stranska intervencija - pravice stranskega intervenienta do povračila stroškov postopka - stranski intervenient
Izvensodno poravnavo lahko upošteva sodišče tudi pri odločitvi o stroških postopka, z njo pa je bilo to vprašanje za pravdni stranki, in posledično za stranskega intervenienta rešeno že v celoti.
Nagrada zagovorniku za posvet s stranko, korespondenco s stranko in študij spisa je zajeta v nagradi za zagovor obdolženca.
V postopku o prekršku je zagovornik upravičen do nagrade za sestavo pisnega zagovora le, če je sodnik od obdolženca zahteval naj svoj zagovor poda pisno.
Odvetniška storitev zagovora obdolženca v postopku o prekršku ne obsega le sodelovanja na naroku za zaslišanje obdolženca, temveč sodelovanje zagovornika pri vseh procesnih dejanjih, na katerih zagovornik s svojim aktivnim delom npr. s postavljanjem vprašanj obdolžencu, pričam, izvedencem, podajo pripomb na izvedene dokaze ipd., prispeva k vsestranski razjasnitvi pravnopomembnih okoliščin za odločitev o odgovornosti obdolženca za storjeni prekršek.
pravo intelektualne lastnine - civilno procesno pravo
VSL0055594
ZPP člen 315, 343, 343/4, 315, 343, 343/4. ZIL-1 člen 47, 119, 47, 119. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 496, 496-3.
izključnost blagovne znamke - kolizija dveh znamk - izbris iz sodnega registra - pravni interes za pritožbo - vmesna sodba
Z izbrisom iz sodnega registra je prvotožena stranka prenehala, pri čemer pa glede na določila ZFPPIPP izbrisana družba nima univerzalnih pravnih naslednikov, na katere bi prešle obveznosti, ki so bile predmet odločitve prvostopenjskega sodišča v izpodbijani sodbi. ZFPPIPP ureja v 6. odst. 442. člena zgolj prevzem odgovornosti aktivnih družbenikov za denarne obveznosti izbrisane družbe, kar pa ni bilo predmet odločanja prvostopenjskega sodišča v izpodbijani sodbi.
Izključna upravičenja po 47. členu ZIL-1 je potrebno obravnavati v drugi luči v primeru, ko je ravnanje tretjega skladno z izključnostno pravico druge osebe. V takem primeru pride do kolizije več izključnih pravic, pri čemer vsaka zase uživa samostojno varstvo v smislu prepovednih zahtevkov zoper tretje osebe. Vendar pa zaradi narave izključnosti to pomeni, da nosilec ene izključne pravice ne more uspeti zoper nosilca druge izključne pravice, dokler le-ta ni prenehala. Do tega pa lahko pride tudi z uveljavljanjem izbrisnega zahtevka po 119. členu ZIL-1.
Odločitev o temelju enega od tožbenih zahtevkov v smislu vmesne sodbe mora biti v izreku sodbe izrecna in določno oblikovana, saj ima le taka lahko tudi učinek pravnomočnosti, na katero je sodišče v nadaljnjem postopku vezano. Ker odškodninski tožbeni zahtevek temelji na drugih materialnopravnih predpostavkah kot prepovedni zahtevek, odločitev o enem od tožbenih zahtevkov ne predstavlja tudi odločitve o temelju drugega tožbenega zahtevka.
Izvedenec medicinske stroke prof. dr. V.S., dr. med. v predmetni zadevi zaradi pomanjkanja potrebnih podatkov (hitrost vozila, smer trčenja, položaj žrtve, kvaliteta čelade, ...) res ni mogel ugotoviti ali bi tožnik utrpel vse poškodbe glave oziroma poškodbe takšne intenzitete, kot jih je tudi v primeru, če bi nosil čelado - na kar opozarja tožnik v pritožbi - vendar pa pomanjkanje konkretnih podatkov v predmetni zadevi ob splošno znanem dejstvu, da uporaba varnostne čelade zmanjša možnost poškodb glave oziroma jih omili (iz tega razloga je tudi zakonsko predpisana obveznost njene uporabe), ne more pripeljati do zaključka o neobstoju vzročne zveze med poškodbami in neuporabo čelade.
