, 339/2-14, 370, 370/3.ZOR člen 446, 897.
bistvene kršitve določb pravdnega postopka - razlogi za revizijo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - novi dokazi
Nenavedba prav vseh pogodbenih določb, tudi tistih, ki so izven trditev pravdnih strank, ne pomeni procesne kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Zaradi izrecne prepovedi iz tretjega odstavka 370. člena ZPP z revizijo ni mogoče uveljavljati zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Prav v tej nedovoljeni smeri gredo toženkine revizijske trditve o zavarovanju posojila in dve novi listini, ki ju je toženka priložila reviziji. Gre namreč za nov ugovor, ki ga ni bilo v toženkini trditveni podlagi in glede katerega toženka sedaj predlaga nove dokaze. Revizijsko sodišče in stranke so v sedanji fazi postopka vezani na tiste dejanske ugotovitve, ki sta jih ugotovili obe sodišči. Zato revizijsko sodišče toženkinega novega ugovora ne sme obravnavati.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o odmeri povprečnine zagovorniku
Z zahtevo za varstvo zakonitosti zagovornik ne more izpodbijati pravnomočne sodne odločbe, s katero je bilo odločeno o njegovih pravicah in interesih (1. odstavek 421. člena ZKP), torej tudi ne sklepa o obveznosti plačila stroškov preložitve glavne obravnave, ki jih je povzročil s svojim ravnanjem in po lastni krivdi.