• Najdi
  • <<
  • <
  • 6
  • od 7
  • >
  • >>
  • 101.
    VSL sodba I Kp 918/2004
    9.2.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22611
    KZ člen 50, 51, 66, 66/1, 66/3, 50, 51, 66, 66/1, 66/3.
    obvezno zdravljenje alkoholikov in narkomanov - pogojna obsodba
    Ta ukrep ni bil izrečen v skladu z določbo III. odst. 66. čl. KZ, saj

    bi glede na izrečeno pogojno obsodbo sodišče obtožencu smelo naložiti

    le takšno zdravljenje na prostosti in to ob naslednjih pogojih: da je

    obtoženec storil kaznivo dejanje zaradi odvisnosti od alkohola, da

    obstaja nevarnost, da bo zaradi tega kazniva dejanja ponavljal in

    upoštevati zlasti obtoženčevo pripravljenost za takšno zdravljenje. V

    postopku ni bilo ugotovljeno, da je obtoženec storil kaznivo dejanje

    zaradi odvisnosti od alkohola, temveč le, da naj bi ga storil pod

    vplivom alkohola. Nadalje izvedenec ugotavlja, da obstaja le majhna

    verjetnost, da bi obtoženec kazniva dejanja ponovil. Takšna

    ugotovitev je podkrepljena tudi s tem, da obtoženec od leta 2001 v

    škodo obeh hčera ni storil ničesar v smeri kršitve spolne

    nedotakljivosti, temveč so se razmere doma uredile in ker se

    obtoženec tudi ni pripravljen zdraviti, pogoji za izrek varnostnega

    ukrepa po III. odst. 66. čl. KZ niso bili izpolnjeni, zato je

    pritožbeno sodišče v skladu z določbo I. odst. 394. čl. ZKP

    izpodbijano sodbo v tem delu spremenilo tako, da je izrek varnostnega

    ukrepa odpravilo.

     
  • 102.
    VSL sklep I Cp 2158/2004
    9.2.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50519
    ZPP člen 158, 158/1, 158, 158/1.
    stroški pravdnega postopka - umik tožbe - izpolnitev zahtevka
    Če hoče tožeča stranka uspešno terjati povrnitev pravdnih stroškov,

    mora ob umiku tožbe izrecno navesti, da jo umika zato, ker je tožena

    stranka izpolnila tožbeni zahtevek.

    Toženka je končala šolanje, zato je tožeča stranka tožbo (tožbeni

    zahtevek se je glasil na vračilo štipendije) umaknila, vztraja pa pri

    plačilu pravdnih stroškov, ker toženka šolanja ni dokončala v roku -

    ob takem dejanskem stanju ni pogojev za uporabo 1. odstavka 158.

    člena ZPP, saj umik tožbe ni posledica izpolnitve tožbenega zahtevka.

     
  • 103.
    VSL sklep I Kp 91/2005
    9.2.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22633
    KZ člen 69, 196, 196/1, 69, 196, 196/1. ZKP člen 498, 498a, 498, 498a.
    odvzem predmetov
    Denarja, ki je bil zasežen in ni v nobeni povezavi s kaznivim

    dejanjem zaradi katerega je tekel kazenski postopek, ni mogoče

    odvzeti, ker naj bi bil namen uporabe denarja nemoralen. Denarna

    sredstva sama po sebi niso splošno nevarna in nemoralna, zato jih je

    potrebno upravičencu vrniti.

     
  • 104.
    VSL sodba II Cp 2028/2004
    9.2.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50151
    ZOR člen 211, 211.
    pravila vračanja - Štipendija
    Na podlagi odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, štev.

    U-I-10/99, z dne 28.6.2001 je bil razveljavljen 35. člen Pravilnika o

    štipendiranju (Ur.l. RS št. 29/93 do 81/97). S tem je odpadla edina

    pravna podlaga, ki je v konkretnem primeru določala obveznost vračila

    štipendije v primerih, določenih v navedenem razveljavljenem

    določilu, med katere spada tudi situacija iz spornega razmerja, ko

    štipendist ni uspešno končal šolanja, za katerega je prejel

    štipendijo.