Za utrpelo nepremoženjsko škodo, nastalo v posledici obtolčenine desne strani možganov, zloma lobanjskega dna, izliva krvi pod trdo možgansko opno, rane na glavi in na desnem palcu, udarnin po glavi in po obrazu, levem stegnu in desnem kolenu ter pljučnice, za katero je tožnik zbolel tekom zdravljenja, je odškodnina kot celota povsem primerna teži utrpele poškodbe in vsem njenim posledicam ob primerjavi odškodnin v podobnih primerih in je pravilno umeščena v razpon med najnižjo in najvišjo škodo. Tožnikova škoda je tako bila na prvi stopnji odločanja pravilno ocenjena na 110.500,00 EUR, oziroma ob upoštevanju njegovega soprispevka v obsegu 15 %, na znesek 93.925,00 EUR.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
jamčevanje za stvarne napake - začetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja - cesija - veljavnost cesije - obvestitev dolžnika - nedovoljene pritožbene novote - avstrijsko pravo - prodajna pogodba
Iz pogodbene določbe o plačilu 50 % zneska v 360 dneh po dobavi je mogoče narediti materialnopravni sklep, da je imela tožeča stranka pravico od tožene stranke zahtevati izpolnitev obveznosti 25. 2. 2001. Tožba, vložena 21. 4. 2004, je bila torej v skladu s paragrafom 1451 in paragrafom 1486 ABGB - ODZ, dalje ODZ, ki se uporablja kot materialno (avstrijsko) pravo v tem sporu, vložena po izteku predpisanega triletnega zastaralnega roka.
Sporazum med cesionarjem in cedentom mora temeljiti na veljavnem pravnem razlogu. Da je bila podana pravna podlaga za prenos terjatve, izhaja iz trditev tožeče stranke o njeni terjatvi proti družbi P. Tem trditvam tožena stranka ni nasprotovala. Sploh pa obveščanje dolžnikovega dolžnika ni pogoj za veljavnost cesije.
Prekinitev zastaranja je urejena v paragrafu 1497 ODZ. Zastaranje je prekinjeno, če je tisti, ki se želi nanj sklicevati, pred potekom zastaralne dobe, izrecno ali molče priznal pravico drugega ...
Tožena stranka je izrecno priznala, da je dolžna plačati še preostali del pogodbenega zneska, s plačilom je odlašala le zato, ker ji ni bilo popolnoma jasno, ali mora izpolniti pogodbeno obveznost svoji pogodbeni stranki ali njenemu pravnemu nasledniku.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - spor majhne vrednosti - navajanje dejstev in dokazov v prvi pripravljalni vlogi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do obravnavanja pred sodiščem
V obravnavanem primeru tožba in odgovor na tožbo niti nista bili vloženi. Tožeča stranka v pritožbi pravilno opozarja, da je bila z dopisom sodišča prve stopnje z dne 31.1.2007 pozvana le k ustrezni popravi firme tožene stranke, ni pa bila opozorjena na to, da se bo njen odgovor na ta poziv štel kot prva pripravljalna vloga v postopku. Ker je torej ustrezno opozorilo tožeči stranki izostalo (po drugi strani pa je bila tožena stranka z ustreznim poukom pozvana, da odgovori na vlogo tožeče stranke z dne 19.2.2007), je sodišče prve stopnje zagrešilo kršitev določb postopka iz 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.
