plača - sestavine pogodbe o zaposlitvi - razlaga pogodbenih določil - pogodba o zaposlitvi
Tožena stranka kot delodajalec in sestavljalec pogodbe nosi riziko nejasnih pogodbenih določil. Po določbi 83. člena OZ za primere, ko je bila pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini ali je bila pogodba kako drugače pripravljena in predlagana od ene pogodbene stranke, velja, da je potrebno nejasna določila razlagati v korist druge stranke. To pa pomeni, da je pritožba tožnika utemeljena, saj tožena stranka tožniku v spornem obdobju ni izplačevala plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi, ker je zmotno štela, da je osnovna plača določena za 40 ur tedensko, čeprav iz navedenih določb obeh aneksov in pogodbe to ne izhaja.
prenehanje delovnega razmerja - odjava iz zavarovanj
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov sprejelo pravilen zaključek, da tožena stranka ni dokazala, da je tožnik sam podal odpoved pogodbe o zaposlitvi in da je bila odjava iz zavarovanj zakonita.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z dela
Tožnik je s tem, ko na delo ni prišel in za to ni imel opravičljivega razloga, storil hujšo kršitev temeljne obveznosti opravljanja dela po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi po 33. členu ZDR-1. Po tem členu mora delavec vestno opravljati delo na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu.
Izpodbijani sklep se nanaša na povrnitev stroškov oprave rubeža z dne 26. 8. 2019, zaključenega ob 14.30 uri, iz dokazila o plačilu, ki ga je predložil dolžnik, pa izhaja, da je bilo plačilo vneseno dne 26. 8. 2019 ob 15:18:26 uri in izvršeno ob 17:19:20 uri, torej po zaključku rubeža na dolžnikovem naslovu.
Iz rubežnega in cenilnega zapisnika, ki ga je priglasitvi stroškov izvršitelja z dne 28. 8. 2019 priložil upnik, je razvidno, da je bil rubež dne 26. 8. 2019 opravljen, in sicer je pomočnik izvršitelja ob prisotnosti dolžnika zarubil drsna kovinska vrata obdana z lesom in obračalnik sena. Stroški, nastali v zvezi z opravo upravičenega rubeža, so potrebni za izvršbo, saj v trenutku oprave rubeža upnik še ni bil poplačan, zato je sodišče prve stopnje njihovo povrnitev upniku utemeljeno naložilo dolžniku (38. člen ZIZ).
lastninska tožba (rei vindicatio) - lastninska pravica na premičnini (osebni avtomobil) - pridobitev lastninske pravice na premičnini - pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - obstoj zastavne pravice - posest premičnine - plačilo odškodnine - predpostavke poslovne odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja - neizvedba predlaganega dokaza - dokazna listina v tujem jeziku - neprevedena listina v tujem jeziku - materialno procesno vodstvo - prepozna dopolnitev pritožbe
Večinska sodna praksa stoji na stališču, da mora sodišče v primeru predložitve dokazne listine v tujem jeziku opraviti materialno procesno vodstvo, s katerim stranko pozove na predložitev listin v prevodu in ji dodeli rok.
Zgolj izkazana posest nad vozilom ne more pripeljati do ugotovitve, da je zastavna pravica obstajala.
gospodarski spor majhne vrednosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izdaja sodbe - pisna izdelava sodbe - obrazložitev sodne odločbe - izdelava obrazložitve odločbe po drugem sodniku - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva
Ker je bila v konkretnem primeru sodba že izdana, gre pri izdelavi nadaljnje obrazložitve samo še za pisno izdelavo sodbe po 323. in 324. členu ZPP. Izdelava obrazložitve skladno s tretjim odstavkom 496. člena ZPP (torej obrazložitve z vsemi sestavinami iz četrtega odstavka 324. člena ZPP), ki je sledila napovedi pritožbe, torej ni bila (več) izdaja sodbe.
