CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00063919
SPZ člen 115, 116, 116/1. SZ-1 člen 20, 21, 32, 182, 182/1. ZPP člen 212.
upravnik - stroški upravljanja in obratovanja - posebni skupni deli v etažni lastnini - pogodba o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov - ključ delitve stroškov - dogovor o ključu delitve - trditveno in dokazno breme - stroški postopka - delni uspeh - delni umik - izvršilni stroški
Ključe delitve posameznih stroškov med etažne lastnike upoštevajoč površine posameznih delov, skupnih delov in posebnih skupnih delov določijo etažni lastniki v pogodbi o ureditvi medsebojnih razmerij in ne upravnik. Upravnik je pri delitvi stroškov zavezan izvrševati to, kar so se dogovorili etažni lastniki. Če se etažni lastniki ne uspejo dogovoriti o ključih za delitev stroškov in skleniti pogodbe o medsebojnih razmerjih se do njene sklenitve solastniški deleži določijo glede na površino posameznega dela v etažni lastnini v razmerju do skupne površine vseh posameznih delov v etažni lastnini. Vsak etažni lastnik ali upravnik pa lahko v takšnem primeru predlaga, da pogodbo o medsebojnih razmerjih med etažnimi lastniki nadomesti odločba sodišča v nepravdnem postopku.
Upravnik nima pravice, da bi samostojno spremenil voljo etažnih lastnikov ali pravnomočne odločbe sodišča, saj je zavezan izvrševati to, kar so se dogovorili etažni latniki v Pogodbi o medsebojnih razmerjih oziroma kar je določilo (nepravdno) sodišče.
neupravičena obogatitev - solastnina - izselitev iz stanovanjske hiše - uporabnina solastne stvari
Uporaba nepremičnine je širok pojem, uporaba v smislu bivanja v nepremičnini je zgolj eden izmed možnih načinov uporabe, ne pa edini kot to zmotno meni pritožba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00063958
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - zahtevek na prepoved vznemirjanja - preprečevanje in motenje izvrševanja stvarne služnosti - služnostna pot - dostop do objekta - nevarnost za uveljavitev terjatve - začasna ureditev spornega pravnega razmerja - trditveno breme - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - verjeten obstoj terjatve - kumulativno izpolnjevanje pogojev - nedopustne pritožbene novote
Vprašanje obstoja pogoja iz prve alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ (nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena) za izdajo ureditvene začasne odredbe ni aktualno. Cilj ureditvene začasne odredbe je namreč začasna ureditev spornega pravnega razmerja, navedena določba pa je namenjena izključno zavarovanju (prisilne) izpolnitve.
Nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda nastane, če je oviran edini dostop do hiše, torej ne tudi v primeru, ko je oviran zgolj eden od možnih dostopov.
SPZ člen 33, 33/1. ZPP člen 212, 213, 213/2, 426. ZPSPP člen 23, 23/1, 26, 26/1.
motenje posesti - sodno varstvo posesti - motenje posesti pravne osebe - motenje posesti prek tretje osebe - pasivna legitimacija v sporu zaradi motenja posesti - pravica do posesti - opustitev posesti - pravni interes za ugotovitev motilnega dejanja - informativni dokaz - trditveno in dokazno breme - razpravno načelo - dopolnitev tožbe - pomanjkljiv izrek odločbe - neodločitev o celotnem tožbenem zahtevku - neupoštevanje dopolnitev tožbenega zahtevka - dopolnilni sklep - odločitev o celotnem tožbenem zahtevku
Pravna oseba dejansko oblast nad stvarjo vrši preko fizičnih oseb, ki pa delujejo za doseganje ciljev pravne osebe, in ne svojih lastnih. Ker iz trditev tožnice ni izhajalo, da sta drugo in tretjetoženka delovala ali drugemu naročila zatrjevano motilno dejanje v svojo lastno korist, in ne v korist pravne osebe, katerega organa sta, sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da bi ugotavljalo, ali sta morda motilno dejanje storila v lastnem imenu in na svoj račun.
