izjemnost pripora za mladoletnike - postopek proti mladoletnikom - nadomestitev pripora s hišnim priporom - hišni pripor - pripor - neogibna potrebnost pripora
Po presoji pritožbenega senata se lahko varnost ljudi (potencialnih oškodovancev) in njihovega premoženja zagotovi tudi z milejšim ukrepom, torej s hišnim priporom, saj ni zaznati nobenih tehtnih okoliščin, da bi bilo treba mladoletnika izločiti iz okolja, v katerem živi. Ob upoštevanju dejstva, kot se trenutno nakazuje, da je šlo pri mladoletniku za enkraten spodrsljaj (ne glede na veliko kriminalno količino izvršitvenih ravnanj), je po oceni pritožbenega senata vendarle podana pozitivna prognoza, da bo tudi z izvrševanjem hišnega pripora, ki se občasno nadzira, zagotovljen ustavno varovan cilj, pri čemer bo izkušnja, ko je mladoletniku že šest dni odvzeta prostost, nanj še dodatno odvračevalno vplivala, da kaznivih dejanj ne bo ponavljal, ukrep hišnega pripora pa spoštoval.
stroški postopka - delni umik tožbe - delna izpolnitev - načelo davčne pravičnosti - uspeh stranke
Pritožba utemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje pri odmeri stroškov nepravilno izhajalo iz prvega odstavka 154. člena ZPP in je zmotno štelo, da delni umik tožbe ni vplival na stroške toženke, ker se slednja naj ne bi opredelila do tega dela zahtevka. Toženka se v odgovoru na tožbo res ni opredelila do navedb o terenskem delu tožnika oziroma o vajah in usposabljanjih, vendar sodišče prve stopnje pri tem spregleda, da tožnik v tožbi s tem v zvezi sploh ni podal trditev. Tožnik je v tožbi trdil le, da mu je toženka odrejala stražo in podobne zadolžitve, da je moral biti v pripravljenosti, ki bi se morala šteti v delovni čas, toženka pa je tem navedbam v odgovoru na tožbo nasprotovala. Tožnik je šele v prvi pripravljalni vlogi podal določne navedbe glede dela, ki ga je opravljal, hkrati pa je umaknil tožbo v delu, kjer je zahteval plačilo za čas vaj in usposabljanj. Upoštevajoč navedeno, se toženka ni mogla opredeliti do navedb glede vaj in usposabljanj.
Ker tožnik tožbe ni umaknil zaradi delne izpolnitve zahtevka, prav tako ni podlage za uporabo tretjega odstavka 154. člena ZPP oziroma načela pravičnosti, kot to uveljavlja tožnik v odgovoru na pritožbo, bi sodišče prve stopnje stroške postopka moralo odmeriti glede na uspeh obeh strank, torej ob uporabi prvega odstavka 158. člena in drugega odstavka 154. člena ZPP.
ZJRM-1 člen 20, 20/1. ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1.
ustavitev postopka o prekršku - opis dejanja v plačilnem nalogu - dejanje ni prekršek
V 20. členu ZJRM-1 je določeno, da se storilec kaznuje z globo najmanj 200.000 tolarjev, če so dejanja iz 6., 7., 12., 13. in 15. člena tega zakona storjena z namenom vzbujanja narodnostne, rasne, spolne, etnične, verske, politične nestrpnosti ali nestrpnosti glede spolne usmerjenosti. 20. člen ZJRM-1 je torej kvalificirana oblika prekrškov iz zgoraj naštetih členov in je lahko storjen le v povezavi z enim od prekrškov po navedenih členih.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00080410
ZPSVIKOB-1 člen 1, 1-1, 6, 27, 27/1, 33, 48. ZPSVIKOB člen 9. URS člen 22, 26. ZUstS člen 44. ZBan-1 člen 253a, 261a, 350, 350a. Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta člen 85.
sklep o krajevni nepristojnosti - sprememba zakona - pravica do izjave - subsidiarna uporaba ZPP - Banka Slovenije - odločba o izrednih ukrepih - izbris obveznic - podrejene obveznice - imetniki podrejenih obveznic - odškodninska odgovornost bank - denarna odškodnina
Sprejete odločitve na podlagi neobstoječega zakona ni mogoče potrditi.
