URS člen 23. ZP-1 člen 57, 57/4, 57/8. ZUP člen 289, 289/2. ZDavP-2 člen 146. ZUS-1 člen 83, 83/2-2.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – davčna izterjava nedavčnih obveznosti – ugovor izpolnjene obveznosti - polovično plačilo globe za prekršek – zahteva za sodno varstvo - kršitev pravice do sodnega varstva – zavrnitev revizije
Določbo četrtega odstavka 57. člena ZP-1 je treba razlagati na način, da je pravica do plačila polovične globe dana le tistim kršiteljem, ki (pravočasno) sploh ne zahtevajo sodnega varstva. S plačilom polovice globe kršitelj sicer ne izgubi pravice do vložitve zahteve za sodno varstvo, vendar pa z vložitvijo tvega, da bo moral plačati še preostalo polovico globe, če z zahtevo za sodno varstvo ne bo uspešen. To pomeni, da mora kršitelj plačati celotno globo, tudi če pravočasno plača polovico globe, pa v roku osmih dni od prejema plačilnega naloga vseeno vloži še zahtevo za sodno varstvo (ne glede na to, da vlaga zahtevo samo glede stranske kazni, ne pa tudi glede denarne kazni), če z zahtevo za sodno varstvo ne uspe.
pripor – odreditev pripora – utemeljen sum – ponovitvena nevarnost
Z drugačno oceno okoliščin, ki utemeljujejo izpodbijani pravnomočni sklep o odreditvi pripora, obramba uveljavlja zgolj razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, zaradi česar zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
pritožba – vrnitev v prejšnje stanje – pravni interes za pritožbo
Z odločitvijo Vrhovnega sodišča, da je bila tožba v upravnem sporu vložena pravočasno, je odpadla potreba in s tem pritožnikov pravni interes za odločanje o vrnitvi v prejšnje stanje v isti zadevi, saj si svojega pravnega položaja z odločitvijo o obravnavani pritožbi ne bi mogel še izboljšati.
ZOR člen 10, 99/1, 99/2, 210, 214, 262, 277, 318, 369. OZ člen 1060. ZIZ člen 50, 50/2. ZSSuk člen 10, 15č.
pogodbeno pravo - razlaga pogodbe – jezikovna razlaga - vrnitev kupnine zaradi razveze pogodbe – valutna klavzula – pogodbena avtonomija strank glede izračuna zneska vračila – zamudne obresti – začetek teka zamudnih obresti – ne ultra alterum tantum - zastaranje obresti – prekinitev postopka - sukcesija
Po gramatikalni razlagi prvostopenjskega sodišča je v 4. členu predpogodbe določeno, da je treba v DIN plačane avanse pretvoriti v DEM po menjalnem tečaju na dan 12. 12. 1990. Tožena stranka take razlage pogodbe v pritožbi ni grajala vsebinsko, pač pa je nasprotovala odločitvi na njeni podlagi z argumentom, da je treba upoštevati menjalni tečaj na dan plačila avansov. Ker ji je pritožbeno sodišče pritrdilo, je kršilo načelo avtonomije pogodbenih strank pri urejanju obligacijskega razmerja, ki ni urejeno s kogentnimi predpisi in s tem zmotno uporabilo materialno pravo: materialno pravo, ki ga je treba uporabiti pri presoji razmerij, ki so z njo urejena, je pogodba (10. člen ZOR). Res je, da je tožena stranka dolžna vrniti le vrednost, ki jo je prejela (210. člen ZOR), a je treba to vrednost ugotoviti na način, določen med pogodbenima strankama.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006629
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 395, 395/1, 420, 420/1-3, 445.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nasprotje v izreku sodbe - pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga - obvestilo o seji pritožbenega senata - skrajšani postopek
Vrhovno sodišče v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljano bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP presoja v povezavi s 3. točko prvega odstavka 420. člena ZKP, torej če je taka kršitev vplivala na zakonitost sodbe.
