Tožeča stranka je ugovarjala predlogu za prekinitev postopka z navedbo, da tožena stranka kot dolžnik po drugem odstavku 421. člena OZ (ki ureja razmerje med prevzemnikom in dolžnikom oziroma v konkretnem primeru med tožečo stranko kot prevzemnikom terjatve na podlagi cesijske pogodbe vsebovane v Pogodbi o factoringu in med toženo stranko kot dolžnikom) ne more imeti ugovora ničnosti same cesijske pogodbe, vendar je takšno stališče zmotno. Tožeča stranka napačno in ozko razlaga možne ugovore tožene stranke kot dolžnika zoper njo kot prevzemnika terjatve, saj ureditev po drugem odstavku 421. člena OZ nikakor ne izključuje pravice dolžnika, da skladno z 92. členom OZ uveljavlja ničnost cesijskega akta, ker ravno slednja določba opredeljuje pravico vsakogar, ki ima interes, da se sklicuje na ničnost. Pravico do ugovora ničnosti cesijske pogodbe ima tudi tožena stranka kot dolžnik in je zato utemeljeno podala predlog za prekinitev postopka do pravnomočne odločitve v zvezi s tem predhodnim vprašanjem.
spor med dediči o veljavnosti oporoke – spor med dediči o izpolnjevanju pogodbe o dosmrtnem preživljanju – napotitev na pravdo – večja izkazanost pravice
Oporoka sama po sebi ni neveljavna, temveč je treba njeno morebitno neveljavnost uveljavljati in zahtevati, da se ugotovi njena neveljavnost. Podobno velja za uveljavljanje razveljavitve pogodbe o dosmrtnem preživljanju, za katero prav tako načelno velja, da je veljavna, da se izpolnjuje.
Prvo sodišče je pravilno poudarilo, da je relevantna okoliščina glede obstoja pravice uporabe tožnice na dan uveljavitve ZLNDL tudi ta, ali so bile sporne nepremičnine zajete v otvoritveni bilanci podjetja z družbenim kapitalom ob njegovem lastninskem preoblikovanju (in s tem predmet lastninjenja v postopku lastninskega preoblikovanja po določbah ZLPP). Celotno premoženje podjetja z družbenim kapitalom je bilo osnova za otvoritveno bilanco in za lastninsko preoblikovanje podjetja. Otvoritvena bilanca je služila za lastninjenje podjetja. Družbeni kapital se je moral zaradi lastninskega preoblikovanja vključiti v otvoritveno bilanco podjetja v postopku lastninjenja. Z lastninskim preoblikovanjem podjetij v družbeni lastnini je družbeni kapital pridobil lastnike.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - varno delo - zavarovalno kritje - samovozni delovni stroj - nepremoženjska škoda
Glede na to, da tožniku škoda ni nastala zaradi motornega vozila ali samovoznega delovnega stroja, ampak zaradi neustrezno organiziranega delovnega procesa in neupoštevanja ukrepov za varno delo (kar je privedlo do približevanja stroja električni napeljavi in do poškodbe tožnika, ko je skozi njegovo telo stekel električni tok), niso izpolnjeni pogoji za izključitev jamstva tožene stranke (zavarovalnice).
ZDR člen 31, 34, 34/1, 110, 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z dela - obveščanje delodajalca - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnica je samovoljno, brez pisne odobritve nadrejenega delavca izrabila letni dopust, kar predstavlja hujšo kršitev pogodbenih oz. drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Zaradi te kršitve bi ji tožena stranka zakonito podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR, ne pa po 3. alinei prvega odstavka istega člena ZDR, saj se za zakonitost takšne odpovedi zahteva, da delavec najmanj 5 dni zaporedoma ne pride na delo in o razlogu za svojo odsotnost z dela delodajalca ne obvesti.
Sodišče prizna pravico do nujne poti tudi v primeru nameravane spremembe kulture ali namembnosti nepremičnine, če je to opredeljeno v zazidalnem načrtu.