Tožnik izjave glede pristojnosti po novem zakonu niti ni mogel niti je ni bil dolžan podati. Upoštevati je namreč treba, da tudi sodišče prve stopnje o pristojnosti ni odločilo po novem zakonu, poleg tega pa dopolnjevanje pritožbenih navedb po poteku pritožbenega roka ni mogoče.
Pravica stranke do izjave izhaja iz 22. člena Ustave in je osrednja človekova pravica, ki jo Ustava zagotavlja v postopku pred sodišči. Nanaša se tako na dejanska kot pravna vprašanja. Njen namen je zagotoviti stranki, da vpliva na odločitev sodišča. Možnost učinkovitega vpliva na odločitev sodišča ji je zato treba omogočiti. Tožnik se ob vložitvi obravnavane pritožbe (pa tudi ob vložitvi tožbe) ni mogel soočiti z naknadno uveljavljeno specialno zakonsko ureditvijo odškodninskega varstva zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije. To pomeni, da se ni mogel izjaviti niti o procesnih možnostih razpolaganja z zahtevki skladno z novo zakonsko ureditvijo.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00079889
ZST-1 člen 10, 10/3. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1.
sodna taksa - oprostitev plačila sodne takse - predlog za oprostitev plačila takse - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - brezplačna pravna pomoč - odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči - odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči - taksne oprostitve na podlagi zakona - preuranjena odločitev - prekinitev postopka - razlogi za prekinitev postopka
Odločitev o predlogu za taksno oprostitev je odvisna od odločitve o vloženi prošnji za brezplačno pravno pomoč. Če bo tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugodeno, bo to pomenilo, da je tožnik v tej zadevi že po samem zakonu oproščen plačila sodnih taks in sodišču o vloženem predlogu vsebinsko ne bo treba odločati. Izpodbijana odločitev je zato (vsaj) preuranjena.
Sodišče naj, ob upoštevanju načel ekonomičnosti in smotrnosti postopka, presodi možnost prekinitve postopka glede odločanja o predlogu za taksno oprostitev do odločitve o prošnji za brezplačno pravno pomoč.
ZPP člen 244, 244/1, 245, 245/1, 245/3. ZSICT člen 16, 50, 50/4.
nagrada in stroški izvedenca - izdaja računa - plačilo DDV
Napačno je stališče, za katerega se zavzema pritožba, da je upravičenec do plačila nagrade in stroškov gospodarska družba, tudi če je to enoosebna družba z omejeno odgovornostjo, v kateri je edini družbenik in tudi zaposleni izvedenec, ki je izvedensko mnenje izdelal v delovnem času pri navedeni družbi. Kot je obrazloženo ni mogoče, da bi izvedeniško delo opravljala gospodarska družba in zato tudi ne more obračunati nagrade in dajatev v lastnem imenu, tudi če gre za enoosebno gospodarsko družbo z omejeno odgovornostjo, katere edini družbenik in tudi direktor je izvedenec. Lahko pa v imenu in za račun izvedenca sodišču izstavi račun, ki pa je še vedno dohodek izvedenca in ne družbe, zato tudi ne more družba zahtevati plačila 22% DDV.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00079702
ZPP člen 150, 150/2, 154, 154/1. DZ člen 4, 4/1, 67, 77, 77/1, 82, 82/1. OZ člen 1019, 1019/3.
pravica do pregleda in prepisovanja spisa - upravičena korist - plačilo obveznosti iz kreditne pogodbe - tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti pogodbe - skupno premoženje - obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem - najem kredita v času trajanja izvenzakonske skupnosti - solidarna odgovornost zunajzakonskih partnerjev za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem - zaveza kot porok in plačnik
Prosilkino upravičeno korist za pregled in prepis spisa izkazuje dejstvo, da se je na podlagi s tožbo izpodbijane kreditne pogodbe zavezala kot porok in plačnik.
domneva umika pritožbe - sankcija za neplačilo sodne takse - neplačilo sodne takse za pritožbo - vročitev s fikcijo - fikcija vročitve - vročilnica - vročilnica kot javna listina - obrazloženost sklepa - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - enako varstvo pravic
Ugotovitev sodišča prve stopnje o datumu vročitve temelji na vsebini obvestila sodišču o opravljeni vročitvi (vročilnici). Vročilnica je javna listina, kar pomeni, da dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje oziroma kar je v njej določeno (prvi odstavek 224. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 149. člena ZPP).
