pripor – odreditev pripora – skrajšani postopek – vložitev obtožnega predloga - bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – zahteva za varstvo zakonitosti – izčrpanje pravnih sredstev – ponovitvena nevarnost
Dejstvo, da podaljšanje pripora ni bilo predlagano hkrati z vložitvijo obtožnega predloga, temveč je bila njegova vnovična odreditev predlagana s posebno vlogo, ne terja obstoja posebnih novih okoliščin, ki bi nastopile na strani obdolženca v kratkem času med odpravo pripora ter njegovo ponovno odreditvijo.
dovoljenost revizije – kumulacija tožbenih zahtevkov – odškodninski spor - povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – vrednost spornega predmeta – vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe – nediferencirana vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Nediferenciranost denarnih zahtevkov ne omogoča ugotovitve vrednosti za vsakega od kumuliranih zahtevkov. Položaj je enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ni navedena.
odškodnina – kršitev osebnostnih pravic – žalitev dobrega imena in časti
Tožnik je zahteval varstvo svoje pravice na podlagi določbe 179. člena OZ, po kateri za prisojo denarne odškodnine ne zadošča le objektivno dejstvo kršitve dobrega imena in časti, pač pa se zahteva tudi subjektivna komponenta: sodišče prisodi za pretrpljene duševne bolečine zaradi kršitve dobrega imena in časti pravično denarno odškodnino, če spozna, da okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin in njihovo trajanje to opravičujejo.
neupravičena pridobitev – kmetija - povrnitev protivrednosti vlaganj v nepremičnino - zastaranje – začetek teka zastaralnega roka
Zastaranje pri obogatitvenih zahtevkih v zvezi s povrnitvijo vlaganj začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti (361. člen ZOR), to pa je takrat, ko se dokončno izjalovi pričakovanje. Tožniku so se že leta 1993 izjalovila pričakovanja, da bo prevzemnik kmetije, in na oceno, da tožnik ni dokazal, da bi po letu 1993 še opravljal takšna vlaganja v kmetijo, ki bi presegla korist, ki jo je imel od bivanja na kmetiji. Tako je pravilna odločitev sodišč prve in druge stopnje, da je tožnikov zahtevek zapadel že v letu 1993 in je zastaral.
ZKP člen 372, 372-1. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 9.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo
Navedbe v izreku sodbe, iz katerih izhaja, da je obsojenec v pridigi ob primerjavi prisege pred Bogom in civilne prisege dal prednost prvi, ne vsebujejo nobenega poziva na nasilno rušenje državne ureditve, zato v opisu dejanja, za katerega je bil spoznan za krivega in obsojen, ni bistvenih znakov kaznivega dejanja iz prvega odstavka 9. člena ZKLD.
OZ člen 179, 179/1, 365. ZPP člen 7, 185, 185/1, 286, 286b, 286b/1, 182.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – telesne bolečine – duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti – strah - bistvena kršitev določb pravdnega postopka – trditveno breme – navajanje dejstev – prekluzija – uveljavljanje kršitve pravila o prekluziji
Ne glede na to, da bi sodišče prve stopnje na spoštovanje pravil o trditvenem bremenu iz 7. člena ZPP in prekluziji iz 286. člena ZPP moralo paziti po uradni dolžnosti, očitana relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni podana. Stranka, ki ne zatrjuje takoj, ko je to mogoče, da bi morala nasprotna stranka zatrjevati konstitutivna dejstva, ki so potrebna za nastanek uveljavljane materialnopravne posledice, izgubi pravico, da bi se na to relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka sklicevala v pritožbi oziroma reviziji.
pripor – odreditev pripora – utemeljen sum – ponovitvena nevarnost
Z drugačno oceno okoliščin, ki utemeljujejo izpodbijani pravnomočni sklep o odreditvi pripora, obramba uveljavlja zgolj razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, zaradi česar zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
pritožba – vrnitev v prejšnje stanje – pravni interes za pritožbo
Z odločitvijo Vrhovnega sodišča, da je bila tožba v upravnem sporu vložena pravočasno, je odpadla potreba in s tem pritožnikov pravni interes za odločanje o vrnitvi v prejšnje stanje v isti zadevi, saj si svojega pravnega položaja z odločitvijo o obravnavani pritožbi ne bi mogel še izboljšati.