dokazno breme – obrazložen dokazni predlog – prodaja po vzorcu ali modelu
Sodišče prve stopnje bi bilo dolžno preveriti izpovedbe tožeče stranke, če bi tožena stranka predlagala zaslišanje prič, na katere se v pritožbi sklicuje v zvezi z relevantnimi okoliščinami zadeve. Ker pa temu ni bilo tako, je sodišče utemeljeno zavrnilo izvedbo teh dokazov, saj te okoliščine za zadevo niti niso relevantne.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSM0020681
OZ člen 382a, 382a.
ultra alterum tantum - regresna terjatev zavarovalnice - izguba zavarovalnih pravic - vzročna zveza - višina nastale škode - aktivna legitimacija - pravilna označitev pravne osebe kot stranke postopka
Celotna označba tožnice tekom prvostopenjskega odločanja ni bila ustrezna, vendar je pri tem treba poudariti, da je bila sama firma tožnice - kot pravne osebe pravilna, tako da je bila mogoča identifikacija tožnice, zmotna je bila le navedba njenega sedeža.
Z napačnim dodatkom o kraju njenega sedeža tako ni bila označena druga pravdna stranka, ampak je bil le zmotno naveden kraj, kjer družba opravlja svojo dejavnost.
V skladu s 3c točko prvega odstavka 3. člena splošnih pogojev se namreč tudi v primeru, če se voznik po prometni nezgodi izmakne preiskavi njegove alkoholiziranosti oziroma jo odkloni ali konzumira alkohol, tako da onemogoči ugotavljanje prisotnosti alkohola v krvi, oziroma stopnje alkoholiziranosti v trenutku nastanka prometne nesreče šteje, da je vozil pod vplivom alkohola. Glede na splošne pogoje, s katerimi je bil toženec seznanjen in so del zavarovalne pogodbe, tako obstaja domneva o njegovi alkoholiziranosti v času prometne nezgode, zaradi katere v skladu s prvim odstavkom 3. člena splošnih pogojev izgubi svoje pravice iz zavarovanja in mora preko uveljavljane regresne pravice zavarovalnice plačati sam nastalo škodo.
V skladu s 1b točko drugega odstavka 3. člena splošnih pogojev bi se toženec lahko razbremenil svoje odgovornosti med drugim v primeru, če bi dokazal (dokazno breme je na strani toženca), da nastanek škode ni v vzročni zvezi z alkoholiziranostjo.
Toženca sta se kot kupca zavezala v primeru prometa z nepremičnino, v nasprotju s poštenjem in brez vednosti posrednika, torej v primeru sklenitve prodajne pogodbe brez posrednikovega sodelovanja, če bo posrednik s tem oškodovan, plačati odškodnino. Sodišče se je pri odločanju nepravilno oprlo na okoliščino, da bi moral v primeru sklenitve prodajne pogodbe s sodelovanjem posrednika plačati provizijo prodajalec in ne kupec (toženca), saj je pri tem spregledalo, da se s tožbenim zahtevkom zahteva povrnitev škode, ki jo predstavlja izgubljena provizija.
umik predloga za izvršbo – ustavitev izvršilnega postopka
Upnik ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je z vlogo, ki jo je sodišče prejelo 3.10.2005, podal umik predloga za izvršbo. Takšno ravnanje upnika pa ima konstitutivne učinke, sklep o ustavitvi postopka, ki ga na takšni podlagi izda sodišče, pa je le deklaratorne narave.
vlaganja v tujo nepremičnino v času veljavnosti ZTLR - nova stvar - gradnja na tujem svetu - povrnitev vlaganj
Z vlaganji tožnikov v nepremičnino tožencev ni bila ustvarjena nova stvar, v smislu določila prvega odstavka 22. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR). Prav tako ni mogoče zaključiti, da sta tožnika pridobila lastninsko pravico v smislu pravil gradnje na tujem svetu (člen 22 - 24 ZTLR). Po teh pravilih se namreč pridobi lastninska pravica na novem objektu ali na novem delu objekta, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu zgradbe (sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 317/93), tega pa tožnika izrecno ne zatrjujeta.
