• Najdi
  • <<
  • <
  • 7
  • od 14
  • >
  • >>
  • 121.
    VDS sodba in sklep Pdp 40/2006
    15.6.2006
    delovno pravo
    VDS03611
    ZDR člen 7, 7/2, 131, 131/1, 7, 7/2, 131, 131/1. Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije člen 56.
    regres za letni dopust - regres - razlaga pogodbe
    V 1. odstavku 131. člena ZDR je določen najnižji znesek, ki ga

    mora delodajalec zagovtoviti delavcu iz naslova regresa za letni

    dopust, na podlagi 2. odstavka 7. člena ZDR pa se lahko s KP

    določijo za delavca ugodnejše pravice. Ker je KP dejavnosti

    določala višji znesek regresa za letni dopust kot zakon, je

    tožnik upravičen do regresa za LD v višini, kot ga določa KP.

    Z odločitvijo, da se določba 56. člena KP dejavnosti razen v

    točki a) od 1.1.2003 ne uporablja, je komisija za razlago KP

    presegla svoje pristojnosti. Beseda "razlaga" pomeni, da gre

    za ugotavlanje vsebine, smisla oz. pomena nejasne pravne

    norme. Določitev (ne)veljavnost posameznih doličb KP ne

    predstavlja le razlage KP, ampak njeno spremembo. O

    spremembi pravne norme oz. o uskladnitvi njenih določb z

    zakonom pa lahko odloča le tisti, ki je normo sprejel, torej

    stranki KP. Ker je komisija za razlago KP določila, da se

    56. člen KP ne uporablja več, je presegla svoja pooblastila,

    zato te razlage ni mogoče upoštevati kot obvezno podlago za

    odločanje o utemeljenosti tožbenega zahteva za plačilo

    razlike v regresu za LD.

     
  • 122.
    VSL sklep I Cpg 311/2005
    15.6.2006
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0007522
    ZOR člen 263.
    garancija – izključitev garancijske obveznosti - dokazno breme o vzroku poškodbe
    Garancijska obveznost je izključena v primeru, če dolžnik dokaže, da je do okvare prišlo zaradi okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti. Pritožbeno sodišče zato ne more sprejeti presoje, da bi tožeča stranka morala dokazovati, kaj je vzrok za obravnavano poškodbo na pokrovu pištole za zabijanje žebljev. Garancijska izjava ne prevaljuje dokaznega bremena o vzroku mehanske poškodbe na tožečo stranko, temveč določa le, da je garantova obveznost izključena v primeru, če je vzrok za okvaro nastal po prehodu nevarnosti na kupca.
  • 123.
    VDS sodba Pdp 964/2005
    15.6.2006
    delovno pravo
    VDS03571
    ZDR člen 90, 90/3, 90/4, 90, 90/3, 90/4.
    novi ZDR - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe - ustrezna zaposlitev
    Ker je bil tožnik zaposlen na delovnem mestu, za katerega se je

    zahtevala VI. stopnje strakovne izobrazbe, mu tožena stranka s

    tem, ko mu je ponudila PZ za delovno mesto, za katero se zahteva

    V. stopnja strokovne izobrazbe, ni pomudila ustreznega dela,

    čeprav ima tožnik pridobljeno le V. stopnjo strokovne izobrazbe.

    Ker je tožnik spreje PZ za neustrezno zaposlitve, ima pravico so

    sorazmernega dela odpravnine.

     
  • 124.
    VSL sklep IV Cp 3008/2006
    15.6.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL52636
    ZZZDR člen 64, 105, 105/3, 64, 105, 105/3. ZPP člen 408, 408/1, 408/3, 408, 408/1, 408/3.
    zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - zaupanje tretji osebi - korist otroka - preiskovalno načelo - izvedba dokaza po uradni dolžnosti
    Sodišče mora v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki po uradni dolžnosti ukreniti vse, kar je potrebno, da se zavarujejo pravice in interesi otrok. Zaradi varstva otrok lahko senat ugotavlja tudi dejstva, ki jih stranke niso navajale, ter zbere podatke, potrebne za odločitev. Pritožbeno sodišče je na podlagi presoje vseh podatkov v spisu prišlo do zaključka, da so bili v danem primeru podani pogoji za izvedbo dokaza z izvedencem psihološke stroke po uradni dolžnosti.

