obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik utemeljeno ponavlja ugovorne trditve, da je bilo do zdaj nekaj računov poravnanih, da knjigovodsko stanje ni usklajeno, da ugovarja sklepu o izvršbi v celoti tako po temelju kakor po višini. V teh trditvah je nasprotoval terjatvi upnika in zatrjeval negativna dejstva, ki jih ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika. To pomeni, da je zatrjeval pravno odločilna dejstva, s katerimi bi lahko, če bi se izkazala za resnična, dolžnik dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi. Izvršilno sodišče tudi ne presoja utemeljenosti tožbenih in ugovornih trditev, saj v ZIZ nima instrumentarija za to, temveč je to naloga pravdnega sodišča.
ZPP v 337. členu določa, da sme v pritožbi pritožnik navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena ZPP. Tožena stranka v pritožbi niti ne navaja, da dokaza glede čakanja na delo ni mogla iz opravičljivih razlogov predložiti že v postopku pred sodiščem prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00033801
OZ člen 179, 179/1. ZPP člen 14. KZ-1 člen 135, 135/1. URS člen 34.
plačilo odškodnine - nepremoženjska škoda - odškodnina za strah - odškodnina za duševne bolečine zaradi posega v pravico do osebne svobode - grožnja z napadom na življenje in telo - zakonski znaki kaznivega dejanja - vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - pravno priznana škoda - intenziteta in trajanje strahu - stopnja duševnih bolečin - porušeno duševno ravnovesje - pravica do osebne varnosti - pomanjkljiva trditvena podlaga
Tožnik ni uspel dokazati, da bi zaradi izrečene toženčeve izjave po telefonu utrpel duševne bolečine in strah takšne intenzitete in trajanja, da bi bilo porušeno njegovo duševno ravnovesje.
Tožnik ne more zahtevati odškodnine iz dveh različnih naslovov na podlagi istih pravotvornih dejstev, saj bi to imelo za posledico podvajanje odškodnine.
Po določbi prvega odstavka 133. člena ZPP v zvezi s šestim odstavkom 142. člena ZPP se pisanje pravnim osebam vroča tako, da se izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem pošte, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu, ali zakonitemu zastopniku ali prokuristu. Navedeno velja tudi za vročitev tožbe, sodbe ipd. pisanj za katere je predpisana osebna vročitev (člen 142 ZPP). Vročitev je tako pravilno opravljena tudi, če pisanja ne sprejme zakoniti zastopnik pravne osebe ali pooblaščenec.
Sodišče prve stopnje se je o pravilni vročitvi sodnih pisanj prepričalo iz vročilnice pošte, ki je javna listina in dokazuje resničnost tistega kar je v njej navedeno (člen 224/I in II ter IV ZPP).
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00035112
ZPP člen 343, 343/4, 351, 351/1.
postopek za dodelitev v vzgojo in varstvo ter določitev stikov - začasna odredba v sporu med starši in otroki - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - začasna ureditev stikov - obseg in način izvajanja stikov - stiki v korist otroka - preprečevanje stikov - izkazana težko popravljiva škoda - namen regulacijske začasne odredbe - sklep o začasni odredbi - nedopustna pritožba
Namen postopka z začasno odredbo ni in ne more biti natančno ugotavljanje vseh okoliščin pri otroku in udeležencih ter iskanje optimalnega načina in ureditve stikov, morajo pa biti stiki (tudi začasno) urejeni tako, da otroku ne škodijo.
Zoper tisti del sklepa, v katerem je bilo ugodeno predlogu za izdajo začasne odredbe oziroma izdana začasna odredba glede stikov po uradni dolžnosti, ni dopustna pritožba.
lastninska tožba (rei vindicatio) - lastninska pravica na premičnini (osebni avtomobil) - pridobitev lastninske pravice na premičnini - pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - obstoj zastavne pravice - posest premičnine - plačilo odškodnine - predpostavke poslovne odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja - neizvedba predlaganega dokaza - dokazna listina v tujem jeziku - neprevedena listina v tujem jeziku - materialno procesno vodstvo - prepozna dopolnitev pritožbe
Večinska sodna praksa stoji na stališču, da mora sodišče v primeru predložitve dokazne listine v tujem jeziku opraviti materialno procesno vodstvo, s katerim stranko pozove na predložitev listin v prevodu in ji dodeli rok.