Novela ZST-1A, ki jo je glede na njeno končno določbo treba uporabiti v konkretnem primeru, sicer ni izrecno predvidela možnosti pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog, vendar pa te pritožbe tudi ni izrecno izključila kot nedovoljene. Upoštevajoč ustavno zajamčeno pravico do pravnega sredstva in novo določbo tretjega odstavka 1. člena ZST-1, ki v primeru pravnih praznin v ZST-1 odkazuje na smiselno uporabo določb zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, pa pritožbeno sodišče meni, da je pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog, v primerih, ko je treba uporabiti določbe novele ZST-1A, dovoljena. Ker se vprašanje dovoljenosti konkretne pritožbe pojavlja v zvezi s taksno obveznostjo, ki je nastala v izvršilnem postopku, je namreč treba glede na določbo tretjega odstavka 1. člena ZST-1 uporabiti določbe ZIZ, ta pa v prvem odstavku 9. člena načeloma dovoljuje pritožbo zoper vsak sklep, izdan na prvi stopnji, in pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog izrecno ne izključuje.
OZ člen 6, 10, 131, 157, 179, 182, 186, 299. ZZasV člen 5, 5/4,33. ZJZ 10, 26, 27.
odgovornost organizatorja za prireditve – izredne okoliščine – skrbnost organizatorja prireditve – odgovornost staršev - red in varnost na prireditvi
Toženca bi morala po 10. členu ZJZ po pravilni ugotovitvi prvega sodišča organizirati prireditev tako, da bi bilo na njej poskrbljeno za red in da ne bi bila na njej ogrožena življenja in zdravje udeležencev prireditve. Krivdne odgovornosti za škodni dogodek bi se razbremenila le, če bi dokazala, da je poskrbela za red in varnost udeležencev prireditve, a je kljub izkazani profesionalni skrbnosti prišlo do škodnega dogodka. Ker ji po ugotovitvah prvega sodišča to ni uspelo, je odločitev o njeni krivdni odgovornosti pravilno oprta na 131. člen OZ v zvezi z 10. členom ZJZ.
Med starostjo tožnice in škodnim dogodkom oziroma škodo ni vzročne zveze. Ni deljene odgovornosti staršev zaradi zatrjevanega opuščenega nadzorstva staršev nad tožnico. Njihova (so)krivda bi bila lahko podana le, če njihova skrb ne bi bila prilagojena in naravnana na usmerjanje ravnanja tedaj še mladoletne tožnice (po podatkih spisa je bila ob škodnem dogodku stara 15 let in pol) v situacijah, ki bi jih starši morali in mogli pričakovati. Ker je bila prireditev namenjena srednješolski mladini, za kakršne ni običajno spremstvo staršev, in ker se je tožnica po podatkih spisa tovrstnih prireditev v istem lokalu udeleževala že prej, so starši upravičeno zaupali ne le njej, da se bo obnašala razumno, pač pa, kot je pravilno ugotovilo prvo sodišče, tudi pričakovali od organizatorja, da bo pravilno poskrbel za varnost tudi še mladoletnih obiskovalcev. Zato tudi pritožbeno sodišče ne najde osnove za deljeno odgovornost staršev in je treba ponovni pritožbeni ugovor v tej smeri zavrniti kot neutemeljen.
razmerja med starši in polnoletnim otrokom - nadstandardne preživninske potrebe polnoletnega otroka
Sodna praksa razlikuje med primeri, ko se z določeno preživnino krijejo le nujni stroški preživljanca, od primerov, ko zavezančeve finančne sposobnosti omogočajo kritje tudi nadstandardnih potreb, vendar v razumnem razmerju. Razumno razmerje pa je pravdni standard, ki ga sodna praksa polni skozi odločanje v podobnih primerih. Pri tem pa ne gre le za vprašanje cenovne opredelitve razumnega razmerja do nadstandardnih potreb preživljanca, gre tudi za oceno okoliščin, ki morajo ob sicer izkazanih nadpovprečnih finančnih sposobnosti preživninskega zavezanca, opravičevati priznanje nadpovprečno visoke preživnine, saj bi v nasprotnem primeru tako določena preživnina pomenila negacijo zakonske dolžnosti staršev, ki so dolžni zagotoviti otroku (še posebej polnoletnemu otroku) pogoje za usposobitev za samostojno življenje (102. člen ZZZDR).
