narok – izostanek z naroka – bolezen stranke – izostanek odvetnika
Ker je pooblaščenec tožene stranke obvestil prvostopno sodišče, da se glavne obravnave razpisane za dne 30.3.2011 ne bo mogel udeležiti, ker je imel isti dan razpisani kar dve obravnavi, pri čemer pa si ni uspel zagotoviti substituiranja na obeh, bi moralo sodišče prve stopnje po stališču pritožbenega sodišča razpisano obravnavo preklicati ter jo preložiti na drug datum. Odvetnikovo sicer po telefonu sporočeno obvestilo bi moralo upoštevati kot opravičljiv razlog za njegov izostanek z glavne obravnave.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 90, 90/3, 102.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev - prednostna pravica do zaposlitve
Če je delavcu redno odpovedana pogodba o zaposlitvi, sklenjena za nedoločen čas, iz poslovnega razloga, mu delodajalec ni dolžan ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas za delovno mesto, ki bi bilo sicer ustrezno glede ostalih pogojev za zasedbo v primerjavi z odpovedano pogodbo o zaposlitvi.
STANOVANJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL0062763
SZ-1 člen 110. ZZZDR člen 5a.
najemna pogodba – uporabnik stanovanja – določitev novega najemnika po razvezi zakonske zveze
Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da pravno podlago za odločitev v tej zadevi predstavlja 110. člen SZ-1. Ta določa, da v primeru razveze ali prenehanja zunajzakonske skupnosti, ko se prejšnja zakonca oziroma partnerja ne moreta sporazumeti, kdo od njiju ostane ali postane najemnik stanovanja in kdo se iz stanovanja izseli, o tem odloči v sporu na zahtevo enega od njiju sodišče v nepravdnem postopku, ki pri tem upošteva stanovanjske potrebe prejšnjih zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev, njunih otrok in drugih oseb, ki skupaj z njima stanujejo, ter druge okoliščine primera.
vzorčni postopek – nadaljevanje prekinjenega postopka – pravnomočnost odločitev v vzorčnih postopkih
Zmotno je pritožbeno stališče, da sodišče ne sme nadaljevati postopka, ki je bil prekinjen zaradi izvedbe vzorčnega postopka, pred pravnomočno rešitvijo vzorčnih zadev.
zvišanje preživnine - zmožnost za preživljanje - spremenjene okoliščine - povečane potrebe upravičenca
Ker ni bilo ugotovljeno, da bi bile toženkine preživninske zmožnosti manjše kot v času določanja preživnine (zgolj nasprotna ugotovitev pa bi opravičevala, da se kljub povečanim potrebam obeh tožnikov toženkina preživninska obveznost za to obdobje ne poveča), bi že sama ugotovljena okoliščina povečanega obsega potreb tožnikov narekovala spremembo (povišanje) preživninske obveznosti.
ZJU člen 5, 154. ZDR člen 83, 83/2, 83/3, 87, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 244, 244/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - predhodni postopek pri delodajalcu
Tožena stranka ni zamudila roka za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj jo je podala v 30 dneh od tedaj, ko se je seznanila z razlogom za odpoved (ko je preverila informacije o kršitvi delovne obveznosti in je podala prijavo o sumu storitve kaznivega dejanja). Pri tem ni bistveno, kdaj je pristojni drugostopni organ odločal o tožnikovi pritožbi in kdaj je bila odločba oddana na pošto.
vrnitev darila – aktivna legitimacija – skupno premoženje – darila med zakoncema
Tožnik je znesek 10.293,97 EUR podaril toženki s katero sta živela v izvenzakonski skupnosti, kasneje pa v zakonski zvezi in tako sta kupila stanovanje, v katerem sta nato tudi živela. V primeru razveze zakonske zveze pa se večja darila, kar navedeni znesek zagotovo je, vračajo.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - varno delo - zavarovalno kritje - samovozni delovni stroj - nepremoženjska škoda
Glede na to, da tožniku škoda ni nastala zaradi motornega vozila ali samovoznega delovnega stroja, ampak zaradi neustrezno organiziranega delovnega procesa in neupoštevanja ukrepov za varno delo (kar je privedlo do približevanja stroja električni napeljavi in do poškodbe tožnika, ko je skozi njegovo telo stekel električni tok), niso izpolnjeni pogoji za izključitev jamstva tožene stranke (zavarovalnice).