Zgolj izkazana posest nad vozilom ne more pripeljati do ugotovitve, da je zastavna pravica obstajala.
ZPP člen 226, 328, 344. OZ člen 174, 174/1, 174/2.
premoženjska škoda - odškodnina za izgubljeni zaslužek - izguba dohodka - denarna renta - mesečna renta - delna nezmožnost za delo - delovna nezmožnost - pridobitna sposobnost - popravni sklep - tek zakonskih zamudnih obresti - III. kategorija invalidnosti - bodoča škoda - normalen tek stvari - mejni prag verjetnosti - trditveno in dokazno breme - informativni dokaz - predložitev listine
ZPP v 328. členu in v 344. členu ne določa, da bi bilo potrebno pred odločitvijo o predlogu za popravo sodbe le-tega vročiti nasprotni stranki v odgovor. Da je temu tako, kaže možnost začeti s postopkom za popravo sodbe tudi po uradni dolžnosti, ki ne terja obveščanja strank pred odločitvijo sodišča.
Do zamude ne more priti pred zapadlostjo odškodninske terjatve, ki zapade takrat, ko oškodovancu nastane - praviloma s koncem zdravljenja.
Pri ugotavljanju izgubljenega zaslužka in rente se upošteva zaslužek, ki bi ga tožnica prejela glede na normalen tek stvari, če do poškodbe in s tem do odsotnosti z dela oziroma nezmožnosti za delo ne bi prišlo. Gre torej za zaslužek, ki ga tožnica zaradi poškodbe (od prenehanja delovnega razmerja, med katerim je prišlo do nezgode) ni mogla oziroma ne more doseči. Škoda, ki se kaže v prikrajšanju na zaslužku, se določa na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari gledano s perspektive časa škodnega dogodka.
Izvedba predlaganih dokazov je namenjena dokazovanju s strani stranke predhodno zatrjevanih dejstev in ne more služiti ugotavljanju dejstev, ki jih stranka, ki izvedbo dokaza predlaga, predhodno ni zatrjevala (t. i. informativni dokaz). Izjema od načelne prepovedi informativnih dokazov je v določenih primerih dopustna, predvsem tedaj, ko stranka ne more poznati dejstev, ki jih sicer mora zatrjevati na podlagi trditvenega bremena, vendar pa v obravnavanem primeru ne gre za takšno situacijo.
plača - sestavine pogodbe o zaposlitvi - razlaga pogodbenih določil - pogodba o zaposlitvi
Tožena stranka kot delodajalec in sestavljalec pogodbe nosi riziko nejasnih pogodbenih določil. Po določbi 83. člena OZ za primere, ko je bila pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini ali je bila pogodba kako drugače pripravljena in predlagana od ene pogodbene stranke, velja, da je potrebno nejasna določila razlagati v korist druge stranke. To pa pomeni, da je pritožba tožnika utemeljena, saj tožena stranka tožniku v spornem obdobju ni izplačevala plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi, ker je zmotno štela, da je osnovna plača določena za 40 ur tedensko, čeprav iz navedenih določb obeh aneksov in pogodbe to ne izhaja.
izvršilni stroški - stroški, ki so bili potrebni za izvršbo - stroški izterjave dolga - izterjava denarne terjatve v tuji valuti
Upnica je zahtevala povrnitev sodne takse za predlog in sklep o izvršbi in povrnitev stroškov izterjave terjatve v Avstriji. Stroški predhodne izterjave v Avstriji skladno s petim odstavkom 38. člena ZIZ za predmetno izvršbo niso potrebni.
ZPP člen 277, 318, 318/1, 318/1-1, 318/1-4, 318/2.. ZDR-1 člen 44, 118.. Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 4, 11.
zamudna sodba - odpoved pogodbe o zaposlitvi - vročanje tožbe v odgovor
Pritožba z navedbo, da s strani tožnika predložena elektronska komunikacija med njim in B.B. dokazuje, da je tožnik prejel vsa plačila za opravljeno delo, smiselno uveljavlja, da ni izpolnjen pogoj iz 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP, kar pa ni res. Korespondenca potrjuje tožnikove navedbe o tem, da je toženo stranko pozival k izplačilom. Napačna je tudi pritožbena navedba, da ročno napisana listina ne more dokazovati opravljenih ur in izplačil, sicer pa je z vidika presoje navedenega pogoja za izdajo zamudne sodbe ključno predvsem to, da listine, ki jih je predložil tožnik, ne nasprotujejo njegovim navedbam, pač pa jih potrjujejo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00031656
ZZZDR člen 51, 59, 84. ZPP člen 207.
