zamudna sodba - zahtevek na plačilo odškodnine - nasprotje med dejstvi navedenimi v tožbi in predloženimi dokazi - denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - obsodilna kazenska sodba - škoda povzročena v pretepu
Šteje se, da v tožbi navedena dejstva nasprotujejo predloženim dokazom, če govorijo proti njim. O nasprotovanju pa ni mogoče govoriti, če dokazi tožbenih zatrjevanj ne potrjujejo (vendar jim ne nasprotujejo), saj se ob že obrazloženem v tožbi navedena dejstva štejejo za priznana in se njihova resničnost ne preverja.
premestitev iz oddelka pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice v varovani oddelek - pogoji za premestitev
Rok zadržanja v psihiatrični bolnišnici je za nasprotnega udeleženca torej iztekel 30. 11. 2018, z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje F. K. premestilo v posebni socialno varstveni zavod z dnem 3. 12. 2018, to je po izteku roka zadržanja v psihiatrični bolnišnici, kar je v nasprotju z zgoraj citirano določbo prvega odstavka 76. člena ZDZdr, ki je skupaj z določbami 74. člena in 75. člena ZDZdr pravna podlaga za odločitev o predlogu Psihiatrične bolnišnice ....
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00019671
KZ-1 člen 75, 75/1, 75/2, 113, 113/1, 113/2, 113/3, 175, 175/3. ZKP člen 54, 54/1, 83, 83/2, 154, 154/2.
kaznivo dejanje trgovine z ljudmi - izkoriščanje - zloraba prostitucije - odvzem premoženjske koristi - izločitev dokazov
Po jezikovni razlagi prvega odstavka 113. člena KZ-1 je predmet storilčevega napada posamezna-druga oseba. Storjenih zategadelj je lahko toliko kaznivih dejanj po navedeni zakonski določbi, koliko je teh drugih oseb, sicer je njihova individualizacija v zakonskem opisu nesmiselna.
Strinjalo se je namreč s pritožnikom, da je mogoče premoženjsko korist odvzeti na način, kot je to v obravnavanem primeru storilo sodišče prve stopnje, le tedaj, ko storilcu s kaznivim dejanjem pridobljene premoženjske koristi ni mogoče odvzeti neposredno (drugi odstavek 75. člena KZ-1), ker jo je denimo že zapravil, uspešno skril itd. in ne posredno (nadomestno) z odvzemom premoženja, ki ustreza s kaznivim dejanje pridobljeni premoženjski koristi (prvi odstavek 75. člena KZ-1). Ker pa obdolžena s takšnim premoženjem razpolaga, nenazadnje je bilo to predmet začasnega zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi, ki je bilo po razlogih sodbe podaljšano, je bilo treba po utemeljeni pritožbeni obrazložitvi odvzeti to premoženje in ne že kot zadnjo nadomestno možnost iz drugega odstavka 75. člena KZ-1 določiti plačilo denarnega zneska, ki ustreza premoženjski koristi.
Pri tem je najprej neodvisno od sodišča, ki je navedeni sklep izdalo, ugotovilo, da izločitve dokazov po drugem odstavku 83. člena ZKP in njihovega uničenja po drugem odstavku 154. člena ZKP ne gre enačiti, čeprav bi po drugi strani držalo, da sodba niti na dokaze, ki bi morali biti uničeni, ne sme biti oprta.
Bistveno je izkoriščanje prostitucije, skozi katero se izraža storilčeva dejanska nadrejenost v razmerju do oškodovanca, ki se, čeprav s privolitvijo, prostituira. Primerljivost z drugimi oblikami izkoriščanja, na katero se pritožniki v tej zvezi še sklicujejo, je z vidika določenosti kaznivega dejanja nepomembna, medtem ko so sila, grožnja, preslepitev itd. predmet kvalificirane modalitete kaznivega dejanja po drugem odstavku 113. člena KZ-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00018987
OZ člen 424, 424/1. ZPP člen 8, 213, 213/1, 339, 339/1.
pogodba o odstopu terjatve - odgovornost za izterljivost - neizvedba predlaganega dokaza - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neprimeren dokaz - neposreden dokaz - notarski zapis
Za uspešno uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka mora stranka zatrjevati in dokazati, da sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe ZPP ali jo je uporabilo nepravilno, in tudi, da bi to lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe.