     
  • 105.
    VSL sodba II Cp 2104/04
    9.2.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50145
    ZOR člen 154, 174, 154, 174. ZTPDR člen 73, 73.
    odgovornost delodajalca
    Organizacija ne odgovarja delavcu za škodo, ki mu je nastala, ko ga

    je v delovnem času udaril sodelavec.

     
  • 106.
    VSK sodba I Cp 363/2004
    9.2.2005
    stvarno pravo
    VSK01079
    ZTLR člen 24, 25, 24, 25.
    originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - gradnja na tujem zemljišču
    Tožeča stranka je tekom celotnega postopka zatrjevala, da je zgradila na zemljišču, last J.K. z njegovim dovoljenjem garažo in zato uveljavljata lastninsko pravico na podlagi gradnje na tujem svetu. Na takšnem temelju pa lastninske pravice po samem zakonu ne more pridobiti. Pravna pravila 418.paragrafa ODZ in sedaj tudi določbe 24. in 25.čl. ZTLR ne poznajo originarne pridobitve lastninske pravice z gradnjo na podlagi "soglasja". Originaren način pridobitve lastninske pravice zahteva dobro vero graditelja, da gradi na lastnem zemljišču, sicer postane zgradba last lastnika zemljišča.

     
  • 107.
    VSL sodba in sklep II Cp 2163/2004
    9.2.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50146
    ZOR člen 186, 189, 189/2, 324, 324/2, 919, 919/2, 186, 189, 189/2, 324, 324/2, 919, 919/2.
    višina odškodnine - izvedensko mnenje - tek zamudnih obresti
    V primeru, ko izvedenec oceni škodo na podlagi cen, veljavnih v

    izbranem obdobju ob nastanku škodnega dogodka, gre za vrsto čiste

    denarne terjatve, ki tudi ob upoštevanju določbe 186. člena ZOR terja

    priznanje zamudnih obresti od dneva nastanka zamude (in ne od dneva

    izdelave cenitve oziroma izdaje sodne odločbe).

     
  • 108.
    VSK sodba I Cp 1172/2003
    9.2.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK01044
    ZOR člen 200, 203, 200, 203.
    bodoča škoda
    Prvostopenjsko sodišče je pravilno upoštevalo le tiste nevšečnosti v

    zvezi z zdravljenjem in telesne bolečine, ki bodo zagotovo nastale.

     
  • 109.
    VSL sodba I Kp 1612/2004
    9.2.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22609
    KZ člen 146, 146. ZKP člen 52, 136, 371, 371/1, 371/1-5, 52, 136, 371, 371/1, 371/1-5.
    predlog za pregon - procesna predpostavka - grdo ravnanje
    Za kazniva dejanja, za katera je v Kazenskem zakoniku določeno, da se

    storilec preganja na predlog (takšno pa je po določbi drugega

    odstavka 146. člena KZ tudi kaznivo dejanje grdega ravnanja), mora

    oškodovanec podati predlog, na podlagi katerega lahko državni tožilec

    začne pregon kaznivega dejanja, ki se nadalje preganja po uradni

    dolžnosti. Kazenski pregon "na predlog" je izjema od načela

    oficialnosti, ker je kazenski pregon odvisen od volje oškodovanca.

    Predlog mora oškodovanec podati v treh mesecih, od kar je zvedel za

    kaznivo dejanje in storilca (prvi odstavek 52. člena ZKP). Glede

    posameznih kaznivih dejanj, kjer kazenski zakon določa, da se

    storilci preganjajo na predlog oškodovanca, je tak predlog

    oškodovanca procesna predpostavka, da lahko državni tožilec sploh

    začne kazenski pregon. Sodišče mora po uradni dolžnosti paziti, ali

    je navedena procesna predpostavka podana, vendar samo tega predloga

    ne pribavlja. To mora storiti državni tožilec, preden začne kazenski

    pregon. Če navedene procesne predpostavke ni, se kazenski postopek ne

    more začeti; če se to ugotovi šele med potekom postopka, pa se mora

    postopek končati. Če sodišče izda sodbo brez potrebnega predloga

    oškodovanca, zagreši bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz

    5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

     
  • 110.
    VSL sklep III Cp 6122/2005
    7.2.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49808
    ZIZ člen 187, 187.
    izvršba na nepremičnine - cenitev - ugotovitev vrednosti nepremičnine - cenitev
    Ker je od cenitve do izdaje sklepa o ugotovitvi vrednosti

    nepremičnine preteklo že pet let, tudi po oceni pritožbenega sodišča

    obstaja upravičen dvom v na podlagi take cenitve ugotovljeno vrednost

    dolžničinega stanovanja.