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0071321
ZZZDR člen 51, 59.
skupno premoženje – delitev skupnega premoženja – odkup stanovanja po Stanovanjskem zakonu – odtujitev dela skupnega premoženja brez soglasja drugega zakonca
Skladno z ustaljeno sodno prakso v primeru, ko gre za odkup stanovanja po Stanovanjskem zakonu in po prenehanju skupnosti le eden izmed zakoncev odplačuje posojilo, to ne pomeni, da mu gre iz tega naslova večji delež na predmetni nepremičnini, temveč ima v takem primeru do drugega zakonca obligacijski zahtevek na vračilo ustreznega zneska plačane kupnine.
V primeru odtujitve dela skupnega premoženja zakoncev brez soglasja drugega zakonca ima razvezani zakonec pravico zahtevati povrnitev (ustreznega dela) vrednosti prodane stvari v denarju (obligacijski zahtevek).
skupno premoženje – vlaganja v nepremičnino, ki je posebno premoženje – izločitev v korist potomcev
Večinska sodna praksa in teorija je sprejela stališče, da imajo vlaganja v posebno premoženje drugega zakonca stvarnopravne posledice le, če so dela, ki so bila izvedena, spremenila stanje in vrednost nepremičnine v tolikšni meri, da je prišlo do spremembe identitete nepremičnine oziroma je bilo nepremičnino mogoče šteti za novo stvar.
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 211, 251.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - kazenski postopek - policist
Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno čakati, da odločitev v kazenskem postopku postane pravnomočna, ampak je bilo dolžno ugotoviti, ali ima tožniku očitana kršitev obveznosti iz delovnega razmerja znake kaznivega dejanja ter ali je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, temelječa na tej kršitvi, zakonita.
ZIZ člen 15. ZST-1 člen 1, 1/3, 34, 34/5, 34a, 34a/1.
pravica do pritožbe - ugovor zoper plačilni nalog - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - začetek teka roka, določenega v plačilnem nalogu za plačilo sodne takse
Pritožba zoper sklep, s katerim je bilo odločeno o ugovoru zoper plačilni nalog, je dovoljena.
Ker je dolžnica zoper plačilni nalog, s katerim ji je bilo naloženo plačilo sodne takse za ugovor, ugovarjala, sklep o zavrnitvi ugovora pa je postal pravnomočen šele s tem sklepom višjega sodišča, rok, določen v plačilnem nalogu, še ni iztekel. Teči začne šele prvi dan po vročitvi sklepa pritožbenega sodišča, saj je dolžnica šele takrat seznanjena s pravnomočnostjo sklepa o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog in s tem s pravilnostjo plačilnega naloga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0067830
ZZ člen 49, 49/2. ZOR člen 74, 74/4, 324, 414. ZPP člen 11, 285, 286, 286/1, 286/4.
izbris iz sodnega registra – aktivni družbenik – aktivna legitimacija – materialno procesno vodstvo – prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov – nova dejstva in dokazi – solidarna obveznost - zavod – ustanovitelj zavoda – solidarna obveznost zavoda in ustanovitelja – zamudne obresti
Stranki lahko tudi na poznejših narokih za glavno obravnavo navajata nova dejstva in predlagata nove dokaze, vendar le pod pogojem, če izkažeta, da jih brez svoje krivde nista mogli navesti na prvem naroku. Navedena izjema za razliko od splošnega pravila, katerega cilj je v pospešitvi postopka, teži k zagotavljanju materialno pravilne sodbe. Z interpretacijo pravnega standarda „krivde“ mora sodišče poskrbeti, da strankama v postopku ostane razumna možnost za uresničitev ustavne pravice do izjavljanja tudi na kasnejših narokih za glavno obravnavo.
Pomen prekluzije iz 286. člena ZPP je tako odvisna od vprašanja, kdaj je nastala potreba, da se aktivira materialno procesno vodstvo. Če so bili pogoji zanj izpolnjeni že na prvem naroku, pa sodnik svoje dolžnosti ni izpolnil, potem to ne more iti v breme strank
Določena je solidarna odgovornost zavoda in njegovega ustanovitelja. Iz ZZ izhaja pasivna solidarnost, ki je takšno obligacijsko pravno razmerje, v katerem je vsak od sodolžnikov kljub deljivosti obveznosti dolžan izpolniti upniku celo obveznost. Glede takšne obveznosti torej velja odgovornost obeh, glede njene izpolnitve pa izpolnitev enega ali drugega.