Tožena stranka je imela možnost predložiti neposreden dokaz, tj. notarski zapisnik o vsebini dogovora, v kolikor bi ta res obstajal. Vendar tega tožena stranka ni storila, niti ni navedla nobenih opravičljivih razlogov, zakaj te listine ni mogla predložiti. Trdila je le, da s to listino ona in notar ne razpolagata, kar pa ne zadošča, saj bi to listino, če bi res obstajala, lahko pridobila tudi od drugih domnevnih udeležencev domnevnega dogovora. Poleg tega ima prav sodišče prve stopnje, da je povsem nerealno pričakovati, da bi se notar za tri leta nazaj spomnil strank in vsebine neke listine, s katero sicer ne razpolaga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00021672
OZ člen 105, 287, 287/2, 525, 525/4. ZPP člen 213.
prodajna pogodba - če pravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe - prodaja na obroke - obročno plačilo - vračunavanje izpolnitve - vrstni red vračunavanja izpolnitve - najemna pogodba - pobotna izjava - odstop od pogodbe - prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve - razveza pogodbe in zahteva za popolno plačilo kupnine - dokazi in izvajanje dokazov
Višje sodišče ugotavlja, da to, ali je bila pogodba avtomatično razvezana na podlagi zakona ali je bila razdrta z izjavo prodajalca, v tej zadevi niti ni bistveno. Ne glede na četrti odstavek 525. člena OZ, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje v svoji obrazložitvi, iz procesnega gradiva izhaja, da je tožena stranka, kar ni pritožbeno sporno, od pogodbe odstopila, tožeča stranka temu ni nasprotovala, po poteku dodatnega izpolnitvenega roka pa je bila pogodba s 6. 3. 2011 razvezana. Le izjemoma, kadar bi vse izpolnitve sestavljale celoto in bi neizpolnitev dela pogodbe povzročila, da celotna pogodba izgubi pomen, bi lahko tožena stranka na podlagi neplačila dela kupnine utemeljeno uveljavljala, da je odstopila od celotne pogodbe z učinkom za nazaj. Da bi neplačilo kupnine v tej zadevi v bistvenem onemogočilo uresničitev pogodbenega interesa tožene stranke, zato po stališču višjega sodišča ni mogoče zaključiti, saj avtomatskega retroaktivnega učinka razveze pogodbe pri dlje časa trajajočih pogodbenih obveznostih ni.
solastninska pravica na nepremičnini - priposestovanje - skupni namen pogodbenikov - jezikovna razlaga pogodbe - razlaga določil pogodbe - neobstoječ pravni posel - odvetniški stroški v ponovljenem postopku
Sodišče je ugotovilo ničnost kot predhodno vprašanje. Ničnostno določilo pogodbe torej ne ustvarja nobenih pravnih posledic, zato lastninska pravica prodajalk na stanovanju z ničnostnim določilom pogodbe ni mogla biti odsvojena. Odsvojiteljice so še vedno lastnice oziroma so lastniki tožniki kot njihovi pravni nasledniki. Tožnikom kot pravnim naslednikom prodajalk zato pripadajo vsi zahtevki za varstvo njihove lastninske pravice. Mednje sodi tudi zahtevek, da se ugotovi njihova lastninska pravica na spornem stanovanju.
OZ-UPB1 člen 925, 926, 926/1. ZOZP-UPB3 člen 2, 22.
obvezno avtomobilsko zavarovanje - sprememba lastništva med trajanjem zavarovanja - začetek veljavnosti zavarovalne pogodbe
Na podlagi sklenjene pogodbe za avtomobilsko zavarovanje, z dne 10. 3. 2017, z začetkom veljavnosti 10. 3. 2017 od 24.00 ure dalje, dne 10. 3. 2017 na L.Š. še niso prešle pravice in obveznosti iz te pogodbe o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, kakor tudi ne na toženko zavarovalno jamstvo za vtoževano materialno škodo v škodnem dogodku dne 10. 3. 2017.
razdelitev posebne razdelitvene mase - pritožba zoper sklep o razdelitvi - dovoljeni pritožbeni razlogi - ugovor proti načrtu razdelitve - trajanje postopka - obračun obresti - umik prijavljene terjatve - pravnomočnost sklepa - poplačilo upnikove terjatve
Pritožnica ni mogla vložiti ugovora iz 364. člena ZFPPIPP, saj za kaj takega v času izdelave načrta ni bilo nobenih razlogov. To pa ne pomeni, da le-teh ni v času odločanja o razdelitvi posebne razdelitvene mase, ki temelji na končnem načrtu z dne 16.8.2017. Ker predstavlja sklep sodišča o razdelitvi (prvo) sodno odločitev, zoper katero je (prvič) mogoče uveljavljati procesne kršitve oziroma kršitve materialnega prava, upnici ni mogoče omejiti pravice do pritožbe zaradi tega, ker ni vložila ugovora iz 364. člena ZFPPIPP.