OZ člen 131, 149, 150. ZDR člen 184. ZPP člen 166, 166/1, 370, 370/3, 377, 384, 384/1.
povrnitev škode – podlage odškodninske odgovornosti – krivdna odgovornost – odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost – nesreča pri delu – odgovornost delodajalca – neformalni delodajalec – izvajanje nadzora – navodilo za delo – posojeni delavci – odgovornost izvajalca gradbenih del – odgovornost podizvajalca – odgovornost naročnika – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – možnost obravnavanja pred sodiščem – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – dovoljenost revizije - revizija zoper sklep o stroških – zavrženje revizije
Sklep o stroških postopka ni sklep, s katerim bi se postopek pravnomočno končal, zato revizija zoper tak sklep ni dovoljena.
Revizijsko sodišče je večkrat poudarilo, da odgovornosti za škodo, ki jo delavec utrpi pri delu, ni sprejemljivo vnaprej omejevati le na njegovega delodajalca. Poleg slednjega lahko odgovarja tudi izvajalec oziroma naročnik del, predvsem tedaj, ko organizira, odreja in nadzira delo, ko mu torej delodajalec delavce le „posodi“. Vendar dejanska podlaga izpodbijane sodbe razkriva, da ne gre za tak primer.
V dokaznem položaju, ko tožilec navede zadostna dejstva in predloži dokaze v podkrepitev utemeljenega suma ter neogibne potrebnosti pripora, obramba pa obstoju teh pogojev nasprotuje z navajanjem novih oziroma drugačnih dejstev, bo obramba tožilčeve argumente lahko ovrgla le, če bo tudi sama izkazala določeno stopnjo verjetnost obstoja zatrjevanih dejstev.
razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve – izguba na zaslužku - nepravdni postopek
Funkcija odškodnine za razlastitev je v tem, da se prizadetemu omogoči, da si na trgu pridobi stvar iste vrednosti, kot jo je imela odvzeta stvar. Ker razlaščenec drugo nepremičnino lahko pridobi le na trgu, mora biti odškodnina odraz razmer na trgu v času njene določitve.
STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016151
ZTLR člen 3, 4, 4/2, 37, 37/1, 69. ZOR člen 73, 446, 446/1, 446/3, 448, 448/1. ZPP člen 41, 181, 181/1, 181/3, 370, 370/3.
prepoved komisornega dogovora – prepoved legis commisoriae – veljavnost pogodbe – dvakratno razpolaganje z nepremičnino – izročitev nepremičnine v posest – zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – izbrisna tožba – dobrovernost pridobitelja – ničnost – oblika pogodbe – izpolnitev pogodbe, ki ji manjka oblika – teorija realizacije – sprememba upnika – sprememba dolžnika – prevzem dolga – učinki pogodbe o prevzemu dolga – kumulacija nedenarnih tožbenih zahtevkov – vrednost spornega predmeta – ugotovitvena tožba – obstoj pravnega razmerja – razlaga tožbenega zahtevka – pravni interes – predhodno vprašanje – vmesni ugotovitveni zahtevek – obseg preizkusa revizijskega sodišča – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče druge stopnje je utemeljeno sledilo stališčem sodne prakse, da ponovna prodaja sporne nepremičnine nedobrovernemu drugemu kupcu, potem ko jo je lastnik prodal in dejansko izročil prvemu kupcu, pomeni kršitev moralnih norm in s tem ničnost zavezovalnega pravnega posla ter da ima prvi kupec v takem primeru zoper nedobrovernega drugega kupca zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za vknjižbo lastninske pravice na svoje ime.