tožba na ugotovitev solastninskega deleža na skupnem premoženju - višina solastninskega deleža - skupna vlaganja - darilna pogodba - vračanje darila - razveza zakonske zveze - skupno premoženje - posebno premoženje - vlaganja skupnega premoženja v posebno premoženje zakonca - smrt stranke ni razlog za prekinitev postopka
Enotno stališče sodne prakse je, da so v času veljavnosti ZTLR vlaganja skupnega premoženja v posebno premoženje enega od zakoncev, če so bila tako obsežna, da je premoženje spremenilo identiteto, povzročila transformacijo posebnega premoženja v skupno premoženje zakoncev. Vložek posebnega premoženja enega zakonca zato vpliva na višino deležev zakoncev na skupnem premoženju. V takem primeru ni mogoče uporabiti 84. člena ZZZDR, ki je podlaga za vračilo nesorazmernega darila zaradi razveze zakonske zveze, pač pa darovalec ob ugotavljanju deležev na skupnem premoženju uveljavlja vrednost darila kot svoj vložek v skupno premoženje.
Nepremičninski posrednik je dolžan pri posredovanju ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, sicer je odškodninsko odgovorenza škodo, ki je v vzročni zvezi s protipravnim ravnanjem.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Upnik neutemeljeno navaja, da dolžnik ni predložil ali vsaj predlagal nobenih pravno pomembnih dokazov, da bi moral predlagati vsaj zaslišanje zakonite zastopnice dolžnika. Kot pojasnjeno, je dolžnik zatrjeval negativna dejstva, ki jih ne more dokazati.
Neutemeljeno še upnik dodaja, da je dolžnik zatrjeval neresnična dejstva, da je s potrditvijo IOP obrazca dejansko priznal in pripoznal dolg, s tem pa priznal ustreznost opravljenih del ter se sklicuje na primer v sodni praksi, ker izvršilno sodišče ne presoja utemeljenosti tožbenih in ugovornih trditev, saj v ZIZ nima instrumentarija za to, temveč je to naloga pravdnega sodišča.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00031904
OZ člen 299, 943, 965. ZOZP člen 20, 20a.
uveljavljanje zahtevka za povrnitev škode neposredno od zavarovalnice (direktna tožba) - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - odškodninska odgovornost zavarovalnice - tek zakonskih zamudnih obresti - nastanek zamude
Tožnik od toženke uveljavlja odškodnino, ker je imel povzročitelj prometne nesreče, v kateri je sam utrpel škodo, pri njej sklenjeno obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti. Gre za direktno tožbo oškodovanca po 965. členu OZ oziroma 20. členu ZOZP. Neutemeljeno je pritožničino sklicevanje na določbo 943. člena OZ. Omenjena določba se namreč uporablja za pogodbena razmerja iz zavarovalne pogodbe med zavarovalnico in zavarovancem. V obravnavani zadevi pa ne gre za tak primer.
Za presojo zamude oziroma teka zakonskih zamudnih obresti od odškodnine zahtevane od zavarovalnice je potrebno uporabiti splošne določbe 299. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - SODNE TAKSE
VSL00031572
ZOdvT člen 15, 16. ZOdvT tarifna številka 3468. ZST-1 člen 1111.
sodna taksa - odmera pravdnih stroškov - odmera odvetniških stroškov - predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi
Toženec je uveljavljal hkrati dve pravni sredstvi, in sicer predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi ter ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi. Gre za vsebinsko ločeni zahtevi, ki bi ju toženec lahko uveljavljal vsako posebej v ločeni vlogi. Če pa je to storil skupaj, mu gre (ob smiselni uporabi določb 15. in 16. člena ZOdvT) nagrada po tar. št. 3468 tako za predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti, kot tudi za ugovor.
