102.

VSK sklep I Cp 1212/2003

9.2.2005

civilno procesno pravo

VSK01193

ZPP člen 183, 318, 339, 339/2-14, 183, 318, 339, 339/2-14.

zamudna sodba - obrazložitev sodbe - nasprotna tožba

V obravnavani zadevi iz zamudne sodbe oziroma njene

obrazložitve ni razvidno, katera pravno pomembna dejstva iz

tožbe je sodišče vzelo kot dejansko podlago svoje odločitve

in na katero pravno podlago je svojo odločitev oprlo.

 

104.

VSK sodba I Cp 975/2003

9.2.2005

DRUŠTVA - LOVSTVO

VSK01130

ZVGLD člen 85, 85/1, 95, 85, 85/1, 95. ZDru člen 5, 5.

sodno varstvo

Ker je tožena stranka, ko je zavrnila tožnikovo prošnjo za sprejem v članstvo, ravnala v skladu z 58. čl. ZVGLD in Pravili LD, in obstoji razlog za nesprejem v članstvo, njeno ravnanje ni protipravno.

 

106.

VSL sklep I Kp 91/2005

9.2.2005

kazensko procesno pravo

VSL22633

KZ člen 69, 196, 196/1, 69, 196, 196/1. ZKP člen 498, 498a, 498, 498a.

odvzem predmetov

Denarja, ki je bil zasežen in ni v nobeni povezavi s kaznivim

dejanjem zaradi katerega je tekel kazenski postopek, ni mogoče

odvzeti, ker naj bi bil namen uporabe denarja nemoralen. Denarna

sredstva sama po sebi niso splošno nevarna in nemoralna, zato jih je

potrebno upravičencu vrniti.

 

108.

VSL sodba I Kp 1612/2004

9.2.2005

kazensko procesno pravo

VSL22609

KZ člen 146, 146. ZKP člen 52, 136, 371, 371/1, 371/1-5, 52, 136, 371, 371/1, 371/1-5.

predlog za pregon - procesna predpostavka - grdo ravnanje

Za kazniva dejanja, za katera je v Kazenskem zakoniku določeno, da se

storilec preganja na predlog (takšno pa je po določbi drugega

odstavka 146. člena KZ tudi kaznivo dejanje grdega ravnanja), mora

oškodovanec podati predlog, na podlagi katerega lahko državni tožilec

začne pregon kaznivega dejanja, ki se nadalje preganja po uradni

dolžnosti. Kazenski pregon "na predlog" je izjema od načela

oficialnosti, ker je kazenski pregon odvisen od volje oškodovanca.

Predlog mora oškodovanec podati v treh mesecih, od kar je zvedel za

kaznivo dejanje in storilca (prvi odstavek 52. člena ZKP). Glede

posameznih kaznivih dejanj, kjer kazenski zakon določa, da se

storilci preganjajo na predlog oškodovanca, je tak predlog

oškodovanca procesna predpostavka, da lahko državni tožilec sploh

začne kazenski pregon. Sodišče mora po uradni dolžnosti paziti, ali

je navedena procesna predpostavka podana, vendar samo tega predloga

ne pribavlja. To mora storiti državni tožilec, preden začne kazenski

pregon. Če navedene procesne predpostavke ni, se kazenski postopek ne

more začeti; če se to ugotovi šele med potekom postopka, pa se mora

postopek končati. Če sodišče izda sodbo brez potrebnega predloga

oškodovanca, zagreši bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz

5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

 

110.

VSL sklep III Cp 6122/2005

7.2.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL49808

ZIZ člen 187, 187.

izvršba na nepremičnine - cenitev - ugotovitev vrednosti nepremičnine - cenitev

Ker je od cenitve do izdaje sklepa o ugotovitvi vrednosti

nepremičnine preteklo že pet let, tudi po oceni pritožbenega sodišča

obstaja upravičen dvom v na podlagi take cenitve ugotovljeno vrednost

dolžničinega stanovanja.

Cenilec bi moral tudi pojasniti, zakaj ocenjuje, da je vrednost

dolžničinega stanovanja za 30% nižja, ker le - tega dolžnica zaseda.

 

112.

VSL sklep I Kp 1009/2004

3.2.2005

kazensko procesno pravo

VSL22626

ZKP člen 78, 140, 78, 140.

kaznovanje zagovornika

Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je obtoženčev zagovornik

z očitnim namenom zavlačevanja kazenskega postopka šele ob začetku

nadaljevanja glavne obravnave prebral pisno izdelani predlog za

izločitev državnega tožilca, ki ga je utemeljil z vložitvijo

subsidiranega obtožnega predloga zoper istega tožilca, poslanega na

pristojno sodišče devet dni pred razpisano glavno obravnavo. Ker je

moralo zaradi zahtevane izločitve sodišče glavno obravnavo preložiti,

so nastali stroški zaradi pristopa zagovornice drugega obtoženca, ki

jih je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in utemeljeno

zagovorniku v plačilo naložilo tudi ustrezen del povprečnine.

Istočasno pa je zagovorniku v skladu s I. odstavkom 140. člena KZ

izreklo denarno kazen v višini 100.000,00 SIT. Ker je svojo odločitev

prepričljivo utemeljilo, je sodišče druge stopnje pritožbo

zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno.

 

114.

VSL sodba III Cpg 8/2005

3.2.2005

STEČAJNO PRAVO

VSL05256

ZPPSL člen 34, 56, 34, 56.

prisilna poravnava - upnik - ustavitev postopka

Upnik kot pooblaščeni predlagatelj ustavitve postopka prisilne

poravnave je torej lahko samo upnik, ki ima izkazano denarno terjatev

do dolžnika in je to terjatev v postopku prijavil v smislu 43. člena

ZPPSL.