ZDR-1 člen 9, 118, 118/2.. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 75.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 87 o sindikalni svobodi in zaščiti sindikalnih pravic člen 3.
nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - pavšalna odškodnina - kolektivna pogodba - sodna razveza - denarno povračilo namesto reintegracije
Glede na to, da je bilo pravnomočno odločeno, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, je tožnik upravičen do odškodnine na podlagi 75. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji v višini petih izplačanih povprečnih plač v zavodu.
Odškodnina oziroma denarno povračilo na podlagi 118. člena ZDR-1 nadomešča reintegracijo in pokriva škodo, ki jo delavec utrpi zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pogodbena kazen iz 75. člena KPVIZ pa ima kaznovalni in preventivni namen odvračanja delodajalcev od podajanja nezakonitih odpovedi pogodb o zaposlitvi.
ZDR-1 člen 144, 148, 148/7.. ZSPJS člen 32.. KPJS člen 45, 45/1.
plačilo razlike plače - nadurno delo - referenčno obdobje - višek ur - neenakomerno razporejen delovni čas
Za presojo količine opravljenega dela ni ključen plan dela. Plani dela predvidevajo čas, ki bo potreben, da se delo opravi, ni pa jih možno obravnavati kot evidenco prisotnosti na delu, ki bi kazala dejanski čas tožnikovega dela. Tožena stranka ni dokazala utemeljenosti svojih navedb, da naj bi šlo pri tožniku zgolj za prisotnost v prostorih delodajalca (povezano s prezgodnjimi prihodi in prepoznimi odhodi), ne pa tudi za delo.
izpodbijanje sklepa o domiku - nedovoljena pritožba
ZIZ-J je odpravil možnost pritožbe zoper sklep o domiku, ker to pomeni hitrejši in racionalnejši postopek. Po tej noveli je tako v petem odstavku 189. člena ZIZ določeno, da zoper sklep o domiku ni pritožbe in da se nepravilnosti pri dražbi lahko uveljavljajo v pritožbi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu.
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da (procesni) pobotni ugovor tožene stranke ni dovoljen, ker naj bi bil že pred tem izvršen materialni pobot. Stališče ni pravilno, saj tožena stranka kot delodajalec ni mogla pravno veljavno izvesti pobota svoje terjatve iz naslova odškodnine, s terjatvijo tožnice za plačilo odpravnine. Po določbi prvega odstavka 136. člena (zadrževanje in pobot izplačila plače) ZDR-1 lahko delodajalec zadrži izplačevanje plače delavcu samo v zakonsko določenih primerih. Vsa določila pogodbe o zaposlitvi, ki določajo druge načine zadrževanja izplačila, so neveljavna. Po določbi drugega odstavka 136. člena ZDR-1 delodajalec ne sme svoje terjatve do delavca brez njegovega pisnega soglasja pobotati s svojo obveznostjo plačila. V skladu s tretjim odstavkom 136. člena ZDR-1 delavec ne more dati soglasja iz prejšnjega odstavka pred nastankom delodajalčeve terjatve. Glede na pravilno ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnica ni podala soglasja za pobot terjatve, pobotna izjava tožene stranke brez soglasja tožnice ni mogla med strankama povzročiti pravnih učinkov. Zato je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da procesni pobot ni dopusten, ker je že bil opravljen materialni pobot.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00033167
ZIZ člen 29b, 29b/1, 29b/2, 29b/5. ZST-1 člen 6, 6/3, 34a, 34a/1. ZPP člen 7, 7/2, 212.
ugovor se šteje za umaknjen - sodna taksa za ugovor - neplačilo sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - dokazovanje plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme - potrdilo o plačilu sodne takse - dokazno pravilo - listinski dokaz - primernost dokaza
Stranka ima v pritožbi možnost zatrjevanja in dokazovanja plačila sodne takse, vendar le z dovolj konkretnimi trditvami in predlaganjem ustreznega dokaza, tej zahtevi pa dolžnik v predmetni zadevi ni zadostil.