     
  • 125.
    VSL sodba in sklep I Cpg 452/2006
    15.6.2006
    STEČAJNO PRAVO
    VSL07239
    ZPPSL člen 125, 130, 125, 130. ZPP člen 191, 191/2, 191/3, 196, 202, 202/1, 191, 191/2, 191/3, 196, 202, 202/1.
    sosporništvo - stranska intervencija - izpodbijanje - načelo pravnega prednika - izpodbijanje pravdnih dejanj
    Za vstop v pravdo novega tožnika kot enotnega sospornika ni potrebno

    soglasje toženca, prav tako pa sodišče s tem v zvezi ne izdaja niti

    dekleratornega sklepa kot v primeru odločitve o dopustnosti

    intervencije po 200. čl. ZPP. V primeru, da je stečajni dolžnik kot

    prevzemna družba v roku iz 1. odst. 125. čl. ZPPSL vstopil v pravice

    in obveznosti pripojene družbe, pa je poleg dejanj, ki jih je storil

    stečajni dolžnik, kot izpodbojna dejanja potrebno upoštevati tudi

    dejanja pripojene družbe, v kolikor so za to izpolnjeni tudi drugi

    pogoji izpodbojnosti, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju. Subjektivni

    element izpodbojnosti mora biti namreč podan v času izpodbijanega

    dejanja. V tem času pa je z vidika tožene stranke lahko relevantno

    zgolj vedenje o ekonomsko finančnem stanju subjekta, čigar dejanje se

    izpodbija, saj tožena stranka ni bila v poslovnem razmerju s

    stečajnim dolžnikom. To pomeni, da v kolikor slabo ekonomsko finančno

    stanje ne bi bilo podano tudi na strani pravnega prednika stečajnega

    dolžnika, bi bil že zaradi tega izključen subjektivni element

    izpodbojnosti. Ob predpostavki, da je izkazano slabo ekonomsko -

    finančno stanje dolžnika, ki je bil po izpodbijanem dejanju pripojen

    k družbi, nad katero je bil uveden stečajni postopek, ni razumnega

    razloga, da domneva iz 1.tč. 4.odst. 125.čl. ZPPSL ne bi veljala tudi

    za razmerje med takšnim upnikom in dolžnikom.

     
  • 126.
    VDS sklep Psp 448/2005
    15.6.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
    VDS03667
    ZPP člen 116, 117, 120, 120/1, 365, 365/2, 116, 117, 120, 120/1, 365, 365/2.
    nadomestilo za primer brezposelnosti - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - legitimacija
    Ker vrnitev v prejšnje stanje lahko v zakonsko določenem

    subjektivnem in objektivnem roku predlaga le stranka, ki je

    zamudila kakšno procesno dejanje iz upravičenega razloga, pa ga

    zaradi poteka prekluzivnega roka več ne more opraviti, je s

    sklepom prvostopenjskega sodišča predlog vdove, vložen po smrti

    stranke v zvezi z že pravnomočno zavrženo vlogo, kot nedovoljen

    zakonito zavržen.

     
  • 127.
    VDS sodba Pdp 381/2005
    15.6.2006
    delovno pravo
    VDS03605
     
    novi ZDR - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - ukinitev delovnega mesta - utemeljenost odpovednega razloga
    Pri ukinitvi delovnega mesta gre za poslovno odločitev

    delodajalca, ki ni podvržena sodni kontroli. Sodišče zato v

    sporu glede zakonitosti podane odpovedi PZ presoja le, ali

    je delodajalec upošteval zakonske določbe v zvezi z

    odpovedjo PZ, ne more pa se spuščati v presojo poslovnih

    odločitev delodajalca. Tožena stranka je s tem, ko je

    ukinila delovno mesto "sekretarja", zaradi česar je delo

    tožnice postalo nepotrebno, dokazala tudi resen in utemeljen

    razlog za odpoved PZ iz poslovnih razlogov.

     
  • 128.
    VSL sklep I Cpg 57/2006
    15.6.2006
    civilno procesno pravo
    VSL07210
    ZPP člen 208, 208/1, 208, 208/1.
    prekinitev postopka
    Sklep, s katerim sodišče povabi oziroma pozove pravne naslednike k

    prevzemu postopka, pa je zgolj sklep procesne narave, zoper katerega

    ni posebne pritožbe.

     
  • 129.
    VSL sklep III Cp 3093/2006
    14.6.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL52646
    ZIZ člen 270, 271, 271/1, 271/1-2, 270, 271, 271/1, 271/1-2.
    začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve s prepovedjo odsvojitve in obremenitve dolžnikove nepremičnine.
    Upniki lahko predlagajo izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve s prepovedjo in odtujitvijo dolžnikove nepremičnine, če je dolžnik vknjižen kot lastnik nepremičnine v zemljiški knjigi.

     
  • 130.
    VSK sodba in sklep I Cp 768/2006
    14.6.2006
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSK01726
    ZZZDR člen 81, 81a, 81, 81a.
    preživnina za nepreskrbljenega zakonca
    Zavrnitev toženke na invalidski komisiji še ne pomeni, da je toženka nezaposlena brez svoje krivde. Iz listin v spisu izhaja, da je toženka prijavljena kot iskalec zaposlitve in zelo težko zaposljiva oseba, kar daje dovolj podlage za zaključek, da je nezaposlena brez lastne krivde.

     
  • 131.
    VSM sodba I Cp 1571/2004
    14.6.2006
    civilno procesno pravo
    VSM20276
    ZPP člen 3, 3/3, 7, 153, 153/3, 163, 163/3, 215, 254, 254/2, 254/3, 3, 3/3, 7, 153, 153/3, 163, 163/3, 215, 254, 254/2, 254/3.
    dokazno breme
    Sodišče samo od sebe ne more izvajati dokazov, ki jih pravdne stranke

    niso predlagale (7. člen ZPP). Sodišče ugotavlja dejansko stanje na

    podlagi dokazov, ki jih predlagajo pravdne stranke, razen kadar

    ugotovi, da gre za zahtevke s katerimi stranke ne morejo razpolagati

    (tretji odstavek 3. člena ZPP), za kar pa v tem primeru ne gre. Kadar

    sodišče na podlagi izvedenih dokazov ne more zanesljivo ugotoviti

    kakšnega dejstva, sklepa o njem na podlagi pravila o dokaznem bremenu

    (215. člen ZPP), kar je glede na to, da izvedencu za dopolnitev

    izvedenskega mnenja ni postavil vprašanja glede invalidnosti zaradi

    defekta dlančnic, sodišče prve stopnje tudi storilo.

     
  • 132.
    VSK sklep I Cp 561/2005
    14.6.2006
    DEDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSK01996
    ZTLR člen 28, 28/5, 73, 28, 28/5, 73.
    trenutek pridobitve posesti dediča - priposestvovalna doba
    Čim se z zakonom izrecno prizna status posestnika tudi dediču, veljajo vsi pravni učiniki, ki jih zakon veže na dejstvo posesti tudi za dediča (primerjaj 5.odst. 28.čl. ZTLR, po katerem postane dedič dobroverni posestnik od trenutka, ko se uvede dedovanje, tudi v primeru, če je bil zapustnik nedobroverni posestnik, dedič pa tega ni vedel in tudi ni mogel vedeti; priposestvovalna doba začne teči od trenutka, ko se uvede dedovanje).

     
  • 133.
    VSM sklep I Cp 2149/05
    14.6.2006
    zavarovalno pravo
    VSM20261
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 355, 339, 339/2, 339/2-14, 355.
    obvezno zavarovanje v prometu - zavarovalna vsota
    V primeru izjemnih inflatornih gibanj pa zaradi padca

    denarja določena zavarovalna vsota izgubi svoj namen, to

    je pravično in celotno poplačilo odškodnine oškodovancem

    pri pričakovnih prometnih nesrečah.

     
  • 134.
    VSK sklep I Cp 557/2005
    14.6.2006
    zavarovalno pravo
    VSK01995
    ZOR člen 142, 902, 902/3, 902/4, 142, 902, 902/3, 902/4.
    splošni in posebni zavarovalni pogoji - izročitev pogojev sklenitelju zavarovanja
    Za zavarovalno pogodbo veljajo specialna določila o tem, kdaj splošni in posebni zavarovalni pogoji veljajo kot sestavni del pogodbe in vežejo stranke. Pravila po 902.čl. ZOR so strožja od splošnih pravil po 142.čl. ZOR, kar je sodišče prve stopnje pri odločanju o tej zadevi prezrlo. Na polici torej mora biti ugotovljeno, da so bili točno določeni zavarovalni pogoji oziroma njihovo besedilo izročeni sklenitelju zavarovanja. Šele v takem primeru je zagotovljeno, da je sklenitelj zavarovanja seznanjen z vsemi splošnimi in posebnimi pogoji, pod katerimi je sklenil zavarovalno razmerje.

     
  • 135.
    VSK sklep I Cp 635/2006
    14.6.2006
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK01994
    ZZK-1 člen 3, 3/1-5, 31, 31/1, 135, 135/5, 3, 3/1-5, 31, 31/1, 135, 135/5.
    vsebina predloga za vpis lastninske pravice - vpis plombe
    Plomba pomeni le pomožni vpis, s katerimi se javno objavi, da je bil glede določene nepremičnine začet zemljiškoknjižni postopek, v katerem zemljiškoknjižno sodišče o vpisu še ni odločalo. To še ne pomeni, da je predlog za vpis lastninske pravice utemeljen.

     
  • 136.
    VSL sklep I Cpg 429/2006
    14.6.2006
    civilno procesno pravo
    VSL07235
    ZPP člen 464, 464/1, 464, 464/1.
    arbitražni dogovor - sodna pristojnost
    S pogodbeno določbo, da bo o sporih iz pogodbenega razmerja razsojala

    arbitraža, sta pravdni stranki izključili sodno pristojnost za

    reševanje vseh sporov, ki izvirajo iz pogodbenega razmerja, tudi

    tistih, ki izvirajo iz priznanja dolga.

     
  • 137.
    VSM sklep R 71/2006
    14.6.2006
    civilno procesno pravo
    VSM20273
    ZPP člen 22, 22/2, 24, 24/1, 25, 25/1, 52, 52/1, 52/3, 22, 22/2, 24, 24/1, 25, 25/1, 52, 52/1, 52/3.
    krajevna pristojnost - nematerialna škoda
    Okrajno sodišče v Mariboru, ki mu je bila zadeva

    odstopljena, se ne more sklicevati na izbirno pravico

    tožeče stranke. Po prvem odstavku 52. člena ZPP je

    podana tudi njegova krajevna pristojnost (predvsem

    zaradi načela forum delicti commissi), kateri bi se

    lahko uspešno upiralo samo, če bi bilo Okrajno sodišče

    na Ptuju, ali kakšno drugo sodišče, izključno krajevno

    pristojno.

     
  • 138.
    VSK sodba I Cp 649/2006
    14.6.2006
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSK01728
    ZZZDR člen 132, 132.
    znižanje preživnine - sprememba okoliščin po sklenitvi predpogodbe - zmožnost zavezanca
    Ne držijo pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje nepravilno upoštevalo dnevnice kot neto prihodek, ampak je upoštevalo in jasno obrazložilo, da bo tožnik z dnevnicami pokril določene potrebe prehrane, zato drugih stroškov s prehrano, s katerimi bi sicer bila obremenjena njegova neto plača, ne bo imel.

     
  • 139.
    VSL sklep III Cp 3104/2006
    14.6.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL52639
    ZIZ člen 55, 55/1, 55, 55/1. ZUP člen 288, 288/1, 288, 288/1.
    pristojnost - upravna izvršba
    Ker je po 288. členu ZUP za odločanje o izvršbi za denarno terjatev upravna pristojnost oziroma gre za upravno izvršbo, je sodišče prve stopnje pravilno razveljavilo sklep o izvršbi in predlog zavrglo, saj ni stvarno pristojno za odločanje o predlogu za izvršbo.

     
  • 140.
    VSM sodba I Cp 1431/2005
    14.6.2006
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSM20237
    ZPP člen 350, 350/2, 353, 350, 350/2, 353.
    pobot
    V zvezi z odločitvijo v prvem odstavku izreka napadene

    sodbe v bistvu tožeča stranka nima pravega interesa za

    pritožbeno izpodbijanje te odločitve, saj je v tem delu

    v celoti uspela, ko je sodišče prve stopnje ugotovilo

    obstoj njene terjatve v glavničnem delu v zahtevani

    višini, zaradi možnosti pobotanja terjatev pa je tudi

    materialnopravno pravilno pristopilo, ko je opravilo

    izračun zahtevanih zamudnih obresti (od vložitve tožbe

    do odločanja) in te v kapitaliziranem znesku prištelo h

    glavnici, saj je edino na takšen način možno ugotoviti,

    koliko lahko obstoječa terjatev tožene stranke vpliva na

    postavljeni tožbeni zahtevek tožeče stranke zaradi

    predlaganega pobota. Tožeča stranka je v tožbi zahtevala

    "zakonite zamudne obresti", izračun teh pa je možen in

    vsakemu dostopen glede na ustrezne računalniške

    programe. Konkretnih ugovorov na račun izračunov obresti

    pa v bistvu pritožba ne podaja.

     
  • <<
  • <
  • 7
  • od 14
  • >
  • >>