skupno premoženje – vlaganja v nepremičnino, ki je posebno premoženje – izločitev v korist potomcev
Večinska sodna praksa in teorija je sprejela stališče, da imajo vlaganja v posebno premoženje drugega zakonca stvarnopravne posledice le, če so dela, ki so bila izvedena, spremenila stanje in vrednost nepremičnine v tolikšni meri, da je prišlo do spremembe identitete nepremičnine oziroma je bilo nepremičnino mogoče šteti za novo stvar.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - varno delo - zavarovalno kritje - samovozni delovni stroj - nepremoženjska škoda
Glede na to, da tožniku škoda ni nastala zaradi motornega vozila ali samovoznega delovnega stroja, ampak zaradi neustrezno organiziranega delovnega procesa in neupoštevanja ukrepov za varno delo (kar je privedlo do približevanja stroja električni napeljavi in do poškodbe tožnika, ko je skozi njegovo telo stekel električni tok), niso izpolnjeni pogoji za izključitev jamstva tožene stranke (zavarovalnice).
vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog – bolezen
Upravičen razlog je vsak dogodek resnejše narave, ki razumsko predstavlja oviro za stranko, da opravi neko procesno dejanje. Vzrok bo opravičljiv, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma, če se lahko pripiše slučaju, ki se je zgodil stranki. Zgolj dejstvo, da bil toženec bolan, še ne predstavlja upravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje. Bolezen je namreč lahko takšen razlog zgolj, če je nepredvidljiva in nenadna in zato predlagatelju prepreči, da bi pravočasno opravil procesno dejanje sam ali po pooblaščencu.
denarna kazen – nepristranskost sodišča – opravičilo za izostanek z naroka – izostanek priče – žaljiva vloga – žalitev sodišča
Da bi se sodišče lahko prepričalo ali je pričin izostanek opravičljiv, mora ta ne le zatrjevati, ampak tudi dokazati okoliščine, na podlagi katerih bi se lahko sodnik v skladu z določilom 1. odstavka 241. člena ZPP prepričal, ali je njen izostanek dejansko opravičljiv.
Pritožnikov dopis je bil pravilno ocenjen kot žaljiv, saj ogroža ugled in spodkopava avtoriteto sodišča. Namen zakonodajalca pri prepovedi žaljivih vlog po 109. členu ZPP pa je prav v zavarovanju zaupanja v sodstvo in ugled ter avtoriteto sodstva. Pritožnik ni imel nikakršne podlage za kritiko ravnanja sodišča, ki je postopalo po nalogu zakona. Pa tudi, če bi takšno podlago imel, bi moral svojo kritiko ravnanja sodišču izreči spoštljivo, tako da ohranja njegovo dostojanstvo in avtoriteto.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3. ZPP člen 7, 212.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – nevarnost za uveljavitev terjatve – verjetno izkazana nevarnost – trditvena podlaga
Obremenjevanje premoženja tožene stranke, ne da bi ta pojasnila razlog za to, čeprav jo je tožeča stranka k temu izzvala, kaže, da je nevarnost, da bo uveljavitev terjatve tožeče stranke onemogočena ali vsaj precej otežena, verjetna. Pogoj za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 270. člena ZIZ je torej izkazan.
S tem, ko je tožeča stranka v predlogu za izdajo začasne odredbe navedla kot dokaze: „kot doslej“ (ter „sodni preudarek“, ki ni dokaz), pri tem pa ni pojasnila, katerega od doslej (verjetno v tožbi) predlaganih dokazov predlaga v potrditev katerega od zatrjevanih dejstev v zvezi z zatrjevano nevarnostjo v smislu drugega odstavka 270. člena ZIZ, ni zadostila niti trditvenemu niti dokaznemu bremenu.
Tožeča stranka je ugovarjala predlogu za prekinitev postopka z navedbo, da tožena stranka kot dolžnik po drugem odstavku 421. člena OZ (ki ureja razmerje med prevzemnikom in dolžnikom oziroma v konkretnem primeru med tožečo stranko kot prevzemnikom terjatve na podlagi cesijske pogodbe vsebovane v Pogodbi o factoringu in med toženo stranko kot dolžnikom) ne more imeti ugovora ničnosti same cesijske pogodbe, vendar je takšno stališče zmotno. Tožeča stranka napačno in ozko razlaga možne ugovore tožene stranke kot dolžnika zoper njo kot prevzemnika terjatve, saj ureditev po drugem odstavku 421. člena OZ nikakor ne izključuje pravice dolžnika, da skladno z 92. členom OZ uveljavlja ničnost cesijskega akta, ker ravno slednja določba opredeljuje pravico vsakogar, ki ima interes, da se sklicuje na ničnost. Pravico do ugovora ničnosti cesijske pogodbe ima tudi tožena stranka kot dolžnik in je zato utemeljeno podala predlog za prekinitev postopka do pravnomočne odločitve v zvezi s tem predhodnim vprašanjem.
zvišanje preživnine - zmožnost za preživljanje - spremenjene okoliščine - povečane potrebe upravičenca
Ker ni bilo ugotovljeno, da bi bile toženkine preživninske zmožnosti manjše kot v času določanja preživnine (zgolj nasprotna ugotovitev pa bi opravičevala, da se kljub povečanim potrebam obeh tožnikov toženkina preživninska obveznost za to obdobje ne poveča), bi že sama ugotovljena okoliščina povečanega obsega potreb tožnikov narekovala spremembo (povišanje) preživninske obveznosti.
