zahteva za sodno varstvo - nedovoljena pritožba - načelo zakonitosti - odločba o prekršku - zakonski znaki prekrška
Ker je določba 105. člena ZEKom-1 namenjena varstvu konkurence na trgu elektronskih komunikacij, kršitev te določbe pomeni prekršek s področja varstva konkurence, za katerega je po prvem odstavku 232. člena ZEKom-1 za pravno osebo predpisana globa v odstotku skladno z določbo petega odstavka 17. člena ZP-1, ki zakonodajalcu daje pooblastilo za predpisovanje globe v odstotku letnega prometa.
Prekršek po 4. točki prvega odstavka 232. člena ZEKom-1 je storjen, če pravna oseba ne izpolni naloženih obveznosti, povezanih z dopustitvijo operaterskega dostopa do določenih omrežnih zmogljivosti in njihove uporabe ter s tem krši določbo 105. člena ZEKom-1, tako da oblika krivde ni zakonski znak prekrška in je v izreku odločbe o prekršku ni potrebno posebej navajati.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - potrdilo o plačilu - zavrnitev predloga
Storilec je s predloženim potrdilom o plačilu izkazal, da je globo za očitani mu prekršek že poravnal. Pristojni organ države izdaje kljub večkratnemu pozivanju na izjasnitev in izrecnemu opozorilu o možnih posledicah neodziva na poizvedbe, na dopise sodišča prve stopnje ni odgovoril in je tudi zaradi tega na mestu smiselna uporaba četrtega odstavka 190. člena ZSKZDČEU-1.
nedostojno vedenje - uradna oseba - javni red in mir - ukaz
Dejstvo, da se policist zaradi teh besed po lastnih izpovedbah ni počutil razžaljenega, na izpolnjevanje zakonskih znakov prekrška po drugem odstavku 7. člena ZJRM-1 ne vpliva. Uporaba besed ″ne me jebat″ in ″pička″ v postopku, ki ga vodijo policisti kot uradne osebe v okviru uradnega poslovanja, nedvomno predstavlja nedostojno vedenje, ne glede na to, ali je s takimi besedami obdolženec želel žaliti policiste, ali je zgolj želel glasno izraziti nestrinjanje s sistemom.
Obdolženec je v zagovoru sam izpovedal, da sta policista med tem, ko je šel peš proti domu, vpila, da naj pride nazaj, da ne sodeluje v postopku in da jima je na to odgovoril, da ni nobenega postopka, se obrnil in šel peš proti domu, nakar sta policista pritekla za njim, ga prijela za rokave in mu ob tem strgala uro. Glede na tak zagovor, ne more biti nobenega dvoma o tem, da je obdolženec slišal in razumel ukaz policistov, a takega ukaza policistov ni upošteval, temveč je šel naprej.
Iz določil odredb predsednika VS RS torej izhaja, da je predmetna zadeva v času, ko je bil obdolžencu vročen sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja in ko je iztekel rok za vložitev ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja (20. 3. 2020), predmetna zadeva štela kot nujna in je veljal 3 dnevni rok za vložitev ugovora. Ker v nujnih zadevah, med katere je v času, ko bi obdolženec moral vložiti ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja, štela tudi predmetna zadeva, procesni roki tečejo in jih režim sodnih počitnic ne zadrži, uvedba posebnega režima zaradi epidemije korona virusa po odredbi predsednika VS RS z dne 13. 3. 2020 na tek roka za vložitev ugovora v predmetni zadevi ni imela vpliva.
odklon preizkusa alkoholiziranosti - znaki, ukazi in odredbe, ki jih dajejo policisti - izmik preizkusu alkoholiziranosti
Dejstvo, ali je v obdolženčevem vozilu mogoče zadnje sedeže preklopiti in zložiti iz notranjosti vozila in ali se je posledično obdolženec ob pozivanju policistov naj iz vozila izstopi zaradi oprave preizkusa alkoholiziranosti, nahajal v zadnjem delu vozila ali v prtljažniku vozila ter kako velik je ta prtljažnik, sploh ni ključnega pomena za odločitev v predmetni zadevi. Obdolženec namreč ni zanikal in tako ni nobenega dvoma o tem, da se je nahajal v notranjosti vozila, ki je bilo zaklenjeno, in da na pozive policistov, naj izstopi iz vozila, da bo opravil preizkus alkoholiziranosti, ni odreagiral.