ZOR člen 10, 99/1, 99/2, 210, 214, 262, 277, 318, 369. OZ člen 1060. ZIZ člen 50, 50/2. ZSSuk člen 10, 15č.
pogodbeno pravo - razlaga pogodbe – jezikovna razlaga - vrnitev kupnine zaradi razveze pogodbe – valutna klavzula – pogodbena avtonomija strank glede izračuna zneska vračila – zamudne obresti – začetek teka zamudnih obresti – ne ultra alterum tantum - zastaranje obresti – prekinitev postopka - sukcesija
Po gramatikalni razlagi prvostopenjskega sodišča je v 4. členu predpogodbe določeno, da je treba v DIN plačane avanse pretvoriti v DEM po menjalnem tečaju na dan 12. 12. 1990. Tožena stranka take razlage pogodbe v pritožbi ni grajala vsebinsko, pač pa je nasprotovala odločitvi na njeni podlagi z argumentom, da je treba upoštevati menjalni tečaj na dan plačila avansov. Ker ji je pritožbeno sodišče pritrdilo, je kršilo načelo avtonomije pogodbenih strank pri urejanju obligacijskega razmerja, ki ni urejeno s kogentnimi predpisi in s tem zmotno uporabilo materialno pravo: materialno pravo, ki ga je treba uporabiti pri presoji razmerij, ki so z njo urejena, je pogodba (10. člen ZOR). Res je, da je tožena stranka dolžna vrniti le vrednost, ki jo je prejela (210. člen ZOR), a je treba to vrednost ugotoviti na način, določen med pogodbenima strankama.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006629
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 395, 395/1, 420, 420/1-3, 445.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nasprotje v izreku sodbe - pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga - obvestilo o seji pritožbenega senata - skrajšani postopek
Vrhovno sodišče v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljano bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP presoja v povezavi s 3. točko prvega odstavka 420. člena ZKP, torej če je taka kršitev vplivala na zakonitost sodbe.
URS člen 23. ZP-1 člen 57, 57/4, 57/8. ZUP člen 289, 289/2. ZDavP-2 člen 146. ZUS-1 člen 83, 83/2-2.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – davčna izterjava nedavčnih obveznosti – ugovor izpolnjene obveznosti - polovično plačilo globe za prekršek – zahteva za sodno varstvo - kršitev pravice do sodnega varstva – zavrnitev revizije
Določbo četrtega odstavka 57. člena ZP-1 je treba razlagati na način, da je pravica do plačila polovične globe dana le tistim kršiteljem, ki (pravočasno) sploh ne zahtevajo sodnega varstva. S plačilom polovice globe kršitelj sicer ne izgubi pravice do vložitve zahteve za sodno varstvo, vendar pa z vložitvijo tvega, da bo moral plačati še preostalo polovico globe, če z zahtevo za sodno varstvo ne bo uspešen. To pomeni, da mora kršitelj plačati celotno globo, tudi če pravočasno plača polovico globe, pa v roku osmih dni od prejema plačilnega naloga vseeno vloži še zahtevo za sodno varstvo (ne glede na to, da vlaga zahtevo samo glede stranske kazni, ne pa tudi glede denarne kazni), če z zahtevo za sodno varstvo ne uspe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – prebivališče prič – prebivališče stranke v postopku
Predlagani so bili dokazi z zaslišanjem toženca kot pravdne stranke in več prič, ki vsi stanujejo na območju Maribora - za odločanje v tej zadevi je Vrhovno sodišče zato določilo Okrajno sodišče v Mariboru.
ZDDV člen 34, 40, 40/2. ZDDV-1 člen 1, 63, 67, 67/1a, 81, 82. ZPP člen 339, 339/2-14. ZUS-1 člen 93, 93/1. Šesta Direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o
skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 2, 2/1a, 2/1c, 167, 168, 168a, 178, 205, 220, 226. Uredba Komisije (ES) št. 1925/2004 z dne 29. oktobra 2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe Sveta (ES) št. 1798/2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost člen 2.