ZJU člen 5, 154. ZDR člen 83, 83/2, 83/3, 87, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 244, 244/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - predhodni postopek pri delodajalcu
Tožena stranka ni zamudila roka za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj jo je podala v 30 dneh od tedaj, ko se je seznanila z razlogom za odpoved (ko je preverila informacije o kršitvi delovne obveznosti in je podala prijavo o sumu storitve kaznivega dejanja). Pri tem ni bistveno, kdaj je pristojni drugostopni organ odločal o tožnikovi pritožbi in kdaj je bila odločba oddana na pošto.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0072343
OZ člen 112, 113, 239.
spremenjene okoliščine – razveza pogodbe – predpostavke – pogodba o zavarovanju vozil – prenehanje opravljanja dejavnost – dolžnost obvestitve
Pogodba zaradi spremenjenih okoliščin ni razvezana že po samem zakonu. Upravičena stranka mora zahtevati razvezo zaradi spremenjenih okoliščin, pred tem pa je dolžna o tem, da jo namerava zahtevati, obvestiti drugo stranko, brž ko zve, da so nastale takšne okoliščine.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3. ZPP člen 7, 212.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – nevarnost za uveljavitev terjatve – verjetno izkazana nevarnost – trditvena podlaga
Obremenjevanje premoženja tožene stranke, ne da bi ta pojasnila razlog za to, čeprav jo je tožeča stranka k temu izzvala, kaže, da je nevarnost, da bo uveljavitev terjatve tožeče stranke onemogočena ali vsaj precej otežena, verjetna. Pogoj za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 270. člena ZIZ je torej izkazan.
S tem, ko je tožeča stranka v predlogu za izdajo začasne odredbe navedla kot dokaze: „kot doslej“ (ter „sodni preudarek“, ki ni dokaz), pri tem pa ni pojasnila, katerega od doslej (verjetno v tožbi) predlaganih dokazov predlaga v potrditev katerega od zatrjevanih dejstev v zvezi z zatrjevano nevarnostjo v smislu drugega odstavka 270. člena ZIZ, ni zadostila niti trditvenemu niti dokaznemu bremenu.
Tožena stranka ni uspela dokazati, da bi bil izključni vzrok nastanka škode tožnikova nepravilna namestitev obroča v kavelj mimo varovalke. Podana je objektivna odškodninska odgovornost tožene stranke za škodo, ki je tožniku nastala zaradi padca bremena z avtodvigala. Ker je toženec odgovoren na podlagi pravil objektivne odgovornosti, se sodišče prve stopnje utemeljeno ni posebej ukvarjalo, ali je njegova odškodninska odgovornost podana na podlagi krivdne odgovornosti zaradi ravnanja njenega delavca, upravljalca avtodvigala D., ker naj bi ta kršil ukrepe varstva pri delu (op. ker naj tožnika ne bi opozoril, da se umakne iz nevarnega območja;).
ZTLR člen 15, 15/4, 54, 54/1. ZPP člen 154, 154/1, 154/2.
