OZ člen 9, 9/1, 9/2, 55, 55/1, 58, 112, 112/1. ZPSPP člen 12. ZPP člen 212, 452, 458, 458/1.
pogodba o najemu poslovnega prostora - najemna pogodba za poslovne prostore - dolžnost izpolnitve obveznosti - če je bila izpolnjena pogodba, ki ji manjka oblika (realizacija) - konvalidacija oblično pomanjkljive pogodbe - razveza najemne pogodbe - razveza najemne pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - dokazi in izvajanje dokazov - spor majhne vrednosti - postopek v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - sankcija, če pogodba nima predpisane oblike
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, ki ob sklicevanju na 58. člen OZ trdi, da je prišlo do konvalidacije pogodbe. Skladno s tem določilom je pogodba, za katero se zahteva pisna oblika, veljavna, čeprav ni bila sklenjena v tej obliki, če sta pogodbeni stranki v celoti ali v pretežnem delu izpolnili obveznosti, ki so iz nje nastale. Ker to velja tudi za spremembo pogodbe, je dogovor pravdnih strank, da toženki v obdobju epidemije ne bo treba plačevati najemnine, veljaven.
dopustni pritožbeni razlog - zahteva za sodno varstvo - dejansko stanje - pritožba
Ob navedenem, ko storilec v pritožbi uveljavlja le pritožbene razloge, ki jih glede na drugi odstavek 66. člena ZP-1 ni dopustno uveljavljati, je pritožbeno sodišče pritožbo zagovornika storilca kot nedovoljeno zavrglo.
ZOA člen 10, 12, 12/2, 12/2-1, 25. Pravilnik o osebni asistenci (2018) člen 15, 28.
spor majhne vrednosti - osebna asistenca - samostojni podjetnik - urna postavka za opravljeno delo
V prid presoji, da prvostopenjska odločitev iz I. točke izreka ni materialno pravno nepravilna, govori tudi sedaj spremenjeno določilo prvega odstavka 28. člena Pravilnika. Po tem določilu stroški, povezani z organizacijo in izvajanjem osebne asistence predstavljajo tudi stroške za zaposlovanje strokovnega vodje z opravljenim strokovnim izpitom. V takrat veljavnem določilu prvega odstavka 28. člena Pravilnika pa strokovni vodja niti omenjen ni bil.
predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - zavrženje predloga - kontradiktoren postopek - veriženje
Pri odločanju o dopustnosti predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja se sodišče opira zgolj na podatke, ki izhajajo iz uradnih evidenc, le ti pa so vpisani na podlagi pravnomočnih odločb, za katere se šteje, da je storilec z njimi seznanjen (saj odločbe in plačilni nalogi ne bi mogli postati pravnomočni, če ne bi bili pravilno vročeni). Zato v predmetnem postopku pred izdajo sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni predvidena izjava storilca o prekršku oziroma o prekrških, v zvezi s katerimi je že bilo pravnomočno odločeno o njegovi odgovornosti, kontradiktornost pa se zagotavlja v prekrškovnem postopku, postopek odločanja o predlogu za odložitev pa ni več postopek o prekršku.
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo dolžnikov predlog za odpravo nepravilnosti pri opravi izvršbe (52. člen ZIZ), saj je bilo dolžniku vabilo za opravo naroka pravočasno vročeno.
odvetniška nagrada - kratek dopis in obvestilo - sprememba odvetniške tarife - nagrada odvetnika za druge vloge - vloga v izvršilnem postopku - izvršilni stroški - informativni seznam dolžnikovega premoženja - vloga - obrazložena vloga v izvršilnem postopku - neobrazložena vloga
Predlog za predložitev informativnega seznama dolžnikovega premoženja je sodna praksa ovrednotila kot neobrazloženo vlogo, zato so sodišča za takšno vlogo upniku priznavala stroške po tar. št. 39 OT. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da je upnikov predlog z dne 24. 10. 2022 potrebno šteti kot neobrazloženo vlogo, vendar je v nadaljevanju napačno uporabilo OT.
