nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe – vrnitev v naravi – gozd – stroški upravljanja zavezanca – dokazovanje – dejansko stanje – izvedensko mnenje
Realni položaj denacionalizacijskega zavezanca s hipotetičnim položajem upravičenca glede določanja višine nadomestila pravzaprav nima dosti skupnega, le izhodišče (uporaba taiste nepremičnine) jima je skupno. Samodejna preslikava v smislu „enake dohodke in stroške, kot jih je imel zavezanec, bi imel tudi upravičenec“ je materialnopravno zgrešena. Res pa mora zavezanec opredeliti stroške, ki jih je imel z upravljanjem, kar omogoča sodišču, da preveri, ali bi taiste stroške (in v kakšni višini) imel tudi upravičenec, če bi upravljal s taisto nepremičnino v istem časovnem obdobju, in da ugotovi njegovo neto korist.
Položaj tožnikov v obravnavni zadevi tudi ni povsem hipotetičen in tudi ne povsem neodvisen od realnega položaja, v katerem je z nepremičninami gospodarila tožena stranka. Njen položaj je bil ustrezno (in realno) upoštevan tako, da so tožniki predpostavili (in sodišče jim je sledilo), da bi gospodarili v enakem obsegu, kot je gospodarila tožena stranka – tj. da bi posekali enako količino lesa v enakem obdobju. Povedano drugače: hipoteza o gospodarjenju tožnikov je znotraj realnega okvirja, v katerem je gospodarila tožena stranka. Metoda izračuna koristi tega gospodarjenja (tj. koristi od posekanega lesa) pa je odvisna od okoliščin na strani upravičencev in pritožbeno sodišče ocenjuje, da je ta, ki jo je izbralo sodišče prve stopnje, povsem primerna in ustrezna.
Za določitev prodajne cene (peti odstavek 70. člena SPZ) je sodišče postavilo izvedenko.
Pravilen je pristop, da se pri izračunu vrednosti upoštevajo realizirane prodaje, ne pa ponudba, ki jo je prva nasprotna udeleženka pridobila po izdelavi izvedenskega mnenja.
obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti - izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - dopustitev in opustitev - kršitev obveznosti - bodoča kršitev - motenje posesti - vzpostavitev prejšnjega stanja
V predlogu za izvršbo je upnik očital večkratno kršitev obveznosti v času od 29. 4. 2016 do 7. 5. 2016, kar, če se trditve izkažejo za resnične, utemeljuje njegov interes za dovolitev izvršbe zaradi preprečitve ponovnih kršitev obveznosti v prihodnje. Za tak primer pa je v 227. členu ZIZ predvidena dovolitev izvršbe ob smiselni uporabi prvega do tretjega in petega odstavka 226. člena tega zakona. Ker je predlagana izvršba zaradi opustitve obveznosti iz izvršilnega naslova (prepoved odklopa vode), določitev roka za izpolnitev že pojmovno ne pride v poštev, temveč se izvršba dovoli tako, da se dolžniku zagrozi (ne izreče) z denarno kaznijo, če bo ponovno kršil svojo dolžnost opustiti motilna dejanja nasproti upniku.
Določba 227. člena ZIZ preprečuje možnost, da bi dolžnik, ki mu izvršilni naslov nalaga nekaj dopustiti ali opustiti, lahko nesankcionirano kršil obveznost pred ali po izdaji sklepa o izvršbi. Seveda to ne pomeni, da je lahko kaznovan za kršitev obveznosti, storjeno pred vložitvijo predloga za izvršbo, gre za grožnjo z denarnim kaznovanjem za primer morebitne kasnejše kršitve, ob ugotovitvi prejšnje, ki utemeljuje interes za dovolitev izvršbe. Ob stališču sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je za odločitev odločilno, ali je bil ventil za vodo zaprt v času izdaje sklepa o izvršbi, bi moral upnik ob vsakem posameznem zaprtju ventila za vodo vložiti nov izvršilni predlog, pa ob odprtem ventilu v času izdaje sklepa o izvršbi ne bi mogel uspeti, ali pa bi moral trpeti protipravno stanje in biti do izdaje sklepa o izvršbi brez vode. To pa ne pomeni zagotovitve pravice do sodnega varstva pri izvršitvi izvršilnega naslova.
kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov - lažni Facebook profil
Glede na določbo sedmega odstavka 143. člena KZ-1 se pregon za kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov po četrtem odstavku 143. člena KZ-1 začne na predlog. Po prvem odstavku 52. člena ZKP je predlog potrebno podati v treh mesecih od dneva, ko je upravičenec zvedel za kaznivo dejanje in storilca.