Uredba (EU) 2020/1784 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2020 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah (vročanje pisanj) (prenovitev) (2020) člen 3, 3/1, 8, 8/3, 11, 11/1, 12, 12/1, 33, 33/3. Uredba (EU) 2020/1784 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2020 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah (vročanje pisanj) (prenovitev) (2020) preambula 23, 25, 26. Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 8, 8/1. ZPP člen 108, 333, 363.
vročanje po zaprošenem organu - vročanje po osrednjem organu, pristojnem za sprejemanje zaprosil za vročitev - vročanje sodnih pisanj v prevodu - zaprosilo za vročitev pisanj - pravica do zavrnitve sprejema pisanja - overjen prevod v jezik zaprošene države - prevod v slovenski jezik - napačen prevod - tuj sodni prevod - nepravilno vročanje - pravica do izjave - pravica do poštenega sojenja - pristojnost organa za odločanje - pristojnost sodišča, ki odloča o glavni stvari - porazdelitev pristojnosti med organi držav članic - formalni pogoji - vsebinski preizkus - poziv sodišča k dopolnitvi vloge - uporaba pravil zpp - nedopustna pritožba
Sodišče prve stopnje je kot organ za sprejem pisanj zadolženo za ugotavljanje, ali so izpolnjeni formalni pogoji za vročitev, in ne za presojo vsebine pisanj ali razlogov, zaradi katerih je naslovnik zavrnil sprejem.
O presoji pravilnosti in ustreznosti prevoda odloča sodišče, pred katerim teče sodni postopek in ne organ za sprejem pošiljke. Organ za sprejem pisanj, v tem primeru sodišče prve stopnje, nima ustreznega strokovnega znanja za preverjanje pravilnosti prevoda. Vendar pa ima potrebno znanje za prepoznavo besedila v domačem (slovenskem) jeziku.
Ustreznost in kvaliteta prevoda je izjemno pomembna za uveljavitev pravice do izjave in učinkovite obrambe, kar prepoznava tudi pravna teorija. Vendar pa mora pritožnik ustreznost prevoda izpodbijati pred sodiščem, kjer teče sodni postopek.
Sodišču prve stopnje pred vročitvijo ni bilo potrebno preveriti, ali je prevod overjen.
Zahteva, da bi organ za sprejem pisanj v eni državi moral kontrolirati, kdo pisanje pošilja v drugi državi članici, bi bila prekomerna in v konkretnih postopkih tudi težko izvedljiva, predvsem pa bi pomenila podaljšanje postopkov vročanja v drugo državo članico, kar bi bilo nasprotno namenu Uredbe (EU) 2020/1784.
ZPSVIKOB-1 člen 6, 48. ZUstS člen 44. URS člen 22.
podrejene obveznice - odločba o izrednih ukrepih - Banka Slovenije - sodno varstvo zoper odločbe Banke Slovenije - krajevna pristojnost sodišča - odločanje o krajevni pristojnosti po uradni dolžnosti - sprejem novega zakona - možnost izjave - pravica do izjave - odškodninska odgovornost bank
Sodišče je tožnika seznanilo z določbama 6. in 48. člena ZPSVIKOB-1 in ga pozvalo, da se izjavi, ali pri vloženi pritožbi vztraja, a tega dopisa in pasivnosti tožnika ni mogoče šteti za dano (a neizkoriščeno) možnost, da se o novi specialni ureditvi izjavi, ampak zgolj kot vztrajanje pri pritožbi. Tožnik po mnenju pritožbenega sodišča izjave glede pristojnosti po novem zakonu niti ni mogel podati. Upoštevati je namreč treba, da tudi sodišče prve stopnje o pristojnosti ni odločilo po novem zakonu, poleg tega pa dopolnjevanje pritožbenih navedb po poteku pritožbenega roka ni mogoče.
