Družbenik, ki se hoče rešiti izpolnitve obveznosti izbrisane družbe, mora dokazati, da je bil pasivni družbenik. Toženec v postopku ni dokazoval, niti dokazal, da je bil pasivni družbenik.
Razpolaganje tožnika, dokler je v okviru njegovega neosporavanega idealnega solastnega deleža, nima vpliva na pravni položaj toženke pri realni delitvi stvari.
ZD člen 210, 210/1, 210/2, 210/2-1, 210, 210/1, 210/2, 210/2-1. ZPP člen 18, 18/1, 18/2, 18, 18/1, 18/2.
napotitev na pravdo - ugotovitvena tožba - pravni interes
Pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe je načeloma izkazan že z napotitvenim sklepom zapuščinskega sodišča.
Ne glede na vsebino napotitvenega sklepa pa je strankam mogoče priznati pravni interes le za takšne ugotovitvene zahtevke, s katerimi lahko dosežejo določeno pravno korist.
Če je sodišče sklenilo, da dokaza z zaslišanjem stranke ne bo izvedlo, potem strankinemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude naroka, ki se ga ni mogla osebno udeležiti (bila pa je zastopana po pooblaščencu), ni mogoče ugoditi. Zamuda namreč ni izkazana, neizvedbo dokaza z njenim zaslišanjem pa bo stranka lahko uveljavljala v pritožbi zoper končno odločbo.
Sporna menica je avalirana menica, toženec pa je kot fizična oseba dal aval oz. poroštvo trasantu za plačilo menične vsote, ker iz avala ni razvidno, za koga je dan (III. in IV. odst. 30. čl. Zakona o menici). Po določbi 32. čl. Zakona o menici toženec odgovarja za plačilo meničnega zneska enako kot trasant, to je izdajatelj menice, za katerega je dal menično poroštvo. Odgovornost avalista je samostojna in solidarna z odgovornostjo osebe, za katero je dan aval, kar pomeni, da lahko menični upnik zahteva poplačilo neposredno od avalista. Toženec je avalist in s tem zavezanec za plačilo meničnega zneska in s tem pasivno legitimiran.