Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, saj ta temelji na pravilni oceni premoženjskega stanja pritožnika in njegove družine, kot to določa 5. odst. 168. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s čl. 37 Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) in 2. odst. 120. čl. Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1.
originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - gradnja na tujem zemljišču
Tožeča stranka je tekom celotnega postopka zatrjevala, da je zgradila na zemljišču, last J.K. z njegovim dovoljenjem garažo in zato uveljavljata lastninsko pravico na podlagi gradnje na tujem svetu. Na takšnem temelju pa lastninske pravice po samem zakonu ne more pridobiti. Pravna pravila 418.paragrafa ODZ in sedaj tudi določbe 24. in 25.čl. ZTLR ne poznajo originarne pridobitve lastninske pravice z gradnjo na podlagi "soglasja". Originaren način pridobitve lastninske pravice zahteva dobro vero graditelja, da gradi na lastnem zemljišču, sicer postane zgradba last lastnika zemljišča.
ZVGLD člen 85, 85/1, 95, 85, 85/1, 95. ZDru člen 5, 5.
sodno varstvo
Ker je tožena stranka, ko je zavrnila tožnikovo prošnjo za sprejem v članstvo, ravnala v skladu z 58. čl. ZVGLD in Pravili LD, in obstoji razlog za nesprejem v članstvo, njeno ravnanje ni protipravno.
povrnitev stroškov – oprostitev stroškov – izplačila iz sredstev sodišča
Podlaga za določitev obsega povrnitve stroškov, izplačanih iz sredstev sodišča na podlagi določila čl. 171 ZPP, je ugotovljeni uspeh strank v postopku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL22622
KZ člen 25, 26, 27. ZKP člen 83, 227, 227/8, 228, 228/1, 266, 286, 340, 371, 371/1, 371/1-2, 377.
nedovoljen dokaz - zaslišanje obdolženca - poligraf - poligrafsko testiranje - pravica do obrambe - umor - motiv pri storitvi kaznivega dejanja - prištevnost obdolženca - izvedenstvo psihiatrične stroke - odredba - ogled - navzočnost strank pri ogledu - snemanje izjave - pravica do zasebnosti - uresničevanje in omejevanje pravic - nedotakljivosti človekovega življenja - izločitev dokazov - seznanitev z nedovoljenim dokazom - izločitev sodnika - rok za vložitev zahteve za izločitev - načelo materialne resnice - načelo proste presoje dokazov - plea bargaining - udeležba pri kaznivem dejanju - pomoč - priznanje - postopek s pritožbo - obravnava pred sodiščem druge stopnje - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - izvedenstvo - ponovitev dokazovanja z izvedenci
V konkretnem primeru so bile z nedovoljenim snemanjem sicer res kršene pravice obtoženca dozasebnosti, svobode komuniciranja ter tajnosti pisem in drugih občil, vendar pa so v obravnavanem primeru nedvomno podane tudi posebej utemeljene okoliščine, ki imajo še večji pomen kot naštete ustavno varovane pravice obtoženca. Zato zgolj nezakonitost pridobitve teh dokazov sama po sebi ne bi smela pomeniti razlogov za njihovo izločitev.
Poligrafsko testiranje ima svoje meje uporabe, saj temelji na preiskovančevih odzivih samodejnega živčnega sistema, ki ni pod kontrolo njegove volje in je zato mogoče šteti poligrafski test le za t.i. indicialno metodo. Ker poligraf registrira fiziološke reakcije preiskovanca, na katere ta tudi takrat, ko se jih zaveda, praviloma ne more vplivati, kar je možno primerjati z medicinskimi posegi, preiskovanec ni več subjekt, ampak objekt postopka. Kot instrument za odkrivanje laži je v predhodni fazi kazenskega postopka nedvomno pomemben, saj ta z njegovo pomočjo pridobiva od osumljenca (kljub njegovemu pristanku) podatke proti njegovi volji, kar je v direktnem nasprotju z njegovimi pravicami v samem kazenskem postopku. Da v dokazne namene izsledkov poligrafiranja v kazenskem postopku ni mogoče uporabiti, pa govori tudi dejstvo, da se pri testiranju žepo naravi stvari ne uporabljajo procesna pravila o zaslišanju osumljenca, da je pri uporabi poligrafa izključena prisotnost zagovornika, samo testiranje pa izvaja oseba, ki ni pod kontrolo sodišča.
Določbe ZKP ne samo, da ne omogočajo, pač pa celo prepovedujejo uporabo poligrafa.
Udeležba pri kaznivem dejanju ni samostojno kaznivo dejanje. V obravnavanem primeru zato obtoženec z dokazanim ravnanjem ni storil kaznivega dejanja pomoči pri treh kaznivih dejanjih umora, ampak je storil (izvršil, zakrivil, izpolnil znake) dejanje pomoči pri treh kaznivih dejanjih umora po navedenih členih.
dvostranska pogodba - prodajna pogodba - pogodba o delu - gradbena pogodba - pravilna izpolnitev - napake
Pogodba, s katero se je "prodajalec" zavezal na kupca prenesti lastninsko pravico na nepremičninah, "kupec" pa se je namesto kupnine zavezal opraviti določena dela za "prodajalca", je dvostranska pogodba.
Podjemnikova (izvajalčeva) storitvena obveznost je pravilno opravljena, če ima opravljen posel (gradbeno delo) lastnosti, ki so bile pogodbeno dogovorjene, oz. lastnosti, ki jih po pravilih stroke mora imeti. Če končni rezultat teh lastnosti nima, je izpolnitev nepravilna in podjemnik (izvajalec) naročniku odgovarja za nepravilno izpolnitev, ne glede na to, s kakšno (ne)skrbnostjo.