OZ člen 89, 546, 550, 550/1, 551. ZD člen 210, 210/2, 210/2-3, 213, 213/1.
dvostransko obligacijsko razmerje - odplačna pogodba - pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja - izročilna pogodba - pridržanje pravic ob izročitvi - strinjanje potomcev - pogodba o preužitku - pogodba o dosmrtnem preživljanju - dedni delež - podlaga pravnega posla (kavza, causa) - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - konverzija
Izročilna pogodba, s katero se izročitelj po 546. členu OZ zaveže, da bo svojim potomcem, posvojencem in njihovim potomcem izročil in razdelil svoje premoženje, ustvarja obveznost le za izročitelja in zato na njeni podlagi nastane enostransko obligacijsko razmerje. Kadar pa si izročitelj v skladu s 551. členom OZ v pogodbi pridrži zase posamezne pravice, med pogodbenima strankama nastane dvostransko vzajemno obligacijsko razmerje. Izročilna pogodba je v tem delu odplačna, to pa pomeni, da ni podlage za zakonsko konverzijo izročiteljevega razpolaganja v darilo, ki jo predpisuje prvi odstavek 550. člena OZ. Za presojo v kolikšnem delu, je pomembna vrednost prevzemnikove obveznosti. Če izročilna pogodba v tem odplačnem delu izpolnjuje pogoje za veljavnost kakšne druge pogodbe, med pogodbeniki velja ta, če je to v skladu z namenom, ki so ga pogodbeniki imeli pred očmi ob sklenitvi pogodbe, in če se lahko šteje, da bi to pogodbo sklenili, če bi vedeli za neveljavnost svoje pogodbe (konverzija po 89. členu OZ). To je lahko pogodba o preužitku ali kakšna druga pogodba.
Zgolj pridržanje pravic ob izročitvi v smislu 551. člena OZ izročilne pogodbe ne spreminja v pogodbo o preužitku ali pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Da sklenjena pogodba, ki je zaradi izostanka soglasja neveljavna, izpolnjuje pogoje za veljavnost katere od teh pogodb (glej razloge zgoraj) je treba zatrjevati in dokazati.
bolnišnično zdravljenje - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - psihiatrično izvedensko mnenje - demenca - odvetnik postavljen po uradni dolžnosti - procesne pravice
Presoja izpolnjenosti pogojev za pridržanje na zaprtem oddelku po ZDZdr.
sklep o poplačilu - zastavni upnik - zavarovana terjatev - izvršilni naslov - maksimalna hipoteka
Ni potrebno, da je upnik za priglašene terjatve, zavarovane z maksimalno hipoteko, na dan poplačila razpolagal z izvršilnim naslovom, temveč je zadostovalo, da je zavarovana terjatev po maksimalni hipoteki na dan poplačila obstajala ter bila zapadla.
delo v splošno korist - alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - preklic pogojne obsodbe
Pri tem pritožbeno sodišče poudarja, da je sodišče obsojencu veliko mero zaupanja že izkazalo z izrekom pogojne obsodbe, vendar tega zaupanja zaradi neplačila posebnega pogoja ni upravičil. Posebnega pogoja namreč ni izpolnil, četudi je bil po pogojni obsodbi in naložitvi posebnega pogoja (sodba je postala pravnomočna dne 14.10.2022) zaposlen pri C. d.o.o. (od 12.6.2023 do 11.9.2023). Odločitev o alternativnem načinu izvršitve kazni ni nikoli obvezna, temveč vselej fakultativna in je oblika privilegija obsojenca. Prvostopenjsko sodišče pa je pravilno pretehtalo, da obsojenemu ni mogoče zaupati, da alternativnega načina prestajanja kazni ne bo zlorabil, to ugotovitev pa je oprlo na več okoliščin, ki se vežejo tako na njegovo osebnost, kakor tudi na izvršeno kaznivo dejanje, kar je v izpodbijanem sklepu ustrezno pojasnilo.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - obstoj duševne motnje - nepokretnost - demenca - primernost skrbnika - čustvena navezanost - nezakonito razpolaganje ali odtujevanje premoženja - zavrnitev izvedbe dokaza - konkretiziranost in substanciranost dokaznega predloga
Višje sodišče se strinja, da tega, da je udeleženka sprva zanikala potrebo po skrbništvu, ni mogoče šteti kot razlog, zaradi katerega bi bila za skrbnico neprimerna, zlasti ne ob siceršnji, na dejanski ravni izkazani predani skrbi za predlagatelja. Upoštevaje obširni dokazni postopek (sodišče prve stopnje je med drugim zaslišalo tudi priče), ki je pokazal nasprotno, predlagatelj ne more uspeti z opisi posameznih dogodkov, ki naj bi nakazovali, da udeleženka zaradi svojih karakternih lastnosti ni primerna za skrbnico.