Kot izhaja iz več določb ZST-1, se plačilo sodne takse dokazuje le z listinskimi dokazili, torej z ustreznimi potrdili o plačilu. Tako ZST-1 v prvem odstavku 34.a člena določa, da je treba ugovoru zoper plačilni nalog, vloženemu iz razloga, da je taksa že plačana, priložiti potrdilo o opravljenem plačilu. Prav tako je v tretjem odstavku 6. člena ZST-1 (ki določa način plačevanja in dokazovanja plačanih sodnih taks) določeno, da mora taksni zavezanec predložiti sodišču potrdilo o opravljenem plačilu, če je sodna taksa plačana brez ustrezne reference oziroma sklicne številke.
URS člen 14, 125.. Odvetniška tarifa (2015) člen 15/1b, 15/1c.
odločitev o pravdnih stroških - ustavitev postopka
Tožnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da mu je sodišče prve stopnje zmotno naložilo v plačilo za 100 % povečane stroške tožene stranke po tar. št. 15/1c OT. V skladu s tem določilom OT se sicer v zadevah, opredeljenih pod tar. št. 15/1b, tarifa za zastopanje delodajalca zviša za 100 %, vendar pa to zvišanje temelji le na lastnosti ene stranke spora (delodajalca), kar je v nasprotju z ustavnim načelom enakosti (14. člen URS). Odločitev, da mora delavec v individualnih delovnih sporih v primeru neuspeha nasprotni stranki povrniti dvojne stroške zgolj zato, ker je nasprotna stranka delodajalec, je tudi v nasprotju z načelom varovanja delavca kot šibkejše stranke v postopku.
Sodniki so v skladu s 125. členom URS pri odločanju vezani le na ustavo in zakon. Iz določb URS ne izhaja, da bi moralo sodišče začeti postopek presoje ustavnosti tudi v zvezi s podzakonskimi akti, kar pomeni, da mora pri odločanju samo izločiti nezakonite ali protiustavne podzakonske predpise. Teh aktov pri odločanju ne sme uporabiti. Pritožbeno sodišče je že v sodbi opr. št. Pdp 683/2018 z dne 19. 11. 2018, zavzelo stališče, da je ustavno skladno presojo treba uporabiti tudi pri odločanju o stroških postopka. Ker je sodišče prve stopnje odločilo skladno z ustavno spornim določilom tar. št. 15/1c OT, je izpodbijana odločitev v tem delu napačna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00033233
ZIZ člen 215, 215/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 362, 362/1. OZ člen 168, 168/2, 391, 391/1.
hipotekarni dolžnik - odgovornost osebnega dolžnika in hipotekarnega dolžnika - vrnitev premičnin - primerna odmena - upoštevanje napotkov višjega sodišča - cenitev premičnin - trenutek ugotovitve višine obveznosti - izplačilo protivrednosti v denarju - pravica do zakonskih zamudnih obresti - fakultativna obveznost - pravica do izbire - premoženjski položaj - načelo popolne povrnitve škode - cene ob izdaji sodne odločbe - obrazloženost odločitve o stroških
Sodišče prve stopnje je odločilo o predlogu po 215. členu ZIZ in o stroških predhodnih pravnih sredstev, kar je vse neposredno povezano le z izvršbo za izterjavo nedenarne terjatve, ki je bila dovoljena le zoper dolžnika, ne pa tudi zoper hipotekarne dolžnike (ki odgovarjajo le za denarno terjatev iz naslova stroškov postopka, kot utemeljeno opozarjajo v pritožbi). Sodišče tako ni imelo podlage, da je tudi hipotekarnim dolžnikom v plačilo naložilo odmeno za premičnine, ki bi jih dolžnik moral vrniti upniku, ter da je tudi v razmerju do njih odločalo o stroških pravnih sredstev, ki se nanašajo le na nedenarno terjatev.