Sodišče prve stopnje je imelo v listinskih dokazih brez dvoma zadostno podlago za to, da je ugotovilo, da prvotoženka posesti spornih prostorov nima več. Vrnitev posesti in prepoved ponovnih posegov v posest pa je mogoče zahtevati le od posestnika. Od same gole ugotovitve motenja tožnica nima nobene pravne koristi, svoj ekonomski interes pa bo morala uveljavljati izven tega postopka. Sodna praksa je enotna glede dejstva, da je odtujitev stvari, o kateri teče pravda, ovira za tožbo zaradi motenja posesti, ko toženka posesti nima več.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00064346
ZPP člen 328, 328/1. ZNP člen 21, 37. ZVEtL-1 člen 3.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - vpis v zemljiško knjigo - popravni sklep - poprava očitne pisne pomote - pogoji za izdajo popravnega sklepa - razlogi za dovoljenost popravnega sklepa - pravna podlaga za izdajo sklepa - pritožba zoper popravni sklep
Dejstvo, da sodišče prve stopnje ni navedlo pravne podlage za svojo odločitev, še ni razlog za razveljavitev odločitve oziroma nanjo to ne vpliva. Pravna podlaga izpodbijanega sklepa v nepravdnem postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča (ki se je vodil po določbah ZVEtL-1, hkrati pa se uporabljajo tudi določbe SPZ, ki je glavni predpis, ki ureja lastninskopravna razmerja na nepremičninah) je določba 328. člena ZPP, ki se uporablja v skladu s 3. členom ZVEtL-1 in 37. členom ZNP. Ta določa, da lahko sodnik kadar koli popravi napake v imenih in številkah ter druge pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe (tu sklepa) z izvirnikom.
Izpodbijani popravni sklep v pisnih napakah predstavlja le izvedbo tehnične narave, gre za preimenovanje nepremičnine, stavbe v parcelo, potreben zaradi vpisa v zemljiško knjigo, in v ničemer ne posega vsebinsko v prejšnjega. Z izpodbijanim sklepom ni nič drugače odločeno, kot je predlagatelj opisal v predlogu sporno razmerje. Glede na to, da pritožnik ne trdi, da ne gre pri nepremičnin parc. št. 440/57 za (skupno) pripadajoče zemljišče, je izpodbijani sklep skupaj s prvotnim sklepom kvečjemu pritožniku v korist, saj se bo sedaj zgolj udejanjilo (z vpisom v ZK) tisto, kar je že bilo pravnomočno urejeno.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - omejeno število vlog v sporu majhne vrednosti - nedopustne novote - stroški upravljanja, obratovanja in vzdrževanja - izterjava stroškov
Plačilo, ki ga je sodišče naložilo toženki, brez dvoma posega v njeno ustavno pravico do zasebne lastnine, vendar ta poseg nikakor ni neupravičen, upoštevaje ugotovljeno dejansko stanje, na katerega je pritožbeno sodišče vezano, ter zakonska pooblastila upravnika pri izterjavi stroškov obratovanja, vzdrževanja in upravljanja stavbe, kot jih je sodišče prve stopnje pravilno navedlo v razlogih sodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00063888
ZPP člen 156, 156/1, 325, 358, 366, 366/1. ZNP-1 člen 37, 40, 40/1. SPZ člen 70, 70/2, 70/4, 70/5.
delitev solastnine - civilna delitev - razdelitev solastnine z izplačilom preostalih solastnikov - upravičen interes za prevzem solastnih nepremičnin - višina solastniškega deleža - izplačilo vrednosti solastninskega deleža - predmet delitve - vsebina predloga za delitev solastnine - obveznost odločiti o predlogu - odločitev o celotnem predlogu stranke - dopolnitev sklepa - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - pravni interes za pritožbo - pripombe stranke - prošnja za preložitev obravnave - separatni stroški - povrnitev separatnih stroškov
Posebna oblika civilne delitve je določena v petem odstavku 70. člena SPZ. Če takšno obliko delitve predlaga več solastnikov, ima prednost tisti, ki ga določi sodišče, upoštevaje velikost idealnih deležev, dosedanji način rabe stvari in potrebe solastnikov. Ti kriteriji so enakovredni.
Vrstni red izkazanega namena za prevzem nepremičnin ni pravno odločilen. Tudi če bi nasprotna udeleženka izkazala, da lahko preostale solastnike v celoti izplača, ob tem, ko je to izkazal tudi peti predlagatelj, odločitev sodišča ne bi mogla biti drugačna. Tudi v tem primeru bi (v korist petega predlagatelja) prevladal kriterij višine solastninskih deležev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00063795
OZ člen 87, 101, 111, 111/3. ZPP člen 165, 165/3, 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1, 358, 358-5. SPZ člen 95.