Odpoved celotne pogodbe (zakupne ali kakšne druge) zaradi neznatne kršitve ali neznatne napake je lahko nesorazmerna sankcija in lahko pomeni kršitev načela prepovedi zlorabe pravic. Kršitve pogodbe oziroma njene znatnosti ali neznatnosti ni mogoče presojati zgolj kvantitativno, temveč je treba upoštevati tudi vse druge okoliščine primera. Namerna kršitev pogodbe že po naravi stvari ne more biti obravnavana kot neznatna, četudi gre po obsegu za relativno majhen delež vseh zemljišč, ki so bila predmet pogodbe.
ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55-7, 58, 58/4. ZPP člen 365, 365-2.
izvršba - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - ugovor dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - plačilo dolga - nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - upoštevne navedbe - za odločitev relevantne navedbe strank
Dolžnik zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom ugovarja le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo z novim sredstvom in na novem predmetu izvršbe. Ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom je lahko utemeljen le, če je izvršba nadaljevana s sredstvom, ki ga zakon ne predvideva ali na predmetih, ki so iz izvršbe izvzeti ali ne morejo biti predmet izvršbe (7. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ). Dolžnik v ugovoru zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom torej ne more uspeti z ugovornimi razlogi, da upničina terjatev ne obstoji.
ZPP člen 8, 189, 189/3, 212, 300, 339, 339/2, 339/2-8.
dokazovanje obstoja oporoke - litispendenca - pravica do izjave - pravno pomembno dejstvo - odločilno dejstvo - opredelitev do strankinih navedb - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
V primeru, ko gre za ključen dokaz, mora biti opredelitev do navedb, s katerimi stranka izpodbija ta dokaz, na podlagi izvedene dokazne ocene toliko bolj skrbna, razumna in dosledna, da je moč šteti, da je stranki zagotovljeno pošteno sojenje.
ZPP člen 339, 339/2-8, 354, 354/1, 354/2. SZ člen 107, 111. ZIZ člen 175, 175/1, 175/2.
izročitev in izpraznitev nepremičnine - najemna pogodba - neupoštevanje navedb in dokazov - opredelitev do navedb strank - kršitev pravice do izjave - veljavnost najemne pogodbe - navedbe, bistvene za odločitev - bistvene pritožbene navedbe - obstoj najemne pogodbe - razveljavitev sodbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Trditve toženk o sklenjeni najemni pogodbi s takratno lastnico spornih nepremičnin so dopustne, za odločitev (glede na citirane določbe 107. člena SZ-1 in 175. člena ZIZ) relevantne in ob zgoraj navedenih nespornih dejstvih (strinjanje takratne lastnice spornih nepremičnin s selitvijo toženk vanje v letu 2013 v zvezi s posojilnimi pogodbami s tožničinim direktorjem) tudi ne očitno neutemeljene. Zato bi se moralo sodišče prve stopnje do teh trditev toženk opredeliti. Ker se sodišče prve stopnje do njih ni opredelilo in ni ugotavljalo nobenih dejstev glede vprašanja obstoja najemne pogodbe, sklenjene med partnerko tožničinega direktorja kot takratno lastnico spornih nepremičnin in toženkama, je kršilo njuno pravico do izjavljanja, saj je prezrlo njune bistvene navedbe in onemogočilo njihovo dokazovanje. Zato je podana uveljavljana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Pri odločanju o tem, ali so podani pogoji, da se zoper mladoletnika izjemoma odredi pripor, je treba presojati vse navedene vidike, torej možnosti iz drugega odstavka 192. člena ter možnosti iz prvega odstavka 471. člena ZKP ter takšno presojo tudi argumentirano utemeljiti. Ob dejstvu da gre za mladoletnika, manjka presoja o izjemnosti pripora, kakor tudi presoja, da milejši ukrepi, tudi tisti, našteti v 471. členu ZKP, ne pridejo v poštev.