    Cenilec bi moral tudi pojasniti, zakaj ocenjuje, da je vrednost

    dolžničinega stanovanja za 30% nižja, ker le - tega dolžnica zaseda.

     
  • 111.
    VDS sklep Pdp 1654/2004
    4.2.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03098
    ZPP člen 394, 394-10, 394, 394-10.
    obnova postopka - nova dejstva - novi dokazi
    Različna sodna praksa oz. različna odločitev sodišča v dveh

    zadevah z enako ali podobno dejansko in pravno podlago ne

    predstavlja obnovitvenega razloga novih dejstev oz. novih

    dokazov iz 10. tč. 394. čl. ZPP.

     
  • 112.
    VDS sklep Kdp 3/2005
    3.2.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03170
    ZDSS člen 6, 6-1, 6-3, 6, 6-1, 6-3. Kolektivna pogodba za lesarstvo Slovenije člen 61, 61.
    kolektivni spor - skladnost kolektivnih pogodb z zakonom
    1. Spor o neskladnosti obvezne razlage določbe KP z zakonom (ZDR), ki

    jo je sprejela Komisija za razlago te kolektivne pogodbe, je spor po

    3. tč. 6. čl. ZDSS (spor o skladnosti kolektivne pogodbe z zakonom)

    in ne spor po 1. tč. 6. čl. ZDSS (spor o obstoju ali neobstoju

    kolektivne pogodbe in njenem izvrševanju).

    2. Za kolektivne delovne spore, ki se nanašajo na 3. tč. 6. čl. ZDSS

    v KP za lesarstvo Slovenije, ni predpisano mirno reševanje spora kot

    procesna predpostavka za sodni spor (61. čl. KP).

     
  • 113.
    VSL sklep I Kp 1009/2004
    3.2.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22626
    ZKP člen 78, 140, 78, 140.
    kaznovanje zagovornika
    Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je obtoženčev zagovornik

    z očitnim namenom zavlačevanja kazenskega postopka šele ob začetku

    nadaljevanja glavne obravnave prebral pisno izdelani predlog za

    izločitev državnega tožilca, ki ga je utemeljil z vložitvijo

    subsidiranega obtožnega predloga zoper istega tožilca, poslanega na

    pristojno sodišče devet dni pred razpisano glavno obravnavo. Ker je

    moralo zaradi zahtevane izločitve sodišče glavno obravnavo preložiti,

    so nastali stroški zaradi pristopa zagovornice drugega obtoženca, ki

    jih je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in utemeljeno

    zagovorniku v plačilo naložilo tudi ustrezen del povprečnine.

    Istočasno pa je zagovorniku v skladu s I. odstavkom 140. člena KZ

    izreklo denarno kazen v višini 100.000,00 SIT. Ker je svojo odločitev

    prepričljivo utemeljilo, je sodišče druge stopnje pritožbo

    zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno.

     
  • 114.
    VDS sodba Pdp 252/2004
    3.2.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03146
    ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2, 204, 204/3, 102 a. ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2, 204, 204/3, 102 a, 111, 111/1, 111/1-2, 204, 204/3, 102 a.
    odpoved delovnega razmerja - rok za vložitev tožbe
    Tudi če odpoved pogodbe o zaposlitvi ne vsebuje opozorila na pravno

    varstvo skladno z 2. odst. 86. člena ZDR, zgolj iz tega razloga

    odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita. Če bi delavec tožbo za

    razveljavitev odpovedati pogodbe o zaposlitvi vložil po preteku 30

    dnevnega roka, bi moralo sodišče tožbo zavreči glede na 3. odst. 204.