ZOdv člen 19. Odvetniška tarifa (2015) člen 19, 19/1, 19/2.
odvetniška tarifa - obvezna razlaga odvetniške tarife - odmera nagrade in stroškov odvetnika
Uvodoma sodišče druge stopnje pritrjuje pritožniku, da je prvo sodišče napačno uporabilo materialno pravo, in sicer določbe 19. člena OT, za sprejem katerih ima Odvetniška zbornica podlago v 19. členu ZOdv. Določba prvega odstavka 19. člena OT namreč določa, da daje pojasnila in obvezne razlage o uporabi tarife Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije. Pojasnila in obvezne razlage, ki jih daje Upravni odbor Odvetniške zbornice v smislu prvega odstavka 19. člena OT, so v okviru procesnih predpisov dolžna upoštevati tudi sodišča in drugi organi, ki odločajo v okviru svojih pristojnosti o odvetniških stroških (drugi odstavek 19. člena OT). Za razliko od prejšnje ureditve, ko sodišča niso bila dolžna upoštevati pojasnil in obveznih razlag Upravnega odbora Odvetniške zbornice, so slednja torej postala z uveljavitvijo OT zavezujoča tudi za sodišča in so jih dolžna upoštevati pri odmeri stroškov odvetniških storitev.
nadzorovana obravnava - sprememba ukrepa - sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice brez privolitve - dokazovanje z izvedencem - postavitev novega izvedenca
V primeru, ko se nadzorovana obravnava še ni pričela izvajati, je možno hujši ukrep izreči le ob pogoju, da se je zdravstveno stanje udeleženke poslabšalo tako, da z nadzorstveno obravnavo ni več mogoče doseči namena zdravljenja.
ZVoz-1 Zakon o voznikih (2016) člen 56, 56/8. ZVoz-A člen 57, 57/1.
splošni pogoji za udeležbo voznikov motornih vozil v cestnem prometu - vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - zdravniško spričevalo o kontrolnem zdravstvenem pregledu - podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja
Ker bi moral obdolženec najkasneje do 25. 7. 2014 ponovno opraviti zdravstveni pregled za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, kot mu je bilo naloženo v zdravniškem spričevalu o telesni in duševni zmožnosti kandidata za voznika in voznika motornega vozila, ni veljala več veljavnost obdolženčevega vozniškega dovoljenja do tistega dne, ki je bilo prvotno navedeno v vozniškem dovoljenju.
Obdolženec bi se lahko že z vpogledom v zdravniško spričevalo o telesni in duševni zmožnosti kandidata za voznika in voznika motornega vozila prepričal, da mora najpozneje čez eno leto opraviti zdravstveni pregled za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
dogovor o odpovedi neuvedenemu dedovanju - novo dejstvo ali dokaz v pritožbi
Po presoji pritožbenega sodišča pritožnica pravil o prekluziji ne more obiti tako, da v pritožbenem postopku zatrjuje, da kot prava nevešča stranka na zapuščinski obravnavi ni vedela, da mora podati navedbe o odpovedi dedovanju druge dedinje, v pritožbenem postopku pa zastopana po odvetniku, predloži kot dokaz fotokopijo izročilne pogodbe brez zatrjevanj in dokazov, da je izjava o odpovedi neuvedenemu dedovanju sestavljena v skladu z zahtevami takrat veljavnega ZD.
Ker pritožba toženca ni vsebovala podpisa (pritožba je bila vložena v fotokopiji, zato podpis pritožnika ni bil v izvirniku, ki je nujna sestavina pritožbe), je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je nepopolno pritožbo zavrglo.
V postopku s pritožbo se ne uporabljajo določbe o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - TRANSPORTNO PRAVO
VSL00018830
ZPP člen 458, 458/5, 495. ZIZ člen 62, 62/2.
prevozna pogodba - odgovornost za blago, poškodovano med prevozom - spor majhne vrednosti
Sodba, s katero je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Sodbe, izdane v postopku o sporih majhne vrednosti, torej ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar pomeni, da je pritožbeno sodišče, ko odloča o pritožbi, vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje.