SPZ je res opustil konstrukcijo posesti pravice in varstvo služnosti na tej podlagi. Vendar pa je tudi po SPZ mogoče posestno varstvo služnosti, in sicer na podlagi splošnih pravil o posestnem varstvu.
Velja, da se stvarna služnost lahko priposestvuje le s tisto vsebino, ki ustreza njenemu dejanskemu izvrševanju. Takšno izvrševanje služnosti je bilo v okviru rabe skladno z naravo gospodujočega zemljišča, ki je bilo kmetijsko zemljišče – travnik (II Ips 461/2005).
ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086812
URS člen 34, 35, 39, 39/1. OZ člen 179.
odškodninska odgovornost – odškodnina zaradi kršitve osebnostnih pravic – pravica do časti in dobrega imena – poseg v čast in dobro ime – poseg v zasebnost – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – trajanje in stopnja duševnih bolečin – pomanjkljiva trditvena podlaga – pravica do svobode izražanja – konflikt človekovih pravic – tehtanje interesov – kolizija ustavnih pravic – objava - medijska objava – tisk – razžalitev – namen zaničevanja – resničnost izjav – objektivno žaljive trditve – objava dejstev – objava mnenj – protipravnost objave – raznašanje resničnih dejstev – upravičen interes javnosti – služnostna pravica – izvrševanje služnostne pravice – pasivna legitimacija – aktivna legitimacija – nesklepčnost tožbe
Kadar do posega v čast in dobro ime pride z navedbami o dejstvih, je pomembno, ali so zatrjevana dejstva resnična ali ne. Če toženec dokaže njihovo resničnost oziroma da je imel utemeljen razlog verjeti v njihovo resničnost, protipravnost ni podana, saj je raznašanje resničnih vesti varovano v okviru svobode izražanja. Drugače kot pri dejstvih bo pri presoji mnenj in vrednostnih sodb protipravnost izključena, če posameznik pri njihovi podaji ni imel zaničevalnega namena. Resničnosti mnenj in vrednostnih sodb namreč že po naravi stvari ni mogoče dokazovati, vendar pa morajo imeti tudi mnenja vsaj nekaj podlage v dejstvih, da jih je mogoče šteti kot upravičene kritike.
V dokaznem postopku ni bilo izkazano, da bi toženka novinarju afirmativno izjavila, da sta prav tožnika odgovorna za navedene očitke, temveč obstaja možnost, da je novinar izjave toženke umestil v drugačen kontekst oziroma ob pripravi članka izpustil izražen dvom, da sta dejanja storila tožnika. Sodišče prve stopnje torej ni bilo mnenja, da se očitek ne nanaša na tožnika, temveč da ni izkazano, da je novinar izjave tožencev korektno oziroma v celoti povzel. Posledično pa v tem delu tudi po presoji pritožbenega sodišča pasivna legitimacija tožencev ni podana.
Za prisojo denarne odškodnine ne zadošča, da so duševne bolečine zaradi posega v čast in dobro ime zgolj zatrjevane, temveč morajo biti tudi dokazane. Tožnik ob zaslišanju ni potrdil navedb, da se je v očitkih prepoznal in zaradi tega psihično trpel, posledično pa ne more uspešno uveljavljati odškodnine na tej podlagi.
Pravica do časti in dobrega imena je osebnostna pravica, ki pripada človeku kot posamezniku in mu v okviru pravice do osebnega dostojanstva zagotavlja priznanje njegove vrednosti. Njeno kršitev lahko uveljavlja zgolj posameznik, v čigar čast in dobro ime je bilo poseženo.