Delnica sama po sebi v razmerju med delničarjem in družbo ne

izkazuje denarne terjatve do družbe. Prepoved vrnitve vložkov, s

katero se zagotavlja ohranitev osnovnega kapitala delniške družbe

(225. člen ZGD) je celo eno izmed osnovnih načel delniškega prava.

Pritožniki se glede obstoja terjatve sicer sklicujejo na pravico do

ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju

družbe, ki kot rečeno predstavlja samostojno premoženjsko upravičenje

delničarja, katero pa lahko uveljavi samo ob izpolnjeni predpostavki

uvedbe stečajnega postopka oziroma postopka likvidacije družbe. Z

uvedbo postopka prisilne poravnave te predpostavke niso izpolnjene,

saj je postopek prisilne poravnave sam po sebi negativna procesna

predpostavka za pričetek stečajnega postopka (2. odstavek 5. člena

ZPPSL).

 

116.

VSC sodba Cp 781/2003

3.2.2005

pogodbeno pravo

VSC01354

ZOR člen 17, 18, 121, 124, 603, 607, 614, 615, 616, 616/1, 617, 618, 644, 645, 17, 18, 121, 124, 603, 607, 614, 615, 616, 616/1, 617, 618, 644, 645. ZPP člen 285, 298, 298/2, 285, 298, 298/2.

dvostranska pogodba - prodajna pogodba - pogodba o delu - gradbena pogodba - pravilna izpolnitev - napake

Pogodba, s katero se je "prodajalec" zavezal na kupca prenesti lastninsko pravico na nepremičninah, "kupec" pa se je namesto kupnine zavezal opraviti določena dela za "prodajalca", je dvostranska pogodba.

Podjemnikova (izvajalčeva) storitvena obveznost je pravilno opravljena, če ima opravljen posel (gradbeno delo) lastnosti, ki so bile pogodbeno dogovorjene, oz. lastnosti, ki jih po pravilih stroke mora imeti. Če končni rezultat teh lastnosti nima, je izpolnitev nepravilna in podjemnik (izvajalec) naročniku odgovarja za nepravilno izpolnitev, ne glede na to, s kakšno (ne)skrbnostjo.

 

118.

VSL sklep I Kp 1011/2004

3.2.2005

kazensko procesno pravo

VSL22628

ZKP člen 78, 78.

kaznovanje zagovornika

Obtoženčev zagovornik je v svoji pritožbi in v izvajanjih na javni

seji in na obravnavi pred sodiščem druge stopnje žalil okrožnega

državnega tožilca z navedbo, da je skril ključne dokaze, ki bi

utegnili obtoženca razbremeniti; sodnega izvedenca psihologa, da je

hote prezrl vse informacije, ki opozarjajo tudi na druge možnosti in

da sam (pritožnik) kot laik ocenjuje, da so nekatere ugotovitve

izvedenca odraz možnega narcisizma tega izvedenca; glede sodnega

izvedenca psihiatra, da podaja zavajajoče informacije, kvalificirano

zlorablja preiskuse, da nima najmanjšega pojma, do kje sega normala,

oziroma se začenja patologija, da je njegovo opisovanje obtoženčeve

pisave na nivoju šarlatanstva, da narcisistično ignorira sodobne

metode, da zlorablja teste, da je njegovo sklepanje diletantsko;

glede sodnega izvedenca sodne medicine, da je malomarno izdelal svoje

mnenje in da je njegova šlamparija neizmerna; in glede sodišča, da

pomeni kazenski postopek pravosodno farso. Za naštete izraze, sicer

iztrgane iz obširnih pritožbenih izvajanj zagovornika, je pritožbeno

sodišče ugotovilo, da gre za žaljive vrednostne ocene, ki izražajo

prezir in zaničevanje do procesnih udeležencev in sodstva in ki

nimajo nič skupnega s svobodo izražanja, kot je opredeljena v 39.

členu Ustave RS. Menilo je tudi, da gre tudi v subjektivnem pogledu

za naklepne žalitve, kar je za kvalificiranega pritožitelja -

kaznovanega odvetnika nesprejemljivo in nedopustno ter nevredno

poklica, ki ga odvetnik opravlja. V skladu s pooblastilom iz I.

odstavka 78. člena KZ mu je zato izreklo denarno kazen v višini

400.000,00 SIT ter o kaznovanju obvestilo Odvetniško zbornico

Slovenije.

 

120.

VDS sodba Pdp 252/2004

3.2.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03146

ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2, 204, 204/3, 102 a. ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2, 204, 204/3, 102 a, 111, 111/1, 111/1-2, 204, 204/3, 102 a.

odpoved delovnega razmerja - rok za vložitev tožbe

Tudi če odpoved pogodbe o zaposlitvi ne vsebuje opozorila na pravno

varstvo skladno z 2. odst. 86. člena ZDR, zgolj iz tega razloga

odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita. Če bi delavec tožbo za

razveljavitev odpovedati pogodbe o zaposlitvi vložil po preteku 30

dnevnega roka, bi moralo sodišče tožbo zavreči glede na 3. odst. 204.

čl. ZDR. 102/a čl. ZDR/90 je namreč izrecno določal, da dokončna

odločba brez pravnega pouka ne more iti v škodo delavca, take določbe

pa novi ZDR ne pozna.