    čl. ZDR. 102/a čl. ZDR/90 je namreč izrecno določal, da dokončna

    odločba brez pravnega pouka ne more iti v škodo delavca, take določbe

    pa novi ZDR ne pozna.

     
  • 115.
    VSC sklep Cp 71/2005
    3.2.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC01071
    ZPP člen 171, 173, 173/1, 173/1-3.
    povrnitev stroškov – oprostitev stroškov – izplačila iz sredstev sodišča
    Podlaga za določitev obsega povrnitve stroškov, izplačanih iz sredstev sodišča na podlagi določila čl. 171 ZPP, je ugotovljeni uspeh strank v postopku.
  • 116.
    VSL sodba III Cpg 8/2005
    3.2.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSL05256
    ZPPSL člen 34, 56, 34, 56.
    prisilna poravnava - upnik - ustavitev postopka
    Upnik kot pooblaščeni predlagatelj ustavitve postopka prisilne

    poravnave je torej lahko samo upnik, ki ima izkazano denarno terjatev

    do dolžnika in je to terjatev v postopku prijavil v smislu 43. člena

    ZPPSL.

    Delnica sama po sebi v razmerju med delničarjem in družbo ne

    izkazuje denarne terjatve do družbe. Prepoved vrnitve vložkov, s

    katero se zagotavlja ohranitev osnovnega kapitala delniške družbe

    (225. člen ZGD) je celo eno izmed osnovnih načel delniškega prava.

    Pritožniki se glede obstoja terjatve sicer sklicujejo na pravico do

    ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju

    družbe, ki kot rečeno predstavlja samostojno premoženjsko upravičenje

    delničarja, katero pa lahko uveljavi samo ob izpolnjeni predpostavki

    uvedbe stečajnega postopka oziroma postopka likvidacije družbe. Z

    uvedbo postopka prisilne poravnave te predpostavke niso izpolnjene,

    saj je postopek prisilne poravnave sam po sebi negativna procesna

    predpostavka za pričetek stečajnega postopka (2. odstavek 5. člena

    ZPPSL).

     
  • 117.
    VSL sklep I Kp 1011/2004
    3.2.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22628
    ZKP člen 78, 78.
    kaznovanje zagovornika
    Obtoženčev zagovornik je v svoji pritožbi in v izvajanjih na javni

    seji in na obravnavi pred sodiščem druge stopnje žalil okrožnega

    državnega tožilca z navedbo, da je skril ključne dokaze, ki bi

    utegnili obtoženca razbremeniti; sodnega izvedenca psihologa, da je

    hote prezrl vse informacije, ki opozarjajo tudi na druge možnosti in

    da sam (pritožnik) kot laik ocenjuje, da so nekatere ugotovitve

    izvedenca odraz možnega narcisizma tega izvedenca; glede sodnega

    izvedenca psihiatra, da podaja zavajajoče informacije, kvalificirano

    zlorablja preiskuse, da nima najmanjšega pojma, do kje sega normala,

    oziroma se začenja patologija, da je njegovo opisovanje obtoženčeve

    pisave na nivoju šarlatanstva, da narcisistično ignorira sodobne

    metode, da zlorablja teste, da je njegovo sklepanje diletantsko;

    glede sodnega izvedenca sodne medicine, da je malomarno izdelal svoje

    mnenje in da je njegova šlamparija neizmerna; in glede sodišča, da

    pomeni kazenski postopek pravosodno farso. Za naštete izraze, sicer

    iztrgane iz obširnih pritožbenih izvajanj zagovornika, je pritožbeno

    sodišče ugotovilo, da gre za žaljive vrednostne ocene, ki izražajo

    prezir in zaničevanje do procesnih udeležencev in sodstva in ki

    nimajo nič skupnega s svobodo izražanja, kot je opredeljena v 39.

    členu Ustave RS. Menilo je tudi, da gre tudi v subjektivnem pogledu

    za naklepne žalitve, kar je za kvalificiranega pritožitelja -

    kaznovanega odvetnika nesprejemljivo in nedopustno ter nevredno

    poklica, ki ga odvetnik opravlja. V skladu s pooblastilom iz I.

    odstavka 78. člena KZ mu je zato izreklo denarno kazen v višini

    400.000,00 SIT ter o kaznovanju obvestilo Odvetniško zbornico

    Slovenije.