Ko se nedobroverni drugi kupec vknjiži kot lastnik, ima nasproti prvemu kupcu enak položaj, kot prodajalec, zahtevana zemljiškoknjižna listina pa odpravi oviro za vknjižbo lastninske pravice prvega kupca na podlagi prve kupne pogodbe s prodajalcem. Utemeljenosti izpodbijane odločitve ne omaje okoliščina, da je odpravi obravnavane ovire namenjena izbrisna tožba, saj je bilo še ob koncu glavne obravnave stališče pravne teorije o vprašanju aktivne legitimacije za vložitev izbrisne tožbe nedorečeno, tedanja sodna praksa pa je dopuščala zahtevke za izstavitev zemljiškoknjižne listine. Morebitnih razlogov, ki bi v konkretnem primeru onemogočali uporabo omenjene sodne prakse, na katero se je sklicevalo pritožbeno sodišče, revizija ne vsebuje.
pripor – odreditev pripora – skrajšani postopek – vložitev obtožnega predloga - bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – zahteva za varstvo zakonitosti – izčrpanje pravnih sredstev – ponovitvena nevarnost
Dejstvo, da podaljšanje pripora ni bilo predlagano hkrati z vložitvijo obtožnega predloga, temveč je bila njegova vnovična odreditev predlagana s posebno vlogo, ne terja obstoja posebnih novih okoliščin, ki bi nastopile na strani obdolženca v kratkem času med odpravo pripora ter njegovo ponovno odreditvijo.
dovoljenost revizije – kumulacija tožbenih zahtevkov – odškodninski spor - povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – vrednost spornega predmeta – vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe – nediferencirana vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Nediferenciranost denarnih zahtevkov ne omogoča ugotovitve vrednosti za vsakega od kumuliranih zahtevkov. Položaj je enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ni navedena.
ZUP člen 44, 143, 143/6, 229, 229/1, 235, 235/5. ZUS-1 člen 25, 25/3, 83, 83/2-2. ZOdvT člen 25, 25/3. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o Carinskem zakoniku skupnosti člen 201, 201/3. Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu člen 3, 3/2.
dovoljena revizija - carine - solidarni carinski dolžnik - pravni interes za pritožbo - stranke postopka - stranski udeleženec - povrnitev stroškov upravnega spora - pomembno pravno vprašanje
Če se pravni učinki izdane odločbe raztezajo tudi na tretjo osebo, ki v postopku pred organom prve stopnje ni sodelovala, je treba (ob izpolnjevanju nadaljnjih pogojev, navedenih v 16. točki obrazložitve tega sklepa) tudi tej osebi zagotoviti pravico do pritožbe.
Kakšne pravice oziroma pravne koristi ima oseba, je določeno v materialnem predpisu, v obravnavanem primeru CZS, ki v tretjem odstavku 201. člena določa, da je carinski dolžnik deklarant in v primeru posrednega zastopanja tudi oseba, za račun katere je bila izdelana carinska deklaracija, v tem primeru revident.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – nezadovoljstvo z delom sodišča
Vsaka trditev o nezakonitem ali nepravilnem ravnanju sodnih organov ne more imeti avtomatsko za posledico prenosa krajevne pristojnosti. Tehten razlog v pomenu 67. člena ZPP bi sicer lahko bile okoliščine, ki vzbujajo objektivno upravičen strah pred pristranskostjo sodišča, vendar pa o takšnih ravnanjih na podlagi upnikovih trditev in podatkov v spisu ni mogoče sklepati.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – prebivališče prič – prebivališče stranke v postopku
Predlagani so bili dokazi z zaslišanjem toženca kot pravdne stranke in več prič, ki vsi stanujejo na območju Maribora - za odločanje v tej zadevi je Vrhovno sodišče zato določilo Okrajno sodišče v Mariboru.
ZUS-1 člen 32, 32/1. ZMed člen 106, 106/1-3, 106/1-4.
radijska dejavnost – začasna odredba – težko popravljiva škoda - izkazanost škode - izvedenec
Tožeča stranka je res zatrjevala obseg škode, ki naj bi bila posledica izpodbijane odločbe zaradi zmanjšanja obsega oglaševanja, a ni izkazala, kaj ta znesek pomeni za njeno poslovanje. Zgolj z navedbami o materialni škodi pogoj težko popravljive škode v smislu 32. člena ZUS-1 ni izkazan.