Izjava o sprejemu dediščine se ne more enostransko preklicati. Lahko se izpodbija, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo, ali če je bila dana v zmoti, vendar ne v zapuščinskem postopku. Slednjega pa pritožnica ni izkazala, zato je odločitev prvega sodišča, ki je za dediča premoženja po zapustnici štelo pritožničinega očeta, pravilna.
soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe – pritožba – prijava izločitvene pravice – prijava terjatve po objavi javne dražbe
Ker je bila izločitvena pravica pritožnice prijavljena v stečajni postopek nad dolžnikom po tem, ko je sodišče prve stopnje že objavilo razpis javne dražbe za prodajo nepremičnine, ki je predmet izločitvene pravice (tudi zaznamba izbrisne tožbe je začela učinkovati po tem), javna dražba pa je bila uspešna, prijava izločitvene pravice (in zaznamba izbrisne tožbe), glede na določbo 4. in 5. točke četrtega odstavka 299.a člena ZFPPIPP, ne moreta predstavljati ovire za prodajo sporne nepremičnine oziroma za izdajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe s kupcem, ki je na dražbi uspel.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086808
URS člen 39, 39/1. OZ člen 178, 183. ZPP člen 7, 339, 339/2, 339/2-14.
pravica do odškodnine – povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – denarna odškodnina pravni osebi – poseg v ugled in dobro ime pravnih oseb – okrnitev ugleda in dobrega imena – pravica do ugleda in dobrega imena – osebnostna pravica – kršitev osebnostnih pravic – svoboda izražanja – tehtanje pravic – konflikt pravic – širjenje neresnic – dopustna strokovna kritika – zatrjevanje dejstev – podajanje mnenj – namen odškodnine – opravičilo – preklic izjave – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – nasprotje med razlogi – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – trditveno in dokazno breme – trditvena podlaga – ugotovitev nezatrjevanih dejstev – prekoračena trditvena podlaga – razpravno načelo – dokazni predlog
Ker so izpovedbe le dokazno sredstvo, s katerim ni mogoče nadomeščati manjkajočih trditev, je takšno ravnanje v nasprotju z razpravnim načelom.
Izpovedbo priče je mogoče upoštevati kot dokaz le glede dejstev, v zvezi s katerimi je bil podan dokazni predlog za njeno zaslišanje.
V primerih kolizije med pravico do svobode izražanja in pravico do ugleda in dobrega imena mora sodišče opredeliti vsebino obeh pravic v koliziji ter nato vrednostno pretehtati pomen obeh pravic in težo posega.
Sankcije po 178. in 183. členu OZ se medsebojno ne izključujejo, temveč je potrebno v vsakem primeru skrbno presoditi, ali je namen, ki ga zasleduje odškodnina, s prejemom opravičila oziroma preklicem izjave že dosežen.
STVARNO PRAVO – TELEKOMUNIKACIJE – POGODBENO PRAVO
VSL0081770
ZEKom-1 člen 2, 9, 19, 91. ZPNačrt člen 89. SPZ člen 8, 16. ZIZ člen 174. ZFPPIPP člen 342, 342/1.
lastninska pravica na kabelski infrastrukturi – javno komunikacijsko omrežje – lex specialis – stvarna služnost – stvarna služnost v javno korist – optični kabel – postavitev elektronske komunikacije
Tožeča stranka je dokazala, da je pretežno zgradila infrastrukturo za gospodarsko javno infrastrukturo. Dokončala jo je tožena stranka na podlagi pogodbe z investitorjem, ki je kupil podjetje v stečaju, ki je prvotno začelo graditi stanovanjske objekte za prodajo in s katerim je sklenila pogodbo tožeča stranka. Tožena stranka je dokončala infrastrukturo in izvaja in uporablja javno komunikacijsko omrežje s pripadajočo infrastrukturo. Tožeča stranka ni lastnik komunikacijskega omrežja, ni dokazala obstoja stvarne služnosti in tudi ne takšne služnosti v javno korist, ki bi izključevala toženo stranko iz uporabe omrežja in objektov gospodarske infrastrukture. Zato je neutemeljena negatorna tožba in podredni obogatitveni zahtevek.