Po določbi 7. člena ZPP morajo stranke navesti vsa dejstva, na katere opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (prvi odstavek), po uradni dolžnosti pa sme sodišče ugotavljati le dejstva in izvajati dokaze, če imajo stranke namen razpolagati z zahtevki, s katerimi ne morejo razpolagati (drugi odstavek). Zahtevek za odškodnino zaradi manjvrednosti nepremičnine ni takšen, s katerim stranke ne morejo razpolagati. Zato v zvezi z njim sodišče upošteva le dejstva, ki jih stranka navede, in izvede z njene strani predlagane dokaze za njihovo potrditev. Ko se pritožba pri tem sklicuje na izpovedbo tožnice in ugotovitev izvedenca, sta to dokaza, ne navajanje dejstev. Ker dokaz služi le potrjevanju (ugotavljanju) s strani strank zatrjevanega dejstva, je dokaz, ki potrjuje nekaj drugega, torej nekaj, kar stranka pred tem ni navajala, v postopku brez vrednosti in neupošteven. Dokaz namreč ne more nadomestiti navedbe stranke.
ZFPPIPP člen 389a, 389a/1, 389a/2, 389a/2-2, 389a/6, 389a/6-2.
osebni stečaj – poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika – pogoji za poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika – predlog stečajnega dolžnika – vsebina načrtovanega poslovnega izida
Načrtovani poslovni izid dolžnika kot podjetnika mora vsebovati prikaz prihodkov, ki jih predvideva iz dejavnosti (npr. koliko voženj bo opravil, po kakšni ceni), stroškov, ki mu bodo nastali (stroški materiala, storitev, dela, plač, socialnih zavarovanj), davkov, ki jih bo moral plačati, ter izračun čistega poslovnega izida. Podkrepljen mora biti z navedbo okoliščin, iz katerih izhaja zadostna verjetnost, da stečajni dolžnik ne bo posloval z izgubo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0071321
ZZZDR člen 51, 59.
skupno premoženje – delitev skupnega premoženja – odkup stanovanja po Stanovanjskem zakonu – odtujitev dela skupnega premoženja brez soglasja drugega zakonca
Skladno z ustaljeno sodno prakso v primeru, ko gre za odkup stanovanja po Stanovanjskem zakonu in po prenehanju skupnosti le eden izmed zakoncev odplačuje posojilo, to ne pomeni, da mu gre iz tega naslova večji delež na predmetni nepremičnini, temveč ima v takem primeru do drugega zakonca obligacijski zahtevek na vračilo ustreznega zneska plačane kupnine.
V primeru odtujitve dela skupnega premoženja zakoncev brez soglasja drugega zakonca ima razvezani zakonec pravico zahtevati povrnitev (ustreznega dela) vrednosti prodane stvari v denarju (obligacijski zahtevek).
Če so splošni pogoji nični, nima cenik, ki temelji na teh splošnih pogojih, materialnopravne podlage in je zato račun, izdan na njegovi podlagi, neutemeljen. Veljavnost splošnih pogojev je torej predpostavka za izdajo računa za porabljeno elektriko. Četudi račun temelji na ceniku, ta račun ni utemeljen, če cenik nima materialnopravne podlage.
Ker so Splošni pogoji-A3 glede dodatka za visoko porabo očitno nepošteni do potrošnika, so skladno določbi drugega odstavka 23. člena ZVPot nični.
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 211, 251.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - kazenski postopek - policist
Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno čakati, da odločitev v kazenskem postopku postane pravnomočna, ampak je bilo dolžno ugotoviti, ali ima tožniku očitana kršitev obveznosti iz delovnega razmerja znake kaznivega dejanja ter ali je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, temelječa na tej kršitvi, zakonita.
ZIZ člen 15. ZST-1 člen 1, 1/3, 34, 34/5, 34a, 34a/1.
pravica do pritožbe - ugovor zoper plačilni nalog - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - začetek teka roka, določenega v plačilnem nalogu za plačilo sodne takse
Pritožba zoper sklep, s katerim je bilo odločeno o ugovoru zoper plačilni nalog, je dovoljena.
Ker je dolžnica zoper plačilni nalog, s katerim ji je bilo naloženo plačilo sodne takse za ugovor, ugovarjala, sklep o zavrnitvi ugovora pa je postal pravnomočen šele s tem sklepom višjega sodišča, rok, določen v plačilnem nalogu, še ni iztekel. Teči začne šele prvi dan po vročitvi sklepa pritožbenega sodišča, saj je dolžnica šele takrat seznanjena s pravnomočnostjo sklepa o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog in s tem s pravilnostjo plačilnega naloga.