Glede na specifiko začasne odredbe (dokazovanje dejstev s standardom verjetnosti, kratek rok za izdajo začasne odredbe) mora tožeča stranka že v zahtevi za izdajo začasne odredbe zatrjevana dejstva dokazovati z dokazili, predloženimi ob vložitvi zahteve, ki jih sodišče lahko tudi takoj preizkusi. Narava odločanja o zahtevi za izdajo začasne odredbe terja hiter postopek, zato sodišče ne izvaja posebnega ugotovitvenega postopka, ampak odloča na podlagi dejstev, navedenih in verjetno izkazanih v zahtevi za izdajo začasne odredbe. Zato od sodišča ni mogoče zahtevati izvedbe dokazov (postavitve izvedencev ali zaslišanja prič in podobno), ki bi potrdili (ali ne) zatrjevano verjetnost nastanka težko popravljive škode.
ZKP člen 39, 39-6, 44, 371, 371/2, 378, 424, 424/1. URS člen 29, 29-2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – izvedenstvo – izločitev izvedenca – nepristranskost izvedenca – obvestilo o seji pritožbenega senata – obramba z zagovornikom - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Dejstvo, da je postavljeni izvedenec izdelal izvedensko mnenje v (neki) drugi (pravdni) zadevi, ter mnenje obsojenca, da izvedenčevo delo ni bilo opravljeno korektno in nepristransko, ob tem, da niso podane nobene druge okoliščine, ki bi vzbujale dvom v izvedenčevo nepristranskost, ne izkazujejo kršitve 6. točke 39. člena v zvezi z drugim odstavkom 371. člena ZKP.
ZDDV člen 34, 40, 40/2. ZDDV-1 člen 1, 63, 67, 67/1a, 81, 82. ZPP člen 339, 339/2-14. ZUS-1 člen 93, 93/1. Šesta Direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o
skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 2, 2/1a, 2/1c, 167, 168, 168a, 178, 205, 220, 226. Uredba Komisije (ES) št. 1925/2004 z dne 29. oktobra 2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe Sveta (ES) št. 1798/2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost člen 2.
DDV - missing trader oz. neplačujoči gospodarski subjekt - vedenje o zlorabi sistema DDV - objektivna okoliščina - sodbe SEU
Ob predpostavki, da se ugotovi, da so dobave opravljene s pomočjo drugih gospodarskih subjektov, je po presoji Vrhovnega sodišča ključnega pomena za (ne)priznavanje pravice do odbitka DDV ugotavljanje in dokazna ocena – analiza vseh objektivnih dejstev in njihova povezava v smiselno celoto, ki bi s potrebno stopnjo gotovosti kazala na to, da je revident vedel oziroma bi vsaj moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi do pravice do odbitka, povezana z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi. Tega pa nista storila ne davčna organa ne sodišče prve stopnje.
dovoljenost revizije – denacionalizacija – trditveno in dokazno breme – vrednostni kriterij – vrnitev premoženja v naravi - pomembno pravno vprašanje – splošna vprašanja – zelo hude posledice – pričakovano premoženje
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Vrnitev premoženja v naravi ni pravica, izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Splošna vprašanja, opredeljena na načelni ravni in ki zahtevajo le načelne oziroma splošne odgovore, ki v pravni teoriji in praksi niso sporni, niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja (pričakovana pravica), revident samo s sklicevanjem na nepridobitev te pravice ne more izkazati zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Glede na navedeno naravo pravice do denacionalizacije zelo hudih posledic izpodbijane odločitve tudi ni mogoče utemeljiti s sklicevanjem na moralno dimenzijo denacionalizacije (poprava krivic).
spor o pristojnosti – izvršilni postopek – ustalitev pristojnosti – prebivališče dolžnika
Spremembe, ki veljajo za odločanje o pristojnosti so sicer pomembne, vendar pa nastanejo po vložitvi predloga za izvršbo, se ne upoštevajo (tretji odstavek 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo, da je za odločanje v tej izvršilni zadevi pristojno Okrajno sodišče v Velenju, ker je v izvršilnem predlogu navedeno, da dolžnik prebiva na območju navedenega sodišča.