Za ugotovitev obračunske vrednosti zapuščine ni relevantno, kateri dedič je plačal stroške za popis in cenitev zapuščine. To dejstvo je relevantno pri odločanju o skupnih stroških zapuščinskega postopka.
varstvo in vzgoja otrok – določitev preživnine – potrebe upravičenca – zmožnosti zavezanca – dodatek za nego otroka
Dodatek za nego otroka je vrsta družinskega prejemka, ki je kot denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina pri preživljanju in negi takega otroka.
izvršitelj – izvršilni stroški – obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja – obračun in plačilo stroškov – dokončni obračun – zahteva, da o obračunu odloči sodišče – izvršilni naslov – poplačilo iz izterjanega denarnega zneska – poplačilo iz položene varščine – presežek varščine – vrnitev preveč plačane varščine – kondikcijski zahtevek – skrbniški račun – odstavljen izvršitelj
V konkretnem primeru naj bi znesek položene varščine presegel znesek po dokončnem obračunu oziroma v primeru zahteve po odločitvi sodišča, in ker je izvršitelj odstavljen, je, ne glede na zatrjevano dejstvo, da je izvršilni postopek še v teku, odpadla pravna podlaga za zadržanje presežka varščine na toženčevem računu.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - JAVNA NAROČILA
VSC0004845
OZ člen 5, 6, 10, 131, 132, 165.
bančna garancija - zavarovanje obveznosti izvajalca do podizvajalca - odgovornost zaradi opustitve dolžnosti pridobitve garancije
Tožeča stranka kot podizvajalka res ni bila pogodbena stranka. Vendar pa ni spregledati, da je bil namen določbe 10. člena Pogodbe … prav v tem, da se podizvajalcem, torej tudi tožeči stranki, na ta način, torej z izročitvijo in po potrebi z unovčenjem bančne garancije, zagotovi plačilo od izvajalca. Ni šlo le za zavezo izvajalca, kot to zmotno razloguje sodišče prve stopnje, temveč tudi za zavezo naročnika, to je tožene stranka, da v pogodbi navedeno pogodbeno ureditev spoštuje in doseže, da se po njej ravna v dobro tistih, zaradi katerih je bila vzpostavljena, torej tudi v dobro tožeče stranke, in v tem smislu zavarovanje obveznosti C. d.d., zagotovo varuje koristi tožeče stranke. Pri tem ni zanemariti, da je bila Pogodba … sklenjena na podlagi javnega razpisa po pogojih ZJN-2, za izbiro izvajalca po odprtem postopku, ki se ga je lahko udeležil vsakdo in da je bila pogoj za veljavnost Pogodbe … v razpisni dokumentaciji, ki jo je zahtevala tožena stranka sama, tudi zahteva za predložitev bančne garancije z zgoraj navedeno vsebino, kar pomeni, da je tožeča stranka ob sklepanju pogodbe za dobavo materiala s C. d.d. vedela za vsebino garancije in je utemeljeno pričakovala, da bo prejela plačilo za izdobavljeni material vsaj iz sredstev unovčenje garancije, če tega ne bo plačal izvajalec C. d.d. Navedena pogodbena določba, kakor tudi določba 22. člena, ki kot pogoj za veljavnost pogodbe določa predložitev garancije z zgoraj navedeno vsebino, je bila posledica dolžnosti tožene stranke vzpostavljene z ZJN-2 in podzakonskimi akti o neposrednem plačilu podizvajalcem v postopkih javnega naročanja, za katere se domneva, da so vsem poznani. Tako ni šlo le za pogodbeno ureditev, ki bi zadevala samo toženo stranko in njenega pogodbenega izvajalca C. d.d., pač pa za izpeljavo javno pravne zaveze tožene stranke, ki pa je ta ni uresničila, saj od izvajalca sicer zahtevane garancije, ki bi krila tudi potrjene obveznosti izvajalca del do njegovih podizvajalcev (s temi pa so v celoti izenačeni tudi dobavitelji blaga oziroma materiala), ki jih izvajalec iz kakršnegakoli razloga svojim podizvajalcem ne bi poravnal ob zapadlosti, sploh ni pridobila. Tožena stranka je brez kakršnihkoli razlogov opustila svojo dolžnost, da zagotovi takšen inštrument zavarovanja, ki ga je sama zahtevala v razpisnih pogojih in v pogodbi in ki so bili celo pogoj za veljavnost gradbene pogodbe sklenjene med toženo stranko in izvajalcem C. d.d. Takšno ravnanje tožene stranke je nedvomno šteti za nedopustno, protipravno ravnanje, kot je to vseskozi zatrjevala tožeča stranka. Takšno ravnanje ima za posledico odškodninsko odgovornost tožene stranke.
