• Najdi
  • 1
  • od 7
  • >
  • >>
  • 1.
    VSL sodba I Cpg 1371/2003
    24.2.2005
    obligacijsko pravo
    VSL05241
    ZOR člen 898, 898/1, 898/2, 898/3, 898, 898/1, 898/2, 898/3.
    zavarovalna pogodba - ničnost
    V obravnavanem primeru je pomembno, kot pravilno ugotavlja tudi

    sodišče prve stopnje, ali je zavarovalni primer že nastal do 12:30

    7.1.2000, ko je bila sklenjena sporna zavarovalna pogodba.

     
  • 2.
    VSK sodba I Cpg 93/2004
    24.2.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK01112
    ZOR člen 380, 380/1, 380, 380/1.
    zastaralni rok
    Tožeča stranka je kot zavarovalnica plačala svojemu zavarovancu, družbi C. d.d., terjatev iz naslova škode na uničenem blagu, na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe. Prav ima sodišče prve stopnje, da gre za situacijo po 6. odst. 380. čl. ZOR, ki določa, da začne teči zastaranje terjatve, ki jo ima zavarovalnica proti tretjemu, ki je odgovoren za nastanek zavarovalnega primera, takrat, ko začne teči proti temu zastaranje zavarovančeve terjatve, in se tudi konča v enakem roku.

     
  • 3.
    VSC sklep Cp 211/2005
    24.2.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01053
    ZIZ člen 53, 53/II, 62, 53, 53/II, 62.
    ugovor zoper sklep o izvršbi
    V obrazloženem ugovoru zoper sklep o izvršbi, mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, sicer ugovor ni obrazložen in je tudi neutemeljen. Dolžnica v ugovoru teh pogojev ni izpolnila, saj ugovoru ni priložila nobenega dokaza, pavšalne navedbe o drugač. pog. določilih ni mogoče upoštevati.

     
  • 4.
    VDS sodba Pdp 1892/2004
    24.2.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03151
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 109, 109/1, 109/5, 88, 88/1, 88/1-1, 109, 109/1, 109/5.
    prenehanje pogodbe - odpravnina - izračun - odpoved pravici do odpravnine
    Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna bruto plača delavca

    v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, torej

    pred vročitvijo pogodbe o zaposlitvi in ne pred samim prenehanjem

    pogodbe o zaposlitvi. Pravici do odpravnine se delavec ne more

    odpovedati, se pa ta lahko zmanjša za toliko, kolikor je delodajalec

    vplačal za dokup zavarovalne dobe delavcu.

     
  • 5.
    VSC sklep Cp 312/2005
    24.2.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01069
    ZIZ člen 38, 38/2, 88, 38, 38/2, 88. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 61, 61/2, 61, 61/2.
    stroški - rubež
    Izvršiteljev obračun za delo in stroške ni preuranjen po opravljenem prvem rubežu, ki ni bil uspešen, saj je nadaljevanje izvršilnega postopka z opravo nadaljnjih izvršilnih dejanj v roku 1 leta od oprave prvega rubeža odvisno od strank (88. čl. ZIZ). S tem, ko je izvršitelj v obračunu citiral določbo 88. čl. ZIZ, je navedel tiste zakonsko določene okoliščine, ki utemeljujejo izdajo obračuna po prvem rubežu in je obračun sestavljen v skladu z določbo 2. odst. 61. čl. Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja.

     
  • 6.
    VSL sodba I Cpg 1041/2003
    24.2.2005
    obligacijsko pravo
    VSL05303
    ZOR člen 314, 314. ZPP člen 212, 212.
    čas izpolnitve - plačilo
    Prvostopno sodišče je pravilno uporabilo pravilo o trditvenem in

    dokaznem bremenu, saj mora odlog plačila dokazovati stranka, ki odlog

    zatrjuje.