pravnomočnost - objektivne meje pravnomočnosti - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - aktiva in pasiva premoženja - obveznost iz naslova skupnega premoženja - plačilo kreditne obveznosti - ultra petitum - prekoračitev tožbenega zahtevka - ugovor zastaranja
Pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati objektivne meje pravnomočnosti sodbe, s katero sta pravdni stranki razdelili skupno premoženje, je zmotno. Iz obrazložitve sodbe VSL II Cp 2388/2013 z dne 14. 5. 2014 (priloga B 3) izhaja, da je tožnik, ko je bil v zakonski zvezi s toženko, najel kredit v višini 180.000 EUR, od tega zneska je 60.000 EUR plačal za poslovni objekt v B. Sodišče je skupno premoženje razdelilo med pravdni stranki vsaki do polovice. Ker je tožnik to nepremičnino po razvezi zakonske zveze brez soglasja toženke prodal naprej, mu je naložilo, da ji polovico prejete kupnine iz naslova tega skupnega premoženja povrne. Šlo je torej za delitev aktive skupnega premoženja, v obravnavanem primeru pa gre za delitev pasive, to je obveznosti plačevanja iz naslova posojila.
ZDR-1 člen 144, 148, 148/7.. ZSPJS člen 32.. KPJS člen 45, 45/1.
plačilo razlike plače - nadurno delo - referenčno obdobje - višek ur - neenakomerno razporejen delovni čas
Za presojo količine opravljenega dela ni ključen plan dela. Plani dela predvidevajo čas, ki bo potreben, da se delo opravi, ni pa jih možno obravnavati kot evidenco prisotnosti na delu, ki bi kazala dejanski čas tožnikovega dela. Tožena stranka ni dokazala utemeljenosti svojih navedb, da naj bi šlo pri tožniku zgolj za prisotnost v prostorih delodajalca (povezano s prezgodnjimi prihodi in prepoznimi odhodi), ne pa tudi za delo.
izpodbijanje sklepa o domiku - nedovoljena pritožba
ZIZ-J je odpravil možnost pritožbe zoper sklep o domiku, ker to pomeni hitrejši in racionalnejši postopek. Po tej noveli je tako v petem odstavku 189. člena ZIZ določeno, da zoper sklep o domiku ni pritožbe in da se nepravilnosti pri dražbi lahko uveljavljajo v pritožbi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu.
URS člen 14, 125.. Odvetniška tarifa (2015) člen 15/1b, 15/1c.
odločitev o pravdnih stroških - ustavitev postopka
Tožnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da mu je sodišče prve stopnje zmotno naložilo v plačilo za 100 % povečane stroške tožene stranke po tar. št. 15/1c OT. V skladu s tem določilom OT se sicer v zadevah, opredeljenih pod tar. št. 15/1b, tarifa za zastopanje delodajalca zviša za 100 %, vendar pa to zvišanje temelji le na lastnosti ene stranke spora (delodajalca), kar je v nasprotju z ustavnim načelom enakosti (14. člen URS). Odločitev, da mora delavec v individualnih delovnih sporih v primeru neuspeha nasprotni stranki povrniti dvojne stroške zgolj zato, ker je nasprotna stranka delodajalec, je tudi v nasprotju z načelom varovanja delavca kot šibkejše stranke v postopku.
Sodniki so v skladu s 125. členom URS pri odločanju vezani le na ustavo in zakon. Iz določb URS ne izhaja, da bi moralo sodišče začeti postopek presoje ustavnosti tudi v zvezi s podzakonskimi akti, kar pomeni, da mora pri odločanju samo izločiti nezakonite ali protiustavne podzakonske predpise. Teh aktov pri odločanju ne sme uporabiti. Pritožbeno sodišče je že v sodbi opr. št. Pdp 683/2018 z dne 19. 11. 2018, zavzelo stališče, da je ustavno skladno presojo treba uporabiti tudi pri odločanju o stroških postopka. Ker je sodišče prve stopnje odločilo skladno z ustavno spornim določilom tar. št. 15/1c OT, je izpodbijana odločitev v tem delu napačna.
ZPP člen 108, 108/1, 108/2, 108/4. ZST-1 člen 1, 1/3, 12, 12/2, 12/2-4, 12/2-6, 12/3.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - ravnanje z nepopolno vlogo - posledice nedopolnitve vloge - zavrženje predloga
Po določbi četrtega odstavka 108. člena ZPP sodišče zavrže vlogo, ki je vlagatelj pravočasno ne dopolni, kljub temu, da je bil po prvem odstavku tega člena pozvan, naj to stori v roku, določenem po drugem odstavku tega člena, ter opozorjen na posledice neupoštevanja te zahteve.