Pritožbeni nasvet, naj tožeča stranka svojo škodo uveljavlja od zavarovalnice, je neutemeljen že zato, ker tožeča stranke od tožene ne zahteva plačila odškodnine, pač pa plačilo za opravljen prevoz.
sodna taksa za pritožbo - odmera sodne takse za pritožbo - čas nastanka taksne obveznosti - nastanek taksne obveznosti - datum vložitve vloge - pritožba - vložitev pritožbe - vložitev pravnega sredstva - tarifa, ki velja v času nastanka taksne obveznosti - veljavnost novele zst-1b - plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog
Po določilu 1. točke prvega odstavka 5. člena ZST-1 nastane taksna obveznost za vsak postopek, ki ga vodi sodišče, ob vložitvi predloga za začetek postopka ali pravnega sredstva. V obravnavanem primeru je tožeča stranka vložila pritožbo 4. 6. 2018, takrat je nastala njena taksna obveznost za plačilo takse za pritožbo.
Tisti, ki navideznost pogodbe zatrjuje, nosi tudi materialno dokazno breme za zaključek, da sta pogodbeni stranki želeli nekaj drugega in ne tistega, kar sta zapisali v listini.
Tožencu ni uspelo dokazati, da je bila pogodba navidezna oziroma izpodbiti zapisa v pogodbi, da mora plačati za delnice 50.000 EUR.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSM00027883
ZIZ člen 73, 73/1, 73/3, 65, 65/2. URS člen 23. ZZZDR člen 51, 51/2.
ugovor tretjega - skupno premoženje zakoncev - položaj hipotekarnega dolžnika - odlog izvršbe na predlog tretjega - varščina - pravica do učinkovitega sodnega varstva - ustavnoskladna razlaga zakona
Res je, da ima navedena oseba glede na aktualne podatke v zemljiški knjigi položaj hipotekarne dolžnice, a zaradi tega ni pravilno stališče upnika, da ta položaj izključuje tudi sočasno pravno varstvo tretjega. Izvršilno sodišče je navedeni osebi v obravnavanem postopku tak položaj že priznalo, ko je odločalo o njenem ugovoru kot tretje in jo napotilo na pravdo (pravnomočni sklep z dne 17. 2. 2017). S tem ko je navedena oseba zatrjevala in s pravnomočno sodbo dokazovala, da je pridobila lastninsko pravico na originarni način (neobremenjeno), je zatrjevala in dokazala pravico, ki preprečuje izvršbo. Zatrjevala je prednost pred upnikovo zastavno pravico, s tem pa tudi napačno zemljiško knjižno stanje. Izvršilno sodišče ji je moralo nuditi sodno varstvo njene lastninske pravice. Navedeno sodno varstvo obsega ugovor tretjega in izločitveno pravdo ter institut odloga izvršbe.
Če upoštevamo ustavnoskladno razlago tretjega odstavka 73. člena ZIZ in argument teleološke redukcije, upnikova zahteva za plačilo varščine ni utemeljena v vseh primerih, ko o pravici tretjega ni dvoma, ker je dokazana na način iz prvega odstavka 73. člena ZIZ, in ne le v primeru ogroženosti preživljanja tretjega, ki kot edina izjema izhaja že iz samega zakonskega besedila. Namen varščine, ki je v odvračanju tretjega od sprožanja neutemeljene izločitvene pravde, v položaju iz prvega odstavka 73. člena ZIZ ni podan. Ko je pravica tretjega dokazana z zelo veliko stopnjo verjetnosti, v obravnavani zadevi pa celo s pravnomočno sodbo, o neutemeljenem zastoju v izvršilnem postopku zaradi odloga praktično ne moremo govoriti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO
VSL00026756
URS člen 22. ZSKZDČEU-1 člen 9, 9/1, 10, 10-5, 18, 18/1, 23, 23/3, 23/4.
evropski nalog za prijetje in predajo - pravica do izjave - enako varstvo pravic - možnost sodelovanja stranke v postopku - predaja zahtevane osebe - pogoji za predajo zahtevane osebe - opis kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja v evropskem nalogu - poizvedovalna dejanja - izvršitev kazni zapora - dolžina neizvršene kazni zapora - zastaranje izvršitve kazni zapora - pristojnost slovenskega sodišča
Sodišče druge stopnje ocenjuje, da je s tem, ko je zahtevano osebo in njegove zagovornike seznanilo z dokaznim gradivom, opredeljenim v točki 7 obrazložitve tega sklepa, jim določilo rok za izjavo ter jim tudi omogočilo vpogled kazenskega spisa, dosledno spoštovalo napotek Ustavnega sodišča, da mora pri novem odločanju zahtevani osebi omogočiti, da se seznani z vsem gradivom, ki bi lahko vplivalo na odločitev sodišča, in mu omogočiti, da se o njem izjavi.