     
  • 7.
    VSL sodba I Cpg 1169/2003
    24.2.2005
    stanovanjsko pravo
    VSL05298
    SZ člen 30, 30, 30.
    solastniški deleži na skupnih objektih in napravah
    S tem v zvezi je po prepričanju pritožbenega sodišča zmotno stališče

    tožeče stranke, da tožena stranka ni oporekala trditvam tožeče

    stranke o solastniškem deležu na objektu T. Tako je tožena stranka

    navajala, da računi niso "opravičeni" (prim. ugovor, l.št. 7), da ni

    dokazano, da bi tožena stranka morala poravnati zaračunane zneske

    (prim. pripravljano vlogo tožene stranke z dne 4.3.2003, l. št. 36),

    da so računi nerazumljivi (prim. pripravljalno vlogo tožene stranke z

    dne 4.3.2003, l. št. 36) in da trditve niso podprte z dokazi. V teh

    trditvah je po prepričanju pritožbenega sodišča vsebovan ugovor

    izračunu obveznosti, ki jih zaračunava tožeča stranka. S tem pa je

    tožena stranka oporekala tudi izhodišču za izračun obveznosti, ki je

    (med drugim) v opredelitvi solastniškega deleža tožene stranke na

    objektu v T.

     
  • 8.
    VSL sklep I Kp 681/2004
    23.2.2005
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSL22634
    URS člen 45, 45/3, 83, 100, 45, 45/3, 83, 100. ZDSve člen 60, 60. ZKP člen 352, 393, 352, 393. ZUS člen 44. Poslovnik Državnega sveta člen 24, 27, 34, 24, 27, 34.
    imuniteta
    Podeljena imuniteta članu Državnega sveta RS je okoliščina, ki

    začasno (za čas mandata) preprečuje pregon obdolženca za kaznivo

    dejanje storjeno pred izvolitvijo za člana Državnega sveta RS.

    Razveljavitev člena poslovnika Državnega sveta na katerem ne temelji

    sklep DS o podelitvi imunitete Državnemu svetniku ne vpliva na

    vspostavljeno imuniteto katere upravičenost sodišče v kazenskem

    postopku zaradi kaznivega dejanja ponarejanja listin ne more

    preizkusiti. Pri priznanju imunitete Državni svet ni vezan na nobene

    pogoje razen v procesnem smislu (čl. 83 UR in 60 čl. ZDSve).

     
  • 9.
    VSL sklep III Cpg 86/2004
    23.2.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSL05310
    ZPPSL člen 11, 11/4, 152, 11, 11/4, 152.
    upnik - stečajni postopek - izločitvena pravica
    Stečajni upnik kot stranka stečajnega postopka ima glede na določbe

    ZPPSL le omejene možnosti sodelovanja v njem. Predlogov, izjav in

    ugovorov ne more dati oziroma vložiti, če je zamudil rok oziroma

    izostal z naroka, na katerem bi jih moral dati oziroma vložiti (4.

    odst. 11. člena ZPPSL). Navedena določba pomeni, da lahko stečajni

    upnik sodeluje v postopku le takrat in na način, kot mu to predpisuje

    ZPPSL.

     
  • 10.
    VSL sodba I Kp 1215/2004
    23.2.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22629
    KZ člen 253, 253/2, 253, 253/2.
    zloraba pravice
    Za presojo, ali je storjeno kaznivo dejanje po II. odst. 253. čl. KZ,

    ni pomembno, ali je obtoženec dogovoril plačilo obveznosti, ki

    izhajajo iz uporabe kartice tako, da jih bo plačeval s trajnim

    pooblastilom (plačevanje preko trajnega naloga) banki na za to

    ustanovljenem računu v banki, ki je izdajatelj kartice in ali je na

    tem računu kritje. Beseda kriti oziroma kritje pomeni zagotavljati z

    enako ali večjo vsoto denarja plačilo oziroma izplačilo nečesa.