JAVNI RED IN MIR - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC00033987
ZJZ člen 10, 14, 38, 38/1, 38/1-5. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8.
javna prireditev - zagotavljanje varnosti življenja in zdravja na javnih prireditvah - varnostna služba - nadzor policije - nasprotje med razlogi - zahteva za sodno varstvo
Zagotavljanje zadostnega števila varnostnikov in rediteljev na javnih shodih in prireditvah je obveznost, ki je ne gre podcenjevati, saj je mogoče le na tak način zagotoviti ustrezno stopnjo varnosti zdravja in življenja udeležencev javne prireditve in tudi udeleženci take prireditve upravičeno računajo, da je obisk take prireditve zanje varen. Zato je nujno potrebno in pravilno, da policija izvaja nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona, kot ji to tudi sicer nalaga 36. člen ZJZ. Ko pa se nadzor izvaja, je treba upoštevati, da je ustrezne ukrepe dolžan zagotavljati organizator prireditve in je zato organizator tisti, ki mora izkazati, da so pogoji iz dovoljenja izpolnjeni.
Izpovedba, da ni bilo zadostnega števila varnostnikov, ko bi jih moralo biti 20, pomeni, da jih ni bilo 20.
predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - zavrženje predloga - prepozen predlog
Za sprejem izpodbijane odločitve, ki je procesne narave, so odločilne ugotovitve o o tem, kdaj se je iztekel rok za vložitev predloga za nadomestitev globe z družbeno koristnim delom in kdaj ter na kakšen način je storilec vložil predlog za nadomestitev globe.
zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa - zavrženje zahteve - nedovoljena zahteva za sodno varstvo - plačilo polovične globe za prekršek
Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljevanju temeljito proučiti pritožbenega izvajanja ter ugotoviti, zoper kateri PN je storilec vložil ZSV dne 27. 12. 2018 in na kateri PN se nanaša plačilo 400,00 EUR, ki je priloženo vloženi ZSV storilca, v ta namen bo moralo vpogledati tudi prekrškovni spis prekrškovnega organa v zvezi z izdajo PN št 182130000668 z dne 1. 10. 2018, za katerega prekrškovni organ trdi, da je ta PN postal pravnomočen in da naj bi globo v tem postopku storilec poravnal, odprta pa naj bi ostajala zadeva po izdani PN 182330000106 z dne 13. 12. 2018. Če se bo izkazalo, da zoper PN št. 182330000106 z dne 13. 12. 2018 storilec ni plačal globe v polovički, bo potrebno njegovo ZSV, za katero prekrškovni organ trdi, da je vložena pravočasno, obravnavati vsebinsko.
krivdno povzročeni stroški postopka - priča - neopravičen izostanek z naroka - zdravniško opravičilo
V takih okoliščinah, ko se priča zgolj enkrat do tedaj neopravičeno ni odzvala na vabilo na zaslišanje, izostanek z naroka 19. 11. 2019 pa je opravičila in tudi ustrezno izkazala z zdravniškim opravičilom, po presoji pritožbenega sodišča ni bilo pogojev za odreditev prisilne privedbe.
umik zahteve za sodno varstvo - dovoljenost zahteve za sodno varstvo - zavrženje zahteve pred sodiščem prve stopnje
Če storilec zahtevo za sodno varstvo umakne, sodišče za vsebinsko odločanje o zahtevi za sodno varstvo nima pravne podlage, kar pomeni, da se ne sme in ne more spuščati niti v presojo pravilnosti in zakonitosti plačilnega naloga, niti v presojo izrečenih sankcij.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC00033984
ZP-1 člen 19a. ZBPP člen 13, 14, 14/1. ZSVarPre člen 27. ZUPJS člen 10, 17, 18, 19.
predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - premoženje družine
Sodišče prve stopnjese v posledici dejstva, da vrednost storilčevega premoženja in premoženja njegove družine krepko presega dovoljeno višino 48 zneskov osnovnih zneskov minimalnega dohodka, s čimer je podan izključitveni razlogi za ugoditev predlogu za nadomestitev globe, ni opredeljevalo glede višine mesečnega povprečnega dohodka na družinskega člana, ker morata oba pogoja biti izpolnjena kumulativno.
Pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka in subvencije plačila vrtca se premoženje upošteva drugače, saj se uporablja 19. člen ZUPJS, v skladu s katerim se od premoženja najprej odšteje vrednost 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka in od razlike izračunava fiktivni dohodek. V postopkih za dodelitev brezplačne pravne pomoči in odobritve nadomestitve plačila globe z delom v splošno korist pa se 19. člen ZUPJS ne uporablja.
