Družbenik, ki se hoče rešiti izpolnitve obveznosti izbrisane družbe, mora dokazati, da je bil pasivni družbenik. Toženec v postopku ni dokazoval, niti dokazal, da je bil pasivni družbenik.
ZOR člen 390, 390/1, 390, 390/1. ZPPSL člen 111, 111/1, 111, 111/1.
zastaranje terjatve
Res je po določilu 1. odst. 390. čl. ZOR zastaranje pretrgano že s prvo tožbo, le v primeru, če je bila tožba zoper dolžnika zavržena zaradi nepristojnosti sodišča, ali iz kakšnega drugega vzroka, ki se ne tiče same stvari, pa vloži upnik novo tožbo v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe, s katero je bila tožba zavržena. V konkretnem primeru je bil izvršilni predlog tožeče stranke za izterjavo teh dveh terjatev zavrnjen, saj je to razvidno iz sklepa Okrajnega sodišča v K. z dne 2.12.2002, opr.št. 0001 Ig 2002/00900, vendar iz razloga, ker je sodišče ugotovilo, da se je proti dolžniku dne 16.9.1999 začel stečajni postopek in da po 1. odst. 111. čl. ZPPSL od dneva začetka stečajnega postopka proti dolžniku ni mogoče dovoliti prisilne izvršbe, niti ukrepov zavarovanja. To pa res pomeni, da je sodišče v zvezi s tem izvršilnim predlogom odločilo sicer z zavrnitvijo predloga, vendar očitno iz razlogov, ki se ne tičejo stvari same. Zato bi bilo po mnenju pritožbenega sodišča v tem primeru res treba uporabiti določilo 1. odst. 390. čl. ZOR, kar pa pomeni, da sporni terjatvi nista zastarali.
ZD člen 210, 210/1, 210/2, 210/2-1, 210, 210/1, 210/2, 210/2-1. ZPP člen 18, 18/1, 18/2, 18, 18/1, 18/2.
napotitev na pravdo - ugotovitvena tožba - pravni interes
Pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe je načeloma izkazan že z napotitvenim sklepom zapuščinskega sodišča.
Ne glede na vsebino napotitvenega sklepa pa je strankam mogoče priznati pravni interes le za takšne ugotovitvene zahtevke, s katerimi lahko dosežejo določeno pravno korist.
ZGD člen 450, 450/3, 450, 450/3. ZSReg člen 41, 41/1, 41, 41/1.
predhodno vprašanje
Udeleženka je oporekala pravilnosti postopka sprejema sprememb družbene pogodbe, s čimer je uveljavljala neveljavnost sprejetega sklepa skupščine predlagateljice. Zato je predhodno vprašanje za odločitev o dovolitvi vpisa sprememb družbene pogodbe, vprašanje (ne)veljavnosti omenjenega sklepa.
Sporna menica je avalirana menica, toženec pa je kot fizična oseba dal aval oz. poroštvo trasantu za plačilo menične vsote, ker iz avala ni razvidno, za koga je dan (III. in IV. odst. 30. čl. Zakona o menici). Po določbi 32. čl. Zakona o menici toženec odgovarja za plačilo meničnega zneska enako kot trasant, to je izdajatelj menice, za katerega je dal menično poroštvo. Odgovornost avalista je samostojna in solidarna z odgovornostjo osebe, za katero je dan aval, kar pomeni, da lahko menični upnik zahteva poplačilo neposredno od avalista. Toženec je avalist in s tem zavezanec za plačilo meničnega zneska in s tem pasivno legitimiran.