    Zakonska dikcija "čeprav ve, da ob plačilu ne bo imel kritja" pomeni,

    da kaznivo dejanje po II. odst. 253. čl. KZ stori tisti, ki ob

    dospetju plačila obveznosti na podlagi uporabljene kreditne kartice

    nima kritja za plačilo in že ob uporabi te kartice ve, da kritja za

    plačilo ne bo imel. To pa pomeni, da storilec ve, da ne bo imel

    denarnih sredstev za kritje, to se pravi za plačilo izdanega računa.

    Kritje so tako katerakoli denarna sredstva, ki omogočajo plačilo, ne

    pa le denarna sredstva na računu v banki. Zato lahko kaznivo dejanje

    po II. odst. 253. čl. KZ stori tudi tisti, ki se dogovori za plačilo

    obveznosti na drug način, npr. s položnico po izstavitvi računa, kot

    se je obtoženka dogovorila v obravnavanem primeru.

     
  • 11.
    VSL sklep II Cp 1947/2004
    23.2.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL50167
    ZGD člen 394, 394/3, 394, 394/3. ZPP člen 208, 208/1, 208, 208/1. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
    izbris firme - nadaljevanje s pravnim naslednikom
    Družbenik družbe, ki je bila izbrisana iz sodnega registra po Zakonu

    o finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju ZFPPod), je

    univerzalni pravni naslednik družbe in mora prevzeti postopke, začete

    zoper družbo, v stanju, v kakršnem so bili ob njenem prenehanju. V

    konkretnem primeru zato tudi ni mogoče govoriti o subjektivni

    spremembi tožbe (187. člen ZPP). Razlikovati pa je treba na eni

    strani med procesnim vprašanjem nadaljevanja postopka in s tem v

    zvezi procesnim položajem stranke ter na drugi strani odgovornostjo

    družbenika za obveznosti družbe, ki je izbrisana iz sodnega registra.

     
  • 12.
    VSL sklep I Cp 2040/2004
    23.2.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL50536
    ZD člen 208, 208.
    dedna izjava
    Izjava dediča, da sprejema dediščino ali se ji odpoveduje mora biti v

    skladu z določbo 208. člena Zakona o dedovanju. Izrecno mora izražati

    pravo in resnično voljo dediča, dano mora biti v predpisani obliki in

    sicer mora pisno izjavo dedič lastnoročno podpisati, na zapuščinski

    obravnavi ustno podano izjavo pa podpisati s podpisom zapisnika.

     
  • 13.
    VSL sklep I Cp 1994/2004
    23.2.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50526
    ZS člen 103, 103/2, 103, 103/2. ZPP člen 30, 30.
    stvarna pristojnost - avtorsko delo - pristojnost
    Ker gre za spor na uveljavitev malih avtorskih pravic, gre za spor iz

    prava intelektualne lastnine, zato je po določbi 103. člena Zakona o

    sodiščih izključno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

     
  • 14.
    VSL sodba I Cp 1152/2004
    23.2.2005
    civilno procesno pravo - stvarno pravo
    VSL50530
    ZTLR člen 15, 15/4, 15, 15/4. ZD člen 220, 220. ZPP člen 287, 287/1, 287/2, 321, 321/3, 340, 287, 287/1, 287/2, 321, 321/3, 340.
    vlaganje v solastno stvar - dedovanje - predlaganje dokazov
    Solastnik, ki nima soglasja ostalih solastnikov za vlaganja v

    nepremičnino, ne more zahtevati večjega deleža na nepremičnini.

     
  • 15.
    VSL sklep I Kp 1502/2004
    23.2.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22621
    ZKP člen 58, 58/2, 58, 58/2.
    zasebni tožilec - vrnitev v prejšnje stanje
    Oceno, ali je vzrok, da zasebni tožilec ni prišel na glavno obranavo,

    opravičen, kar je podlaga za presojo ali se zasebnemu tožilcu dovoli

    vrnitev v prejšnje stanje, pa je potrebno nujno povezovati s procesno

    predpostavko, ki mora biti izpolnjena, da sodišče prve stopnje lahko

    ustavi kazenski postopek, če zasebni tožilec na glavno obravnavo ne

    pride, to je, da je bil zasebni tožilec na glavno obravnavo pravilno

    povabljen.