Novela ZST-1A, ki jo je glede na njeno končno določbo treba uporabiti v konkretnem primeru, sicer ni izrecno predvidela možnosti pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog, vendar pa te pritožbe tudi ni izrecno izključila kot nedovoljene. Upoštevajoč ustavno zajamčeno pravico do pravnega sredstva in novo določbo tretjega odstavka 1. člena ZST-1, ki v primeru pravnih praznin v ZST-1 odkazuje na smiselno uporabo določb zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, pa pritožbeno sodišče meni, da je pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog, v primerih, ko je treba uporabiti določbe novele ZST-1A, dovoljena. Ker se vprašanje dovoljenosti konkretne pritožbe pojavlja v zvezi s taksno obveznostjo, ki je nastala v izvršilnem postopku, je namreč treba glede na določbo tretjega odstavka 1. člena ZST-1 uporabiti določbe ZIZ, ta pa v prvem odstavku 9. člena načeloma dovoljuje pritožbo zoper vsak sklep, izdan na prvi stopnji, in pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog izrecno ne izključuje.
Tožeča stranka je izkazala svojo terjatev do tožene stranke s sklepom o izvršbi opr. št. VL 159391/2010 z dne 11. 11. 2010, saj gre za odločbo domačega sodišča, ki se glasi na denarno terjatev, in ki še ni izvršljiva.
pasivna legitimacija – sposobnost biti stranka – odvetnik – odvetniška družba
Tožeča stranka je tožbo res vložila zoper odvetnika, kar pa ne pomeni, da je toženec izgubil takšen status, celo nasprotno – iz njegovega lastnega žiga na vlogah povsem jasno izhaja, da še vedno opravlja odvetniško dejavnost, pa čeprav sedaj v okviru svoje odvetniške družbe. Ker se je on s pogodbo kot odvetnik (in s tem tudi kot fizična oseba) zavezal, da bo poravnal pogodbene obveznosti, je povsem nepomembno ali je nato svojo odvetniško dejavnost nadaljeval v okviru odvetniške družbe, ki jo vodi in katere lastnik je. Še naprej je izkazana tako njegova sposobnost biti pravdna stranka kot tudi stvarnopravna pasivna legitimacija.
ZIZ člen 243, 244, 244/1, 244/2, 245. ZZK-1 člen 8, 37, 50, 68.
hipoteka – pridobitev hipoteke – zavarovanje terjatve – pridobitev lastninske pravice - dobra vera
Tožena stranka tako niti s preverbo svojih davčnih evidenc ne bi mogla ugotoviti, ali bo lastninska pravica dejansko prešla, ali pa bo zaradi neizpolnjenosti ostalih pogojev, ki so izven njene sfere (npr. veljavnost zavezovalnega pravnega posla, veljavnost z.k. dovolila), ostala na prejšnjemu imetniku (prodajalcu). Zato ji slabe vere ni mogoče očitati. Na drugi strani bi se tožeča stranka nevarnosti kasnejših razpolaganj oziroma obremenitev lahko v celoti izognila z ustrezno uporabo zemljiškoknjižnih instrumentov, ki varujejo vrstni red (predznamba pridobitve (lastninske) pravice iz 50. člena ZZK-1 ali zaznamba vrstnega reda iz 68. in nasl. členov ZZK-1).
Sodišče ima v postopku določitve najemnika (med drugim) možnost, da določi za najemnika tistega od prejšnjih partnerjev, ki ni bil najemnik stanovanja.
Dejstvo, da predlagateljica živi z dvema mladoletnima otrokoma, ki sta ji dodeljena v varstvo in vzgojo, je v tem primeru odločilno, da ona postane najemnica stanovanja.
ZDen v prvem odstavku 80. člena določa, da dedne izjave, podane do izdaje odločbe o denacionalizaciji, nimajo pravnega učinka glede premoženja, ki pripade upravičencu po odločbi o denacionalizaciji. To pa ne velja za dedne izjave, dane v postopku denacionalizacije. Glede na to, da so dediči dedne izjave podali v teku denacionalizacijskih postopkov, na naroku februarja 2009, ki so jih tudi podpisali, jih podane dedne izjave glede denacionaliziranega premoženje po zapustniku zavezujejo. Dedna izjava je namreč v skladu z določilom 1. odstavka 138. člena ZD nepreklicna.