ničnost kupoprodajne pogodbe - zahtevek za vrnitev kupnine - ugovor sočasnosti izpolnitve - delna zavrnitev tožbenega zahtevka - izvedensko mnenje - izvedenec psihiatrične stroke - sposobnost razsojanja - delno odvzeta poslovna sposobnost - plačilo uporabnine - obstoj prikrajšanja - dobrovernost - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Toženčev ugovor sočasnosti izpolnitve je materialnopravni ugovor, ki vpliva na utemeljenost tožbenega zahtevka. S tem, ko sodišče temu ugovoru ugodi, deloma zavrne tožbeni zahtevek. Prisodi nekaj manj, ne pa nekaj drugega.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00064309
SPZ člen 60, 60/1, 64, 64/1, 64/2, 92, 92/1, 92/2. ZPP člen 199, 199/1. ZIZ člen 120, 120/1, 155, 155/2.
lastninska (vindikacijska) tožba - vindikacijski zahtevek - pridobitev lastninske pravice na premičnini od nelastnika - pridobitev lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe - dobroverni pridobitelj - dopustitev stranske intervencije - intervencijski interes upnika stranke - zavrnitev predloga o stranski intervenciji
Stranski intervenient je v izvršilnem postopku zoper tožnico predlagal izvršbo na terjatev na izročitev premičnin, ki je predmet tega postopka. Okrajno sodišče v Celju je predlogu ugodilo in dovolilo izvršbo ter izdalo sklep o prenosu terjatve, ki je bil toženki kot dolžnikovemu dolžniku vročen 28. 12. 2021. S tem trenutkom je intervenient pridobil samostojno pravico zahtevati od dolžnikovega dolžnika izročitev premičnin, ki so navedene v sklepu o prenosu (120. člen v zvezi s 156. členom ZIZ), pa tudi pravico, da s tožbo zahteva izročitev stvari, če zanjo nima izvršilnega naslova (drugi odstavek 155. člena ZIZ). Pridobil je torej materialnopravno upravičenje izterjati zarubljeno terjatev. Ker je upnik dolžan ukreniti vse, kar je potrebno, za ohranitev terjatve in jo ob zapadlosti tudi izterjati (120. v zvezi s 156. členom ZIZ), ima po sodni praksi v postopku zaradi ugotovitve obstoja te terjatve položaj sosporniškega intervenienta. Pritožnik zato utemeljeno opozarja, da je izkazal materialno pravno razmerje glede predmeta spora, torej da je postal nosilec upravičenja, o katerem se odloča, kar predstavlja njegov pravni interes za sodelovanje v postopku kot sosporniški intervenient na strani tožnice (202. člen ZPP).
Pritožbeno sodišče po vpogledu v predložene listine ugotavlja, da je toženka izkazala položaj dobrovernega pridobitelja sladkorja, saj je tega sukcesivno naročala pri družbi, ki ga je prodajala v okviru svoje dejavnosti in ji za vsako izvršeno dobavo tudi izstavila račun. S tem je glede na določilo 64. člena SPZ izvirno pridobila lastninsko pravico ne glede na razpolagalno upravičenje družbe C. oziroma eventualno predhodno pridobljeno lastninsko pravico tožnice. Ker je bila ob vložitvi tožbe lastnica vtoževanih premičnin toženka, tožnica s tožbenim zahtevkom na vrnitev stvari ne more biti uspešna.
ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72, 72/2. SPZ člen 9, 27, 28, 43, 43/2, 269. ZPP člen 8.
priposestvovanje lastninske pravice - priposestvovalna doba - domneva dobre vere - dobroverna posest - dobra vera priposestvovalca - opravičljiva zmota priposestvovalca - pravni naslov za posest - veljavni pravni temelj - izročilna pogodba - meja med parcelama - uporaba dela nepremičnine - obseg zemljišča - skrbnost lastnika stvari - standard povprečno skrbnega človeka - dokazna ocena - pravica do izjave - gradbeno dovoljenje - gradnja nadomestnega objekta - pravica do izjave stranke
Za primere, ko je priposestvovalna doba pričela teči v času veljavnosti ZTLR in se do uveljavitve SPZ ni iztekla, priposestvovanje nastopi le, če je posest od uveljavitve SPZ do izteka priposestvovalne dobe (v katero se všteva tudi doba, pretekla v času veljavnosti ZTLR) dobroverna in lastniška.