Po pravnomočni sodni odločbi tožeče stranke T. d.d. proti toženi stranki M. T. d.d., opr.št. I Cpg 592/2007 z dne 19. 12. 2007 bi bila dolžna M. T. d.d. prodati 900 delnic T. d.d. z oznako TSPG. M. T. d.d. te svoje obveznosti ni izpolnila, ampak je delnice odsvojila preko lastniško in upravljavsko povezanih družb končnemu kupcu, dolžniku v tem postopku. Če bi prišlo do ponovnega odsvajanja delnic s strani dolžnika tretji dobroverni družbi bi upnik ne mogel preprečiti nadaljnje prodaje teh delnic. Brez izdane začasne bi bila tako uveljavitev terjatve upnika onemogočena ali precej otežena.
Vendar se lahko stranke določenega pogodbenega razmerja ob sklenitvi pogodbe dogovorijo za tako imenovano sporazumno pobotanje terjatev, ki izvirajo iz tega pogodbenega razmerja (compensatio valuntaria).
izvedensko mnenje pred pravdo - premoženjska škoda na stavbi zaradi miniranja - vzročna zveza - način obračuna zakonskih zamudnih obresti
V členu 164 OZ so določena pravila o načinu povrnitve premoženjske škode, pri čemer iz 4. odst. tega člena izhaja splošno pravilo, po katerem ima oškodovanec pravico do izbire med možnima načinoma povrnitve premoženjske škode (vzpostavitev prejšnjega stanja ali plačilo denarne odškodnine).
PRAVO DRUŽB - STATUSNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0007701
ZSDU člen 3, 3. ZPP člen 236, 337, 337/1, 236, 337, 337/1. ZGD-1 člen 257, 257/3, 276, 276/1, 391, 392, 392-1, 276/1, 391, 392, 392-1, 257, 257/3, 276.
sklepčnost nadzornega sveta - imenovanje člana nadzornega sveta - predstavnik delavcev - dokazni predlog - pritožbene novote
Glede na določbo 3. člena ZSDU uresničujejo delavci svoje pravice v zvezi s sodelovanjem pri upravljanju družbe preko sveta delavcev ali delavskega zaupnika, zbora delavcev in svojih predstavnikov v organih družbe. Iz navedene zakonske dikcije izhaja "zgolj" pravica in ne dolžnost delavcev izvoliti svet delavcev in s tem posredno svoje predstavnike v organe družbe. Ker gre za pravico delavcev, ne more namesto delavcev nihče drug (niti sodišče) imenovati delavskih predstavnikov.
Če svet delavcev ne izkoristi svoje pravice in ne imenuje predstavnikov v nadzorni svet, navedeno ne predstavlja razloga za nesklepčnost nadzornega sveta. Tudi statutarna ureditev družbe, ki določa število članov nadzornega sveta, ki so predstavniki delavcev družbe, ter skupno število članov nadzornega sveta, kot tudi strožji kvorum sklepčnosti ob sodelovanju delavcev pri odločanju nadzornega sveta, se pokaže zgolj kot pravica delavcev, ki v primeru, da delavci ne izvolijo svojih predstavnikov, ne terja spremembe statuta.
Glede na neizpodbijana dejstva o slabem finančnem stanju in zadolženosti tožnika v času sklenitve sporne pogodbe, o tem, da da je toženec tožniku izročil posojilo 2500 DEM in potem še 100.000 SIT in 150.000 SIT, oz. 200.000 SIT in 3000 DEM ter ob dejstvu, da toženec toženki ni izročil denarja oz. kupnine po sporni pogodbi, ki ga toženec ni uspel izpodbiti s pritožbo, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je sporna pogodba navidezna, ker sta stranki zavestno in hote zapisali to, kar ni njuna resnična volja in sta hoteli, da posel, opredeljen v sporni pogodbi, nastane le navidez.