DDV - missing trader oz. neplačujoči gospodarski subjekt - vedenje o zlorabi sistema DDV - objektivna okoliščina - sodbe SEU
Ob predpostavki, da se ugotovi, da so dobave opravljene s pomočjo drugih gospodarskih subjektov, je po presoji Vrhovnega sodišča ključnega pomena za (ne)priznavanje pravice do odbitka DDV ugotavljanje in dokazna ocena – analiza vseh objektivnih dejstev in njihova povezava v smiselno celoto, ki bi s potrebno stopnjo gotovosti kazala na to, da je revident vedel oziroma bi vsaj moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi do pravice do odbitka, povezana z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi. Tega pa nista storila ne davčna organa ne sodišče prve stopnje.
ZUS-1 člen 32, 32/1. ZMed člen 106, 106/1-3, 106/1-4.
radijska dejavnost – začasna odredba – težko popravljiva škoda - izkazanost škode - izvedenec
Tožeča stranka je res zatrjevala obseg škode, ki naj bi bila posledica izpodbijane odločbe zaradi zmanjšanja obsega oglaševanja, a ni izkazala, kaj ta znesek pomeni za njeno poslovanje. Zgolj z navedbami o materialni škodi pogoj težko popravljive škode v smislu 32. člena ZUS-1 ni izkazan.
Glede na specifiko začasne odredbe (dokazovanje dejstev s standardom verjetnosti, kratek rok za izdajo začasne odredbe) mora tožeča stranka že v zahtevi za izdajo začasne odredbe zatrjevana dejstva dokazovati z dokazili, predloženimi ob vložitvi zahteve, ki jih sodišče lahko tudi takoj preizkusi. Narava odločanja o zahtevi za izdajo začasne odredbe terja hiter postopek, zato sodišče ne izvaja posebnega ugotovitvenega postopka, ampak odloča na podlagi dejstev, navedenih in verjetno izkazanih v zahtevi za izdajo začasne odredbe. Zato od sodišča ni mogoče zahtevati izvedbe dokazov (postavitve izvedencev ali zaslišanja prič in podobno), ki bi potrdili (ali ne) zatrjevano verjetnost nastanka težko popravljive škode.
ZKP člen 39, 39-6, 44, 371, 371/2, 378, 424, 424/1. URS člen 29, 29-2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – izvedenstvo – izločitev izvedenca – nepristranskost izvedenca – obvestilo o seji pritožbenega senata – obramba z zagovornikom - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Dejstvo, da je postavljeni izvedenec izdelal izvedensko mnenje v (neki) drugi (pravdni) zadevi, ter mnenje obsojenca, da izvedenčevo delo ni bilo opravljeno korektno in nepristransko, ob tem, da niso podane nobene druge okoliščine, ki bi vzbujale dvom v izvedenčevo nepristranskost, ne izkazujejo kršitve 6. točke 39. člena v zvezi z drugim odstavkom 371. člena ZKP.
Iz poziva sodišča prve stopnje na odpravo pomanjkljivosti tožbe izhaja, da je sodišče prve stopnje to pritožnikovo tožbo že pred vročitvijo tega poziva (upravičeno) štelo kot tožbo zoper sklep tožene stranke, s katerim je ta zavrgla pritožnikovo prošnjo za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji. Pritožnik je zahtevo iz poziva sodišča prve stopnje v celoti in pravočasno izpolnil in s tem tudi nedvoumno izkazal, kateri sklep tožene stranke izpodbija. Zato kljub temu, da v tožbi ni ustrezno popravil opravilne številke izpodbijanega sklepa, ni mogoče zgolj zaradi tega šteti, da je pritožnik izpodbijal sklep tožene stranke o omejitvi gibanja.
spor o pristojnosti – izvršilni postopek – ustalitev pristojnosti – prebivališče dolžnika
Spremembe, ki veljajo za odločanje o pristojnosti so sicer pomembne, vendar pa nastanejo po vložitvi predloga za izvršbo, se ne upoštevajo (tretji odstavek 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo, da je za odločanje v tej izvršilni zadevi pristojno Okrajno sodišče v Velenju, ker je v izvršilnem predlogu navedeno, da dolžnik prebiva na območju navedenega sodišča.