     
  • 118.
    VSC sodba Cp 781/2003
    3.2.2005
    pogodbeno pravo
    VSC01354
    ZOR člen 17, 18, 121, 124, 603, 607, 614, 615, 616, 616/1, 617, 618, 644, 645, 17, 18, 121, 124, 603, 607, 614, 615, 616, 616/1, 617, 618, 644, 645. ZPP člen 285, 298, 298/2, 285, 298, 298/2.
    dvostranska pogodba - prodajna pogodba - pogodba o delu - gradbena pogodba - pravilna izpolnitev - napake
    Pogodba, s katero se je "prodajalec" zavezal na kupca prenesti lastninsko pravico na nepremičninah, "kupec" pa se je namesto kupnine zavezal opraviti določena dela za "prodajalca", je dvostranska pogodba.

    Podjemnikova (izvajalčeva) storitvena obveznost je pravilno opravljena, če ima opravljen posel (gradbeno delo) lastnosti, ki so bile pogodbeno dogovorjene, oz. lastnosti, ki jih po pravilih stroke mora imeti. Če končni rezultat teh lastnosti nima, je izpolnitev nepravilna in podjemnik (izvajalec) naročniku odgovarja za nepravilno izpolnitev, ne glede na to, s kakšno (ne)skrbnostjo.

     
  • 119.
    VSL sklep I Kp 1010/2004
    3.2.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22625
    ZKP člen 78, 78.
    kaznovanje zagovornika
    Pravilna je ocena sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je

    obtoženčev zagovornik na glavni obravnavi žalil izvedenca psihologa

    in psihiatra, ko je pri presoji njunih izvedenskih del uporabljal

    izraze "neosmišljeno nakladanje", izvedenčevi "umotvori", "strokovna

    šibkost izvedencev", "psihiater si je pomagal s psihološkimi

    metodami, ki jih absolutno ne razume", "psiholog z zastarelimi

    psihološkimi metodami iz kamene psihološke dobe in neznanstvenim

    psihodinamskim konceptom". Tudi po oceni pritožbenega sodišča

    predstavljajo navedeni izrazi žaljive vrednostne ocene izvedencev in

    podcenjevalni odnos do njihovega dela ter žalijo njihovo človeško

    dostojanstvo. Ob upoštevanju vseh pravilno ocenjenih okoliščin je

    sodišče prve stopnje pravilno določilo tudi višino denarne kazni

    (150.000,00 SIT). Pritožbo odvetnika je zato sodišče druge stopnje

    zavrnilo kot neutemeljeno.

     
  • 120.
    VDS sodba Pdp 248/2004
    3.2.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03160
    ZDR člen 159, 159/1, 159/2, 159/3, 159, 159/1, 159/2, 159/3. Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo Slovenije člen 40, 40/1.
    letni dopust
    Napačno je stališče, da je potrebno šteti 4 tedne dopusta (iz 159.

    čl. ZDR) kot minimalno osnovo, na katero se prištevajo še dodatni

    dnevi dopusta po kriterijih iz panožne in podjetniške kolektivne

    pogodbe.

    Če kolektivna pogodba določa 18 dni letnega dopusta po kriteriju

    zahtevane izobrazbe (za delavce na delovnem mestu, kjer se zahteva

    višji od IV. stopnje strokovne izobrazbe), to ne pomeni, da je to

    minimum, ki mora biti usklajen z zakonskim minimumom po ZDR, oz.

    osnova, na katero se prištevajo posamezni dnevi letnega dopusta.

    Zahtevana izobrazba oz. zahtevnost delovnega mesta je le eden od

    kriterijev za določitev skupne dolžine letnega dopusta. Pomembno je

    to, da minimalno število dni letnega dopusta, ki pripada posameznemu

    delavcu, ni manjše od 4 tednov po 1. odst. 159. čl. ZDR, oz. ni

    manjše od minimuma po 2. in 3. odst. 159. čl. ZDR.

     
  • <<
  • <
  • 6
  • od 7
  • >
  • >>