S spremembo in dopolnitvijo OT je bila na novo dodana v tarifni številki 31 točka 9, ki predpisuje vrednost odvetniških storitev v višini 50 točk za druge vloge v izvršilnem postopku. Iz tarifne številke 31 OT tako izhaja, da je upnik upravičen po 8. točki tarifne številke 31 OT do odvetniških storitev za obrazložene vloge, medtem ko je po točki 9 tarifne številke 31 OT za druge vloge (med katere sodijo neobrazložene vloge) upravičen do višine odvetniških storitev v višini 50 točk. Ker je sprememba in dopolnitev OT, ki je stopila v veljavo dne 5. 6. 2022 na novo opredelila za izvršilni postopek v tarifni številki 31 tudi višino odvetniških storitev za vse druge vloge v izvršilnem postopku (ki niso ovrednotene po 1. do vključno 8. točke tarifne številke 31 OT), in sicer v 9. točki, bi sodišče prve stopnje moralo pri odmeri stroškov upoštevati to določbo.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC00063178
ZP-1 člen 192.a, 192.a/9, 192.č.
nadomestni zapor - okoliščine konkretnega primera - primernost in sorazmernost ukrepa
Sodišče prve stopnje je tako ob sicer pravilni uporabi sedmega odstavka 192.a člena ZP-1 izdalo sklep o nadomestnem zaporu in v njem pravilno znesek neplačanih glob v višini 1.300,00 EUR nadomestilo sprekrško 13. dnevi zapora, vendar ni obrazložilo, zakaj šteje odrejeni ukrep kot nujen in sorazmeren, kar je eden izmed pogojev za odreditev tega ukrepa, ki je poseg v osebno svobodo, kar je bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke prvega odstavka člena 155 ZP-1.
ZPP člen 242, 242/3.. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 5, 5/1, 5/2, 5/3, 6.
stroški priče - stroški prihoda priče na sodišče - javni prevoz
Priča je upravičena do povračila potnih stroškov, in sicer za avtobus od doma do Dobove ter nato za vlak od Dobove do Ljubljane ter nazaj. Stroške priče je dolžna povrniti tožeča stranka, ki je predlagala njeno zaslišanje.
ZSPJS člen 17.. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 2.. ZDR-1 člen 6, 6/1.. ZPP člen 348, 348/6.
policija - preizkus ocene dela - trditveno in dokazno breme - pritožbena obravnava
Toženka v pritožbi neutemeljeno navaja, da je bilo (trditveno in) dokazno breme, da je ocena nezakonita (da bi bila zakonita ocena odlično, ker je delo opravljala visoko nad pričakovanji) na tožnici, saj je pogoj za ugotovitev zakonitosti ocene njena preverljivost. Le preverljiva ocena je lahko verodostojna. V zvezi s tem pa je (trditveno in) dokazno breme na delodajalcu. Navedeno pomeni, da je bila toženka tista, ki je bila dolžna, ne le podati navedbe, ampak tudi dokazati, da je tožnico ocenila upoštevaje predpisane kriterije.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - spor glede veljavnosti oporoke - pogoji za veljavnost oporoke - oporočna sposobnost - pisna oporoka pred pričami - formalna veljavnost oporoke - zdravstveno stanje - neveljavnost oporoke - dvig gotovine s transakcijskega računa - skupna denarna sredstva zakoncev - skupno premoženje zakoncev - zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - obseg zapuščine - spor glede obsega zapuščine - obstoj spora - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji - napotitveni sklep - vsebina napotitvenega sklepa
V sodni praksi velja, da zapuščinsko sodišče na podlagi spisovnih podatkov in zatrjevanj dedičev ter ob uporabi pravil o dokaznem bremenu, ki izhajajo iz materialnega prava, presodi, koga bo napotilo na pravdo. Sprva tako ugotovi, katera vprašanja so med dediči sporna, nato pa upoštevajoč posebnosti konkretnega primera odloči, komu bo z napotitvenim sklepom dodelilo vlogo tožeče stranke v morebitni pravdi. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da med dediči obstoji spor glede veljavnosti zapustnikove oporoke. Če je med strankami spor o veljavnosti oporoke, sodišče presoja verjetnost pravic tistih, ki oporoko priznavajo, in tistih, ki je ne. Pri tem za verjetnejšo pravico šteje pravico tistih, ki se sklicujejo na pravno formalno ustrezno oporoko, kot tistih, ki zatrjujejo neveljavnost take oporoke.
zapuščinski postopek - zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba - ni pravnega interesa za pritožbo - oseba, ki ni stranka v postopku - odpoved neuvedenemu dedovanju
Če pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo, njegova pritožba ni dovoljena. Ker pa pritožnica glede na navedeni 175. člen ZD tudi ni stranka tega postopka (ni ne dedič ali volilojemnik ali druga oseba, ki uveljavlja kakšno pravico iz zapuščine), že zato nima pravice do vložitve pritožbe. Če pritožbo vloži oseba, ki nima te pravice, je pritožba tudi iz tega razloga nedovoljena.