     
  • 16.
    VSL sklep I Cpg 141/2005
    23.2.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL06261
    ZIZ člen 266, 266/2, 266, 266/2. ZPP člen 22, 22/1, 22, 22/1.
    ugovor - pravdni postopek - začasna odredba
    V primeru, če se sodišče prve stopnje, ki odloča o začasni odredbi v

    že uvedenem pravdnem postopku, izreče za krajevno nepristojno za

    sojenje, se ta odločitev posledično nanaša tudi na (ne)pristojnost

    sodišča za odločanje o začasni odredbi.

     
  • 17.
    VSL sklep III Cp 2360/2004
    23.2.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49734
    ZIZ člen 9, 53, 9, 53.
    ugovor - pritožba
    Če dolžnik vloži hkrati ugovor zoper sklep o izvršbi in še pritožbo

    zoper odločitev o stroških vsebovano v sklepu o izvršbi, je obe vlogi

    obravnavati kot eno pravno sredstvo, in sicer kot ugovor zoper sklep

    o izvršbi.

     
  • 18.
    VSL sodba II Cp 429/2005
    23.2.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50177
    ZOR člen 160/2, 160/2.
    mladoletni otrok
    Otrok od 7 do 14 leta neposredno odškodninsko odgovarja samo, če

    tožnik dokaže, da je sposoben za razsojanje.

     
  • 19.
    VSL sklep I Cp 1443/2004
    23.2.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50607
    ZOR člen 608, 623, 623/1, 623/2, 608, 623, 623/1, 623/2.
    pogodba o delu - določitev plačila in izplačila
    Sodišče prve stopnje prezre določilo 623. člena ZOR, po katerem je

    naročnik dolžan plačati za opravljeno delo in sicer takšno (tolikšno)

    plačilo, kot je bilo določeno s pogodbo (če ni kakšnega obveznega

    akta ali tarife, ki bi določalo višino plačila), če plačilo ni bilo

    določeno, pa ga določi sodišče tako, da ustreza vrednosti del, za tak

    posel normalno potrebnemu času kot tudi za to vrsto dela običajnemu

    plačilu (1. in 2. odstavek 623. člena ZOR). Toženec je najprej

    ugovarjal, da je bila cena določena, nadalje pa je zatrjeval tudi, da

    cena po računih ne ustreza vrednosti dela, za tak posel normalno

    potrebnemu času kot tudi za to vrsto dela običajnemu plačilu. Vsega

    tega sodišče prve stopnje ni upoštevalo, napačno izhajajoč iz 608.

    člena ZOR (da prevzemnika posla ni opozoril na to, da se ne drži

    pogodbenih pogojev in da ne dela kot bi moral, in da bo imelo

    izvršeno delo napake) in dejstva, da je toženec podpisal naročilo ter

    potrdil, da so dela v redu opravljena.

     
  • 20.
    VSL sodba I Cpg 1085/2004
    23.2.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL05233
    ZIZ člen 65, 65.
    ugovor tretjega
    Z dovoljeno izvršbo za izterjavo denarne terjatve, na dolžnikove

    premičnine, ki se nahajajo na njegovem sedežu, izvršilno sodišče še

    ni poseglo v kakšno stvar, ki bi bila izvzeta iz izvršbe, niti ni

    poseglo v stvari, ki jih imajo v posesti druge osebe, ki se nahajajo

    na istem naslovu kot dolžnik. Zato je zmotno mnenje pritožnice, da je

    izvršilno sodišče s sklepom, s katerim je dovolilo izvršbo, že

    poseglo na vse premične stvari, ki se nahajajo na določenem naslovu,

    vključno na stvari, ki jih ima v posesti tožeča stranka. Sodišče prve

    stopnje je logično in pravilno zaključilo, da je tožeča stranka

    preuranjeno ugovarjala nedopustnosti izvršbe.

     
  • 1
  • od 7
  • >
  • >>