215. člen ZIZ sodišče uporabi, kadar se stvari, ki jih je dolžnik dolžan izročiti upniku, ne najdejo ne pri dolžniku ne pri kom drugem, upnik pa je v predlogu navedel in izkazal, da pri rubežu stvari niso bile najdene in je tako izpolnil pogoje po tej zakonski določbi. V takem primeru sodišče na upnikov predlog oceni vrednost teh stvari in s sklepom odloči, da mora dolžnik v določenem roku izplačati to vrednost upniku.
Na podlagi 215. člena ZIZ je dolžniku v plačilo mogoče naložiti zgolj in samo denarni znesek, ki predstavlja ocenjeno vrednost premičnin, ki bi jih sicer v okviru svoje nedenarne obveznosti moral vrniti, kar pomeni, da 215. člen ZIZ ne omogoča tudi naložitve plačila zakonskih zamudnih obresti od ocenjene vrednosti stvari.
Namen ugotovitve vrednosti premičnin po 215. členu ZIZ je v tem, da se upniku zagotovi takšen premoženjski položaj, kakršen bi bil, če dolžnik ne bi opustil svoje obveznosti vrniti te stvari. Pritrditi je argumentaciji v izpodbijanem sklepu, da je ekvivalent premoženjskega položaja upnika, ki vzpostavlja ravnotežje, ki je bilo porušeno, ko dolžnik ni vrnil stvari, ravno ocenjena vrednost teh stvari, kot izhaja iz izvršilnega naslova. Dolžnik bi se namreč lahko obveznosti izročitve premičnin razbremenil z izpolnitvijo svoje fakultativne obveznosti, to je s plačilom zneskov, ki so bili določeni v pravdnem postopku. Ti zneski bi upniku v tistem trenutku omogočili enak premoženjski položaj, kot bi ga imel v primeru vračila predmetov, in bi zanj predstavljali natanko takšno denarno zadoščenje, kot bi ga imela sama izročitev stvari s strani dolžnika, ob plačilu te protivrednosti pa upnik tudi ne bi imel več podlage za prisilno izvršitev izvršilnega naslova. Takšno stališče tudi v celoti ustreza načelu povrnitve premoženjske škode, na katerega je napotilo višje sodišče v predhodnem sklepu in na katerega se sklicuje tudi pritožba, saj se skladno z drugim odstavkom 168. člena OZ povračilo škode odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe.
Stroškovna odločitev je ustrezno in zadostno obrazložena, razlogi pa so konkretni in prepričljivi ter omogočajo obrazloženo izpodbijanje njihove pravilnosti, česar upnik v pritožbi ni izkoristil. V sklepu je pojasnjena tudi materialnopravna podlaga, ki jo višje sodišče sprejema kot pravilno, zato so pavšalni pritožbeni očitki o napačnih zaključkih neutemeljeni, očitkov o arbitrarnosti odločitve pa pritožba ne konkretizira, zato jih niti ni mogoče preizkusiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00035214
ZPP člen 7, 7/1, 8, 212, 236, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 190.
ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - nedovoljeno razpolaganje s stvarjo iz skupnega premoženja - oddaja stanovanja v najem - najemna pogodba za stanovanje - najemnine za več let - najemnik - začasno prebivališče - sedež gospodarske družbe - pravica do dokazovanja - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - onemogočanje izvedbe dokaza - vabilo priči za zaslišanje - pravilni naslov - dokazno breme - razpravno načelo - dokazna ocena vseh dokazov - uporaba skupnega premoženja - neupravičena obogatitev - uporabnina - nedopustne pritožbene novote
Navajanje tožnice, da je zaslišanje priče predlagala že ob vložitvi tožbe, da naj bi bil dokaz tedaj še vedno realno izvedljiv, v letu 2019 pa je njegova izvedba onemogočena ali vsaj znatno otežena, nadalje, da je poskušala priti v stanovanje in da je tekom sodnega postopka izgubila vse stike z navedeno osebo, za presojo pravilnosti izpodbijanih zaključkov ni bistveno, saj je šlo ves čas za njen dokazni predlog, zaradi česar je bila (upoštevaje 236. člen ZPP oziroma v pravdnem postopku ključno razpravno načelo) dolžna naslov za vabljenje predlagane priče priskrbeti sama, prav tako pa sama nosi posledice opustitve predložitve teh podatkov.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00031872
OZ člen 468, 468/2, 480, 480/1.