ZPP člen 105a, 105a/3. ZST-1 člen 14a, 14a/3, 34, 34/1.
neplačana sodna taksa - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe - rok za plačilo sodne takse - zakonski rok - nepodaljšljivi rok - predlog za podaljšanje roka za plačilo sodne takse - nepodaljšljivost roka za plačilo sodne takse - zavrnitev predloga za podaljšanje roka - odlog plačila sodne takse - pravnomočna zavrnitev predloga za taksno oprostitev - ponovno odločanje o predlogu
Rok za plačilo sodne takse je zakonski rok (določen v prvem odstavku 34. člena ZST-1), ki je nepodaljšljiv.
Toženka bi podaljšanje roka plačila lahko dosegla le v primeru upravičenega predloga za odlog plačila sodne takse. Toženka je predlog za oprostitev plačila sodne takse (ki skladno s sodno prakso vključuje tudi predlog za odlog plačila sodne takse) za isto procesno dejanje že podala, njen predlog pa je bil pravnomočno zavrnjen. Ponovno odločanje o tovrstnem predlogu (po pravnomočni odločitvi o prvem predlogu) je v skladu s sodno prakso mogoče le v primeru spremenjenih okoliščin, ki pa jih pritožnica ni zatrjevala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00061480
OZ člen 190.
gradbena pogodba - neupravičena obogatitev - kršitev pogodbe - pisnost pogodbe - ključ v roke - dodatna dela - razpravno načelo - dokazno breme - dejanska trditvena podlaga - predujem - izračun - obračun vrednosti del - pravica do obravnavanja - dokaz s sodnim izvedencem - prepričljiva dokazna ocena - načelo iura novit curia - delni umik tožbe - stroški pravdnega postopka zaradi umika tožbe
Če je tožnica zatrjevala, da je dela opravila po pogodbi (ustnem dogovoru), pa tega dogovora ni uspela dokazati, potem ni naloga sodišča, da ugotavlja, ali je morda dela vseeno opravila in dolguje morda po kakšni drugi, neposlovni podlagi. Tudi za tako podlago bi namreč morala tožnica ponuditi ustrezne trditve, pa jih ni. Zato ni bilo dejanske podlage za uporabo 190. člena OZ.
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnilo, da je odmerilo takso za pritožbo v višini 40 % takse za postopek, ki je v primeru predloga za zavarovanje dokazov pred postopkom 54 EUR, za predlog za zavarovanje dokazov med postopkom pa 18 EUR.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje nedopolnjenega predloga - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke
V konkretni zadevi se uporablja ZST-1D, ki je začel veljati 12. 1. 2022. S tem zakonom je bil delno spremenjen tudi za konkretno zadevo relevanten 12. člen ZST-1. Ta v drugem odstavku predpisuje, katere sestavine mora predlog za oprostitev plačila sodne takse vsebovati. Spremenjeni tretji odstavek pa določa, da sodišče v primeru, če predlog ne vsebuje predpisanih podatkov in izjav, ravna v skladu s pravili o nepopolnih vlogah, razen v primeru predpisanih izjem. V primeru slednjih pa sodišče, če stranka v predlogu za oprostitev plačila sodne takse ne navede teh podatkov, ni dolžno ravnati po pravilih o nepopolnih vlogah, temveč mora o predlogu odločiti.
stroški postopka o prekršku - pritožba prekrškovnega organa - dopustnost pravnega sredstva
Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi odločalo o stroških postopka.