Novela ZST-1A, ki jo je glede na njeno končno določbo treba uporabiti v konkretnem primeru, sicer ni izrecno predvidela možnosti pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog, vendar pa te pritožbe tudi ni izrecno izključila kot nedovoljene. Upoštevajoč ustavno zajamčeno pravico do pravnega sredstva in novo določbo tretjega odstavka 1. člena ZST-1, ki v primeru pravnih praznin v ZST-1 odkazuje na smiselno uporabo določb zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, pa pritožbeno sodišče meni, da je pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog, v primerih, ko je treba uporabiti določbe novele ZST-1A, dovoljena. Ker se vprašanje dovoljenosti konkretne pritožbe pojavlja v zvezi s taksno obveznostjo, ki je nastala v izvršilnem postopku, je namreč treba glede na določbo tretjega odstavka 1. člena ZST-1 uporabiti določbe ZIZ, ta pa v prvem odstavku 9. člena načeloma dovoljuje pritožbo zoper vsak sklep, izdan na prvi stopnji, in pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog izrecno ne izključuje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0072343
OZ člen 112, 113, 239.
spremenjene okoliščine – razveza pogodbe – predpostavke – pogodba o zavarovanju vozil – prenehanje opravljanja dejavnost – dolžnost obvestitve
Pogodba zaradi spremenjenih okoliščin ni razvezana že po samem zakonu. Upravičena stranka mora zahtevati razvezo zaradi spremenjenih okoliščin, pred tem pa je dolžna o tem, da jo namerava zahtevati, obvestiti drugo stranko, brž ko zve, da so nastale takšne okoliščine.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela - javni prevoz - dokazno breme
Ker toženec (delodajalec) ni dokazal, da bi tožniku izplačal povračila stroškov za prevoz na delo in z dela, je sodišče prve stopnje na podlagi podatkov, s katerimi je razpolagalo, in glede na splošno znana dejstva o ceni javnega prevoza tožbenemu zahtevku iz tega naslova utemeljeno ugodilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0067830
ZZ člen 49, 49/2. ZOR člen 74, 74/4, 324, 414. ZPP člen 11, 285, 286, 286/1, 286/4.
izbris iz sodnega registra – aktivni družbenik – aktivna legitimacija – materialno procesno vodstvo – prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov – nova dejstva in dokazi – solidarna obveznost - zavod – ustanovitelj zavoda – solidarna obveznost zavoda in ustanovitelja – zamudne obresti
Stranki lahko tudi na poznejših narokih za glavno obravnavo navajata nova dejstva in predlagata nove dokaze, vendar le pod pogojem, če izkažeta, da jih brez svoje krivde nista mogli navesti na prvem naroku. Navedena izjema za razliko od splošnega pravila, katerega cilj je v pospešitvi postopka, teži k zagotavljanju materialno pravilne sodbe. Z interpretacijo pravnega standarda „krivde“ mora sodišče poskrbeti, da strankama v postopku ostane razumna možnost za uresničitev ustavne pravice do izjavljanja tudi na kasnejših narokih za glavno obravnavo.
Pomen prekluzije iz 286. člena ZPP je tako odvisna od vprašanja, kdaj je nastala potreba, da se aktivira materialno procesno vodstvo. Če so bili pogoji zanj izpolnjeni že na prvem naroku, pa sodnik svoje dolžnosti ni izpolnil, potem to ne more iti v breme strank
Določena je solidarna odgovornost zavoda in njegovega ustanovitelja. Iz ZZ izhaja pasivna solidarnost, ki je takšno obligacijsko pravno razmerje, v katerem je vsak od sodolžnikov kljub deljivosti obveznosti dolžan izpolniti upniku celo obveznost. Glede takšne obveznosti torej velja odgovornost obeh, glede njene izpolnitve pa izpolnitev enega ali drugega.
razmerja med starši in polnoletnim otrokom - nadstandardne preživninske potrebe polnoletnega otroka
Sodna praksa razlikuje med primeri, ko se z določeno preživnino krijejo le nujni stroški preživljanca, od primerov, ko zavezančeve finančne sposobnosti omogočajo kritje tudi nadstandardnih potreb, vendar v razumnem razmerju. Razumno razmerje pa je pravdni standard, ki ga sodna praksa polni skozi odločanje v podobnih primerih. Pri tem pa ne gre le za vprašanje cenovne opredelitve razumnega razmerja do nadstandardnih potreb preživljanca, gre tudi za oceno okoliščin, ki morajo ob sicer izkazanih nadpovprečnih finančnih sposobnosti preživninskega zavezanca, opravičevati priznanje nadpovprečno visoke preživnine, saj bi v nasprotnem primeru tako določena preživnina pomenila negacijo zakonske dolžnosti staršev, ki so dolžni zagotoviti otroku (še posebej polnoletnemu otroku) pogoje za usposobitev za samostojno življenje (102. člen ZZZDR).
Sodišče prizna pravico do nujne poti tudi v primeru nameravane spremembe kulture ali namembnosti nepremičnine, če je to opredeljeno v zazidalnem načrtu.