uveljavljanje škode - uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov - odgovornost za stvarne napake (jamčevanje za napake) - pravice kupca - škoda zaradi zaupanja - pravočasno uveljavljanje - prekluzivni rok - enoletni prekluzivni rok - izguba pravic
Kupci so pravočasno grajali posamezne napake (očitne ali skrite) v razmerju do tožnika in pravočasno vložili tožbe zoper tožnika, izostala pa je (očitno zaradi napačnega materialnopravnega stališča) presoja pravočasnosti tožnikovega uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov oziroma odškodnine za škodo zaradi zaupanja v tožnikovem pogodbenem razmerju do toženke. Značilnosti škode zaradi zaupanja imajo vsi zahtevki, ki so jih kupci stanovanj uveljavljali do tožnika iz prodajnih pogodb (tudi zahtevki zaradi napak stanovanj in plačila pogodbene kazni), ki jih je tožnik sklenil z njimi v zaupanju, da bo toženka pravilno izpolnila svoje obveznosti do tožnika iz njune prodajne pogodbe. Zneski, ki jih je tožnik izplačal kupcem stanovanj po sodnih poravnavah zaradi napak, zato predstavljajo škodo zaradi zaupanja. Odgovornost za to škodo se ne presoja po splošnih pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti toženke, ampak po posebnih predpostavkah toženkine odgovornosti za stvarne napake, med katerimi je tudi ta, da je treba odškodninski zahtevek za škodo zaradi zaupanja sodno uveljavljati v roku enega leta (prvi odstavek 480. člena OZ). Gre za prekluzivni rok, katerega zamuda povzroči izgubo kupčevih pravic do prodajalca.
Detektiva sta tožnika videla, da je zapustil dom, nakar sta mu sledila. Dejstvo, da nista predložila materialnih dokazov - npr. fotografije, ne pomeni, da njune ugotovitve niso upoštevne.
Pritožbeno niso izpodbijane ugotovitve, da je sodišče prve stopnje s plačilnim nalogom, pozvalo dolžnico k plačilu sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi, da je rok za plačilo navedene sodne takse iztekel in da dolžnica navedene sodne takse v navedenem roku ni plačala.
Na podlagi navedenih ugotovitev je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da se šteje ugovor dolžnice za umaknjen.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00032692
ZDR-1 člen 7, 8, 47, 179, 179/1.. OZ člen 131, 179, 179/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - spolno nadlegovanje na delovnem mestu - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina
Ugotovljeno ravnanje stranskega intervenienta (kadar je prišel v pisarno tožene stranke je vztrajno vstopal v tožničin osebni prostor, se je dotikal in naslanjal nanjo, ji dajal pripombe o njeni postavi in videzu, o tem kako je lepa, kako je vesel, da ima tako lepo tajnico, jo spraševal "za koga se je uredila", ji mežikal, zavijal z očmi, ji namenjal globoke poglede, tožnico je nagovarjal, naj se mu pridruži pri obisku nogometnega turnirja ter ji obenem prigovarjal, da bi lahko večkrat z njim kam šla ter da bi bil že čas, da zamenja svojega partnerja,...), takratnega zakonitega zastopnika tožene stranke, je neprimerno, protipravno in predstavlja spolno nadlegovanje na delovnem mestu v smislu 7. člena ZDR-1.