V okviru preizkusa (člen 161 ZP-1) je pritožbeno sodišče vsled zgoraj navedenemu ugotovilo, da pritožba prekrškovnega organa v obravnavani zadevi glede na sprejeto odločitev sodišča prve stopnje ni dovoljena.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o stikih - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - odločanje o stikih z otrokom - stiki med očetom in otrokom - določitev obsega stikov - največja korist otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Nesposobnost staršev, da se dogovorita o izvajanju stikov, ogroža zdrav in celosten razvoj otroka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00061256
OZ člen 287, 355. EZ-1 člen 530, 530/1. ZPP člen 155, 458, 458/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4, 10.
spor majhne vrednosti - privolitev v delni umik tožbe - prehod iz rednega postopka v spor majhne vrednosti - pogodba o dobavi plina - obstoj pogodbenega razmerja - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - rok za zastaranje - ugovor zastaranja - povrnitev stroškov postopka - potrebni stroški postopka - stroški odvetnika - potni stroški odvetnika - izbira odvetnika v drugem kraju - nagrada odvetnika - število pripravljalnih vlog - omejeno število pripravljalnih vlog - nagrada za pripravljalno vlogo
V sodni praksi je zavzeto večinsko stališče, da se kot potrebni stroški postopka priznavajo le potni stroški pooblaščenca, ki ima sedež na delovnem območju sodišča. V konkretnem primeru gre za delovno območje Okrajnega sodišča v Črnomlju. Drži, da ima stranka pravico do svobodne izbire odvetnika, a to samo po sebi ne pomeni, da je zato treba stroške, ki nastanejo s tako izbiro, v celoti naložiti v plačilo nasprotni stranki. O tem je stališče že zavzelo Ustavno sodišče (Up-88/90 in Up-28/00), v ustaljeni sodni praksi rednih sodišč pa se potne stroške pooblaščenca s sedežem izven delovnega območja sodišča upošteva kot potrebne, če to opravičujejo narava konkretnega mandatnega razmerja in druge okoliščine. V primeru, kot je obravnavani, ko si stranka izbere odvetnika, ki ima pisarno v kraju, ki ni niti kraj stranke niti sodišča, je mogoče potne stroške pooblaščenca naložiti v plačilo nasprotni stranki le, če to utemeljujejo posebne okoliščine, ki so povezane z vsebino same zadeve: na primer zapletenost, obsežnost, zahteva po specifičnem znanju. Te okoliščine so trditveno in dokazno breme stranke, ki povrnitev takih stroškov uveljavlja. Tožnica takih posebnih okoliščin v tej pravdi ni zatrjevala in tudi ne izhajajo iz spisa, zato potnih stroškov njenega pooblaščenca (10. člen OT) in stroškov zaradi odsotnosti iz pisarne v času potovanja za stranko (četrti odstavek 6. člena OT) ni mogoče naložiti v plačilo tožencu.
Neuspešno je pritožbeno sklicevanje, da navodila, v katerih je toženec kot ukrep v zvezi s COVID-19 med drugim določil obvezno nošenje zaščitnih mask, niso bila del ocene tveganja. Ta navodila so temeljila na zakonski dolžnosti delodajalca, da mora izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu (prvi odstavek 5. člena ZVZD-1 in prvi odstavek 45. člena ZDR-1). Kot taka spadajo v okvir ukrepov, ki jih je bil tožnik dolžan upoštevati na podlagi 35. člena ZDR-1, njihovo nespoštovanje pa pomeni tudi kršitev dolžnosti iz prvega odstavka 34. člena ZDR-1.
napoved pritožbe - neplačilo sodne takse - sankcija za neplačilo sodne takse - domneva umika napovedi pritožbe - predlog za obročno plačilo sodne takse - zavrženje predloga za obročno plačilo sodne takse - rok za plačilo sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Pritožbene navedbe o poslovnih težavah, zaradi katerih na začetku leta tožena stranka ni uspela plačati sodne takse, niso odločilne za presojo utemeljenosti pritožbe, ker se ne nanašajo na vsebino izpodbijanega sklepa, ampak bi jih tožena stranka morala uveljavljati v postopku s predlogom za obročno plačilo sodne takse, ki je bil zavržen in je pritožbeno sodišče že potrdilo sklep o njegovem zavrženju. Pravno neodločilne so tudi navedbe o zmedi v računovodstvu, zaradi katere je pritožnik zamudil rok za plačilo sodne takse, s katerimi pritožnik ponavlja navedbe iz predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ki je že bil zavržen, pritožnik pa zoper sklep o zavrženju ni vložil pritožbe.