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka izpolnila vse obveznosti, ki jih je iz naslova sklenjene gradbene pogodbe imela do C. d.d. in zaključek sodišča prve stopnje, da ji več kot to ni bilo potrebno plačati, za uveljavljano odškodninsko odgovornost tožene stranke ni relevantno. Pomembno je le to, da tožena stranka garancije določene v 10. členu Pogodbe … na katero je utemeljeno računala tožeča stranka, ni pridobila in se tožeča stranka iz te sploh ni mogla poplačati niti zahtevati od tožene stranke, da jo unovči.
DRUŽINSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080263
ZPP člen 413. ZNP člen 35, 35/1.
razmerja med starši in otroki – določitev stikov z otrokom – stroški postopka – prosti preudarek – obrazložitev stroškovne odločitve
Sodišče prve stopnje je standardu obrazloženosti stroškovnega dela odločitve zadostilo. Izhajalo je iz okoliščine, da so udeležencema nastali primerljivi pravdni stroški, da je bil njun uspeh delen ter da sta kot starša zainteresirana za ureditev stikov na način, ki je v največji možni meri v korist otrok. Takšne okoliščine pritrjujejo pravilnosti zaključka, da udeleženca nosita vsak svoje stroške postopka.
obročno plačilo sodne takse - pravna oseba - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje - denarna sredstva - težko izterljive terjatve - težko unovčljivo premoženje - trditveno in dokazno breme
Ne zadošča, da taksni zavezanec zgolj navede, da je premoženje, s katerim sicer razpolaga, težko unovčljivo, ampak mora to okoliščino tudi ustrezno obrazložiti in izkazati.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080286
URS člen 26. OZ člen 131. ZPNačrt člen 79, 79/6, 79/9. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14.
pravica do povračila škode – odškodninska odgovornost lokalne skupnosti – protipravno ravnanje lokalne skupnosti – vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze
Vzročna zveze med (morebitnim protipravnim) ravnanjem toženke v postopku odmere komunalnega prispevka in zatrjevano škodo je pretrgana zaradi ravnanja Upravne enote. Slednja je namreč postopek izdaje gradbenega dovoljenja prekinila do pravnomočne odločitve o predhodnem vprašanju odmere komunalnega prispevka, kljub temu da ta glede na določilo 9. odstavka 79. člena ZPNačrt ni pogoj za izdajo odločbe o gradbenem dovoljenju.
ZFPPIPP člen 386, 386/1, 386/1-2, 386/1-2(3), 403, 403/1, 403/1-2.
odpust obveznosti – ustavitev postopka – razlogi za ugovor proti odpustu obveznosti – odpoved premoženjski pravici – brezplačno opravljanje funkcije direktorja
Pritožbeno sodišče soglaša z zaključki sodišča prve stopnje, da brezplačno opravljanje funkcije direktorja v kapitalski družbi predstavlja odpoved premoženjski pravici, to je pravici do plačila za opravljeno delo.
Dolžnik bi z začetkom postopka osebnega stečaja sodišče moral obvestiti, da brezplačno opravlja funkcijo direktorja in za nadaljnje brezplačno opravljanje le-te pridobiti soglasje sodišča. Ker tega ni storil, je kršil obveznost iz tretje alineje 2. točke prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP, kar je ugovorni razlog iz 2. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP.