ZOR člen 142, 902, 902/3, 902/4, 142, 902, 902/3, 902/4.
splošni in posebni zavarovalni pogoji - izročitev pogojev sklenitelju zavarovanja
Za zavarovalno pogodbo veljajo specialna določila o tem, kdaj splošni in posebni zavarovalni pogoji veljajo kot sestavni del pogodbe in vežejo stranke. Pravila po 902.čl. ZOR so strožja od splošnih pravil po 142.čl. ZOR, kar je sodišče prve stopnje pri odločanju o tej zadevi prezrlo. Na polici torej mora biti ugotovljeno, da so bili točno določeni zavarovalni pogoji oziroma njihovo besedilo izročeni sklenitelju zavarovanja. Šele v takem primeru je zagotovljeno, da je sklenitelj zavarovanja seznanjen z vsemi splošnimi in posebnimi pogoji, pod katerimi je sklenil zavarovalno razmerje.
trenutek pridobitve posesti dediča - priposestvovalna doba
Čim se z zakonom izrecno prizna status posestnika tudi dediču, veljajo vsi pravni učiniki, ki jih zakon veže na dejstvo posesti tudi za dediča (primerjaj 5.odst. 28.čl. ZTLR, po katerem postane dedič dobroverni posestnik od trenutka, ko se uvede dedovanje, tudi v primeru, če je bil zapustnik nedobroverni posestnik, dedič pa tega ni vedel in tudi ni mogel vedeti; priposestvovalna doba začne teči od trenutka, ko se uvede dedovanje).
Odgovor na tožbo je pisna vloga v smislu 105. člena ZPP, ki jo mora tožena stranka izročiti neposredno sodišču v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, ne pa neposredno tožniku. Ker je toženec odgovor na tožbo nepravilno vročil direktno tožniku, ne pa tudi sodišču, se šteje, da ni odgovoril na tožbo, zato je bila, ob siceršnjem izpolnjevanju ostalih pogojev iz 318. člena ZPP, zakonito izdana zamudna sodba.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - zastaranje zahtevka za izstavitev zemljiškoknjižne listine - sklenitev prodajne pogodbe - sklenitelj pogodbe - pravno nasledstvo stranke - aktivna legitimacija - originarna pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - zakonita in dobroverna posest - uveljavljanje lastninske pravice - prevzem posesti - izostanek trditvene podlage tožbe - nadomestitev pomanjkljive trditvene podlage - izpovedbe prič - posredna posest - nesklepčnost tožbe - trditveno in dokazno breme - dobrovernost - potek priposestvovalne dobe - redno priposestvovanje
Iz trditvene podlage tožbe izhaja, da uveljavlja tožeča stranka pridobitev lastninske pravice z rednim priposestvovanjem in da je rok za priposestvovanje že potekel, kar pa seveda ne pomeni, da je navajala vsa dejstva, na podlagi katerih bi bil mogoč sklep, da je nepremičnino priposestvovala (posest, dobrovernost in zakonitost posesti, začetek teka priposestvovalne dobe, čas, ko je nepremičnina priposestvovana). Ker iz dejstev, ki jih je navajala tožeča stranka v tožbi, ne izhaja pravna posledica, ki jo uveljavlja s tožbenim zahtevkom, je tožba tožeče stranke nesklepčna.
Pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem uveljavlja lahko le posestnik (neposredni, posredni). Tožeča stranka je postavila zgolj trditev, da je nepremičnine vzela v posest, ne da bi navajala dejstva, na podlagi katerih bi to trditev pojasnila. Tožena stranka pa je tej trditvi tožeče stranke v vsem postopku ugovarjala. Izpovedbe prič ne morejo nadomestiti potrebne trditvene podlage tožbe, zato je sodišče prve stopnje brez ustrezne trditvene podlage tožeče stranke ugotovilo posredno posest tožeče stranke kar na podlagi izpovedb prič. Prav pa ima tudi tožena stranka, da bi morala tožeča stranka za vsako parcelo posebej trditi in seveda dokazati, da je bila njen posestnik. Parcele, ki so predmet te pravde, so namreč po svoji kulturi njive, travniki, pašnik in stavbišče, zato bi, kot pravilno opozarja tožena stranka, morala tožeča stranka za vsako izmed njih navajati dejstva, na podlagi katerih bi bil mogoč sklep, da jih je imela v posesti. Tako pa ni ravnala, kar le dodatno potrjuje sklep o tem, da je njena tožba nesklepčna. Zato je sodišče druge stopnje po pooblastilu 358. člena ZPP izpodbijano sodbo v obsodilnem delu spremenilo tako, da je zaradi nesklepčnosti tožbeni zahtevek v obsodilnem delu zavrnilo, in to v razmerju do vseh treh tožencev, ki so v tej pravdi enotni sosporniki (196. člen ZPP).
SZ člen 147, 147/1, 147, 147/1. SZ-1 člen 111, 111/1, 111, 111/1.
uporaba stanovanja brez pravnega naslova
V konkretnem primeru je toženec (bivši imetnik stanovanjske pravice) iz stanovanja izselil skupaj z družinskimi člani in nato ni opravil nobenih aktivnosti v smeri sklenitve najemne pogodbe v šestmesečnem zakonskem roku iz 1. odst. 147. člena SZ in tudi ni vložil ustrezne tožbe na sklenitev najemne pogodbe. Zato se toženec in njegovi družinski člani v spornem primeru nahajajo brez pravne podlage in je torej izkazan zakonski dejanski stan iz 1. odst. 111. člena SZ-1.
vsebina predloga za vpis lastninske pravice - vpis plombe
Plomba pomeni le pomožni vpis, s katerimi se javno objavi, da je bil glede določene nepremičnine začet zemljiškoknjižni postopek, v katerem zemljiškoknjižno sodišče o vpisu še ni odločalo. To še ne pomeni, da je predlog za vpis lastninske pravice utemeljen.