Zgolj dolgotrajna nemotena uporaba zemljišča za pridobitev lastninske pravice ne zadostuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00063983
ZPP člen 274, 276. ZVEtL člen 21, 26, 26/5, 27, 27/1. OZ člen 768, 771, 772. SZ-1 člen 64. SPZ člen 118, 118/5.
etažna lastnina - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - procesna ovira - procesne predpostavke - zavrženje predloga - preizkus po uradni dolžnosti - pravnomočno razsojena stvar - obnova postopka - objektivna istovetnost - subjektivne meje pravnomočnosti - sodelovanje stranke v postopku - pravica do izjave - formalni udeleženci - materialni udeleženci - razmerje med upravnikom in etažnimi lastniki - upravnik kot zastopnik etažnih lastnikov - obvestilo o poteku postopka - mandatna pogodba - pravna varnost
Namen novele ZVEtL-A je bil, da prepreči širjenje učinka subjektivnih meja pravnomočnosti izdanih odločb na osebe, ki v postopku niso sodelovale.
Ker je razmerje med etažnimi lastniki in upravnikom podobno razmerju s pooblaščencem, morebitna kršitev upravnikove obveznosti nadaljnjega obveščanja ne more pomeniti podlage za zaključek, da etažni lastniki o postopku niso bili obveščeni in jih zato odločitev sodišča o določitvi pripadajočega zemljišča ne zavezuje.
sodna ureditev meje - potek meje - vrednost spornega mejnega prostora - ureditev meje na podlagi zadnje mirne posesti - ureditev meje na podlagi pravične ocene - pravni standard
Po zadnji mirni posesti zaradi posesti dovoza s strani obeh strank, ureditev meje ni mogoča. Pravni standard pravične ocene praviloma pomeni razpolovitev mejnega prostora. Ker v ugotovljenih okoliščinah kakšna drugačna razmejitev kot razpolovitev že zaradi konfiguracije dovoza ne pride v poštev, je sodišče prve stopnje ravnalo materialnopravno pravilno, ko je dovoz, torej sporni mejni prostor med stavbama št. 40 in 41, razdelilo na polovico.
prijava terjatev - prepozna prijava terjatve - terjatev na povrnitev potrebnih in koristnih stroškov - stvarnopravne reparacije - terjatev, nastala po začetku stečajnega postopka - verzijski zahtevek - kondikcijski zahtevek
Upnikova terjatev za povračilo stroškov, ki je verzijske narave, je nastala po začetku stečajnega postopka, prav tako tudi ne gre za katero od terjatev, za katere ZFPPIPP določa, da se plačajo iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upnikov. Sodišče prve stopnje je zato zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko je prijavo terjatve upnika kot prepozno zavrglo.
ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 343, 343/4, 365, 365-1. SPZ člen 33, 33/1, 34, 35.
posestno varstvo - motenje posesti - soposest - ugovor pasivne legitimacije - starost stranke v postopku - lastnik nepremičnin - način izvrševanja posesti - samovoljno ravnanje - ekonomski interes v posestnem sporu - nova pot - kršitev pravice do enakega varstva pravic - petitorna pravda - nedovoljena pritožba - pomanjkanje pravnega interesa - ugodna odločba za stranko
V obravnavanem primeru je bilo samovoljno poseženo na dovozno pot tožnikov, ki so se morali zato začeti voziti po drugi poti. Sam obstoj alternativne poti ni pomemben, saj je tožena stranka z zaprtjem dotedanje poti in vzpostavitvijo nove poti samovoljno posegla v obstoječe posestno stanje. Vprašanje, ali je nova pot boljša ali slabša, ni pomembno.
ZPP člen 286b, 286b/1. SPZ člen 31, 33, 33/1, 33/2.
sodno varstvo posesti - motenje posesti - zadnje stanje posesti - motilno dejanje - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - dejanska oblast nad stvarjo - pravica do samopomoči - menjava ključavnice - soposest - ekonomski interes - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev
Neposredno pred toženkinim motilnim ravnanjem (21. 10. 2019) je toženec razpolagal s ključi hiše, možnost je imel samostojno vstopati vanjo (kot tudi v garažo oziroma drvarnico) in tega mu ni nihče preprečeval. Tudi če bi se izkazalo, da vseh prostorov ni dejansko uporabljal, to na odločitev o motenju posesti ne bi vplivalo.
Za posest prostorov ni odločilno, da jih posestnik ves čas uporablja. Ob upoštevanju posestne volje (animus possidendi) ima že z možnostjo uporabe dejansko oblast nad stvarjo.
Pogoj za pravico do samopomoči je, da je nevarnost neposredna, da je samopomoč takojšnja in nujna ter da način samopomoči ustreza okoliščinam, v katerih obstaja nevarnost. Toženkino ravnanje ni bilo ne takojšnje ne nujno, saj je na zatrjevana motilna ravnanja tožnika odreagirala z znatnim časovnim zamikom.