Sodišče prve stopnje je tako upoštevalo navedbe v predlogu, da je nepremičnina obremenjena z maksimalno hipoteko zaradi najetega kredita v višini 120.000,00 EUR, vendar je pravilno poudarilo, da hipoteka sama po sebi ne pomeni, da storilec ne more razpolagati z nepremičnino. Razpolaganje z nepremičnino pod hipoteko je sicer do določene mere oteženo, vendar ni nemogoče, zlasti pa ni mogoče šteti, da obremenitve ni zagrešil storilec po lastni volji, saj vendarle gre za pogodbeno hipoteko v zvezi z najetim kreditom, ki je bil uporabljen za povečanje storilčevega premoženja in premoženja njegove žene.
Na storilčevo zmožnost za plačilo globe po presoji zakonodajalca namreč ne vplivajo zgolj njegovi dohodki in premoženje, temveč tudi premoženje njegovih družinskih članov, s čimer se po eni strani zrcali načelo dolžnosti medsebojnega preživljanja, na drugi strani pa preprečuje možnost izigravanja s kopičenjem premoženja na ime družinskih članov zaradi doseganja socialnih ugodnosti.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00034447
ZPrCP člen 27, 27/9, 46, 46/1, 46/1-3.
poklicna usposobljenost delavca - potrdilo o usposobljenosti - merilniki hitrosti v cestnem prometu - zavrnitev dokaznega predloga - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Zmotno je prepričanje pritožbe, da je zaradi zavrnitve tega dokaznega predloga ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, še posebej, ker je prvo sodišče tudi po predlogu obrambe preverilo, ali je poslujoči policist U. P. strokovno usposobljen za rokovanje z laserskim merilnikom in ugotovilo (list. št. 56), da je opravil ustrezno usposabljanje, zato so nekorektne pritožbene navedbe v smeri, da prisotnost na usposabljanju še ne dokazuje njegove usposobljenosti za njegovo uporabo. Nasprotno, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča so razlogi prvega sodišča v tem delu prepričljivi, zlasti še, kar je uradno merilno sredstvo (laserski merilnik hitrosti Prolaser 4) tudi uradno certificiran, kar izhaja iz potrdila o skladnosti (list. št. 55) zato že prvo sodišče glede na očitke, ki izhajajo iz obdolžilnega predloga ni imelo nobene podlage za odrejanje izvedenca o merilnikih hitrosti in je ravnalo pravilno, ko je tak nesubstanciran dokazni predlog zavrnilo, saj obramba ni z ustrezno stopnjo verjetnosti pojasnila, na katera vprašanja bi postavljeni izvedenec v tej smeri sploh moral odgovarjati.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - dejansko stanje prekrška - načelo vzajemnega priznavanja - vezanost sodišča na pravnomočno odločbo
Storilec v pritožbi navaja, da je ravnal v skladu s pozivom organa Republike Avstrije in mu pravočasno sporočil, kdo je vozil omenjeno motorno vozilo. Take navedbe bi storilec moral uveljavljati v pravnem sredstvu zoper odločbo pristojnega organa države izdaje, pa tega očitno ni storil.
Zaradi načela vezanosti na pravnomočne odločbe sodišč in drugih organov se niti prvostopenjsko, niti pritožbeno sodišče ne moreta in ne smeta spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti take odločbe. Ne glede na to, ali so te navedbe resnične, v okviru predmetnega postopka odločitve prekrškovnega organa druge države članice EU ni mogoče spremeniti.
relativno zastaranje pregona za prekršek - pretrganje zastaranja - dejanje, ki meri na pregon - poizvedbe sodišča
Zastaranje torej pretrgajo vsa zakonita dejanja prekrškovnih organov in sodišč, ki so usmerjena v to, da se storilcu oziroma drugim subjektom pravnomočno izreče sankcija za prekršek. Poudarek je na tem, da mora dejanje meriti na pregon. Glede na zgoraj izpostavljeno pravno teorijo in prakso Vrhovnega sodišča RS po oceni pritožbenega sodišča tudi poizvedbe o obdolženčevem premoženjskem stanju pretrgajo zastaranje, saj so take poizvedbe potrebne zaradi odločitve sodišča o izreku sankcij in so zato usmerjene v končni izid postopka o prekršku – izrek sankcij.
Neutemeljeni pa so tudi pritožbeni očitki o zmotni uporabi predpisa, ki določa prekršek, ki jih prekrškovni organ uveljavlja z navedbami, da bi sodišče moralo obdolženo osebo v skladu s prvim odstavkom 7. člena ZKZ šteti kot "drugega uporabnika" gozdnega zemljišča in ne bi smelo slediti le dikciji uporabe in rabe s sklicevanjem na lastnika, zakupnika ali uporabnika zemljišča. Odgovorna oseba pravne osebe je sicer res bila neposredni izvrševalec dejanj, ki predstavljajo objektivne zakonske znake prekrška in je ta ravnanja izvršila v imenu in s sredstvi obdolžene pravne osebe. Vendar je sodišče prve stopnje na podlagi zagovora in izpovedbe priče V. H., ki je potrdil, da je D. L. odpadke, ki so nastali pri izkopu na njegovih (drugih) parcelah, nalagal po njegovem naročilu, pravilno štelo V. H. kot dejanskega uporabnika.