varstvo lastninske pravice - negatorna tožba - stvarna služnost – tožba na ugotovitev neobstoja stvarne služnosti – priposestvovanje služnosti – pogoji za priposestvovanje stvarne služnosti – čas izvrševanja – nasprotovanje lastnika
Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, se, na podlagi 1. odstavka 54. člena ZTLR, služnost pridobi s priposestvovanjem, če je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost 20 let in lastnik služeče stvari temu ni nasprotoval. V obravnavanem primeru je pogoj dvajsetletnega dejanskega izvrševanja nesporno izpolnjen. Sporno pa je, ali sta tožnika temu nasprotovala. Skladno s sodno prakso je nasprotovanje podano vedno, kadar lastnik služečega zemljišča jasno in nedvoumno, z besedami ali dejanji, da vedeti tistemu, ki naj bi služnost priposestvoval, da se z vožnjami ne strinja in jih ne dovoljuje. Omenjena določba govori zgolj o nasprotovanju. Iz nje ni mogoče sklepati, da je potrebno aktivno nasprotovanje (v smislu vložitve tožbe, fizičnega oviranja ipd.). S priposestvovanjem pridobitelj služnost dobi, ker uporablja tuje zemljišče v prepričanju, da mu pravica gre, ker lastnik temu ne nasprotuje. Število nasprotovanj ni pomembno. Zadošča eno samo, če je to jasno in nedvoumno. V primeru solastništva služečega zemljišča zadošča, da služnosti nasprotuje eden od lastnikov služečega zemljišča.
vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog – bolezen
Upravičen razlog je vsak dogodek resnejše narave, ki razumsko predstavlja oviro za stranko, da opravi neko procesno dejanje. Vzrok bo opravičljiv, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma, če se lahko pripiše slučaju, ki se je zgodil stranki. Zgolj dejstvo, da bil toženec bolan, še ne predstavlja upravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje. Bolezen je namreč lahko takšen razlog zgolj, če je nepredvidljiva in nenadna in zato predlagatelju prepreči, da bi pravočasno opravil procesno dejanje sam ali po pooblaščencu.
ZFPPIPP člen 389a, 389a/1, 389a/2, 389a/2-2, 389a/6, 389a/6-2.
osebni stečaj – poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika – pogoji za poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika – predlog stečajnega dolžnika – vsebina načrtovanega poslovnega izida
Načrtovani poslovni izid dolžnika kot podjetnika mora vsebovati prikaz prihodkov, ki jih predvideva iz dejavnosti (npr. koliko voženj bo opravil, po kakšni ceni), stroškov, ki mu bodo nastali (stroški materiala, storitev, dela, plač, socialnih zavarovanj), davkov, ki jih bo moral plačati, ter izračun čistega poslovnega izida. Podkrepljen mora biti z navedbo okoliščin, iz katerih izhaja zadostna verjetnost, da stečajni dolžnik ne bo posloval z izgubo.
Po določbi 7. člena ZPP morajo stranke navesti vsa dejstva, na katere opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (prvi odstavek), po uradni dolžnosti pa sme sodišče ugotavljati le dejstva in izvajati dokaze, če imajo stranke namen razpolagati z zahtevki, s katerimi ne morejo razpolagati (drugi odstavek). Zahtevek za odškodnino zaradi manjvrednosti nepremičnine ni takšen, s katerim stranke ne morejo razpolagati. Zato v zvezi z njim sodišče upošteva le dejstva, ki jih stranka navede, in izvede z njene strani predlagane dokaze za njihovo potrditev. Ko se pritožba pri tem sklicuje na izpovedbo tožnice in ugotovitev izvedenca, sta to dokaza, ne navajanje dejstev. Ker dokaz služi le potrjevanju (ugotavljanju) s strani strank zatrjevanega dejstva, je dokaz, ki potrjuje nekaj drugega, torej nekaj, kar stranka pred tem ni navajala, v postopku brez vrednosti in neupošteven. Dokaz namreč ne more nadomestiti navedbe stranke.
najemna pogodba – poslovni prostori – redno vzdrževanje – dolžnosti najemnika ob prenehanju najemnega razmerja
Ob izpraznitvi poslovnega prostora, glede katerega je bila sklenjena najemna pogodba, je bil toženec dolžan vzpostaviti stanje, v kakršnem ga je prejel, razen kolikor je šlo za poslabšanje zaradi poteka časa in normalne rabe.