ZSKZDČEU-1 člen 192, 192/5. ZP-1 člen 52, 52/3. ZDR-1 člen 210, 210/2, 217, 217/4, 217č.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - znižanje denarne kazni - načelo vzajemnega priznavanja - načelo sorazmernosti - kraj storitve prekrška - višina izplačane plače - napoteni delavec
Sodišče prve stopnje je tako pravilno štelo, da bi lahko prekrškovni organ Republike Slovenije storilki določil največ 2.000,00 EUR globe za posamezni prekršek in izrekel enotno globo v višini 8.000,00 EUR ter ji naložil plačilo stroškov postopka – sodne takse v višini 10% od izrečene globe tj. 800,00 EUR. In ker je v skladu s petim odstavkom 192. člena ZSKZDČEU-1 znesek, v katerega je treba poseči z izvršbo, možno znižati le na najvišjo mero, ki je za istovrstno dejanje dopustna po predpisih Republike Slovenije, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se odločba pristojnega organa države izdaje izvrši do zneska 8.800,00 EUR.
zahteva za sodno varstvo - dovoljenost pritožbe zoper odločitev sodišča prve stopnje
Taka sodba sodišča prve stopnje, izdana v hitrem postopku o prekršku je postala pravnomočna in izvršljiva in temu primerno je pravilno v tej sodbi tudi zapisan pravni pouk, ko zoper tako sodbo lahko vloži pritožbo le prekrškovni organ iz razlogov po 1., 2. in 4. točki člena 154 ZP-1, razen glede stroškov postopka, kot je v točki 3) izpodbijanega sklepa obrazložilo že prvo sodišče. V obravnavanem primeru je torej prvostopno sodišče vloženi ZSV obravnavalo in njunih zahtev za sodno varstvo ni zavrglo, zato v skladu s prvim odstavkom člena 66 ZP-1 pritožba v tem primeru, ko je prvo sodišče vloženi ZSV obravnavalo vsebinsko, pritožba ni dovoljena.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC00033982
ZSKZDČEU-1 člen 190, 190/4.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - plačilo globe - potrdilo o plačilu
Ob taki procesni situaciji, ko pristojni organ Republike Avstrije na pozive sodišča prve stopnje ni odgovoril, je pritožbeno sodišče štelo, da je storilec s predloženim potrdilom o plačilu izkazal, da je globo za očitani mu prekršek že poravnal, ne glede na to, da je plačilo bilo izvršeno že 26. 9. 2017 tj. še pred izdajo odločbe o prekršku, ki jo je pristojni organ predložil v priznanje in izvrševanje.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - dejansko stanje prekrška - dovoljeni pritožbeni razlogi
V predmetnem postopku odločanja o priznanju in izvršitvi odločbe tujega prekrškovnega organa ne more preverjati kakšna navodila je storilec dobil v zvezi s konkretnim transportom in ravnanju s potrebno dokumentacijo, kakšne so bile razmere na gradbišču, kamor je dobavil blago in kako je prevzemnik blaga ravnal z dokumentacijo ter ugotavljati, ali je dejansko storilčeva krivda, da dokumentacija, ki je potrebna za izvedbo carinskega postopka, ni bila dostavljena pristojnemu carinskemu organu. Enako velja tudi za pritožbene navedbe, v katerih storilec pristojnemu organu države izdaje očita bistvene kršitve določb postopka o prekršku, ker naj ne bi upošteval njegove v slovenskem jeziku pravočasno vložene pritožbe, naknadno vloženo pritožbo v nemščini pa naj bi zavrgel kot prepozno.
napoved pritožbe - dovoljenost pritožbe - zamuda roka za napoved pritožbe zoper sodbo
Ker je v primeru iz drugega odstavka 151. člena ZP-1 pritožbo potrebno napovedati, je pritožba dovoljena le, če je bila napovedana in je napoved pritožbe vložena pravočasno. Če napoved pritožbe ne vloži pravočasno, upravičenec do pritožbe ne izgubi zgolj pravico do pisne obrazložitve sodbe, temveč tudi pravico do pritožbe. Okoliščina, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da je napoved pritožbe bila prepozna in je izdalo sodbo z obrazložitvijo ter v pravnem pouku obdolžencu dalo možnost vložitve pritožbe, na dovoljenost pritožbe ne more vplivati, saj sodišče ne more nikomur z napačnim pravnim poukom dati več pravic, kot mu gre po zakonu.