Posestno varstvo je namenjeno predvsem preprečevanju samovoljnega ravnanja, zato je ekonomski interes načeloma podan vedno, kadar se z zahtevanim posestnim varstvom ta namen lahko uresniči. V obravnavanem primeru so ti pogoji nedvomno izpolnjeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00063424
ZPP člen 133, 133/1, 142, 142/3, 142/4, 214, 214/1, 224, 224/1, 298, 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 67, 67/2, 115.
poslovna stavba - upravnik - posebni skupni del - delitev po solastniških deležih - posli rednega upravljanja - obratovalni stroški in stroški upravljanja - varnostno-receptorska služba - površina poslovnih prostorov - bistvena kršitev določb postopka - pravica do izjave - pravilna vročitev - vročanje vabila na narok za glavno obravnavo - prevzem sodnega pisanja - nedovoljena pritožbena novota - dokaz z zaslišanjem strank - odstranitev stranke z naroka - vzdrževanje reda na glavni obravnavi - neobrazloženo prerekanje trditev nasprotne stranke - prekluzija navajanja dejstev - etažni načrt - dejanska etažna lastnina
Zaslišanje stranke kot dokaznega sredstva nima zveze s pravico stranke, da se izjavi o pravnih in dejanskih vidikih spora, da predlaga dokaze in se izjavi o navedbah nasprotne stranke.
Tako odločitev, da se zaslišanje prekine, kot odločitev, da se zakonitega zastopnika odstrani iz razpravne dvorane, predstavljata sklepa procesnega vodstva razpravljajoče sodnice, glede katerih se je toženka imela možnost izjasniti v pritožbi.
Kataster stavb je temeljna evidenca, v katero se evidentirajo podatki o stavbah in delih stavb, preizkus etažnega načrta pa je v pristojnosti GURS. Ta je v upravnem postopku njegovo pravilnost tudi potrdila, zato je sodišče prve stopnje pravilno sprejelo tožničin ključ delitve stroškov, ki se na ta elaborat opira.
SPZ člen 119, 119/4, 119/6. SZ-1 člen 37, 37/5, 41, 41/1, 44, 44/3. SZ-1E člen 41, 41/1, 41/3, 41/4.
gospodarski spor majhne vrednosti - izterjava vplačil v rezervni sklad - upravljanje večstanovajskih stavb - aktivna legitimacija upravnika večstanovanjske stavbe - povišanje prispevka etažnih lastnikov v rezervni sklad - potrebna večina etažnih lastnikov - stavba z več vhodi - rezervni sklad - namen instituta - zbor etažnih lastnikov - vabilo
Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da glede na okoliščine obravnavanega primera, za odločitve v zvezi z rezervnim skladom za vhod na naslovu Ulica 7 zadostuje večina etažnih lastnikov na omenjenem naslovu in ne na ravni celotne stavbe. Ker so etažni lastniki vhoda na naslovu Ulica 7 leta 1995 sklenili pogodbo o upravljanju, ki z uveljavitvijo SZ-1 ni prenehala veljati, in je bila tožeča stranka stranka imenovana za upravnika vhoda (in ne celotne večstanovanjske stavbe), ni v nasprotju s SZ-1, če do ureditve enotnega rezervnega sklada vodi sredstva obveznega rezervnega sklada posebej za ta vhod.
Zavzeto stališče sodišča prve stopnje dodatno potrjuje tudi dejstvo, da je novela SZ-1E v 41. členu uredila situacije, kot je obravnavana. V prvem odstavku namreč določa, da etažni lastniki večstanovanjske stavbe, ki imajo na dan uveljavitve tega zakona določenih več upravnikov (po vhodih), v petih letih od uveljavitve tega zakona določijo enega upravnika, ki za večstanovanjsko stavbo vzpostavi en rezervni sklad. Določbe ni mogoče razlagati tako ozko, da bi moral biti za vsak vhod imenovan drug upravnik, temveč je bistveno to, da so etažni lastniki odločitve o imenovanju upravnika in pogodbe o upravljanju sprejeli za vsak posamezni vhod posebej, četudi so se odločili za istega upravnika. Prav dejstvo, da je novela SZ-1, ki je bila sprejeta (šele) leta 2021, v prvem odstavku 41. člena določila prehodno obdobje, da se za večstanovanjsko stavbo oblikuje en rezervni sklad, potrjuje stališče sodišča prve stopnje, da je bilo tudi po sprejetju SZ-1 možno, da je imela stavba z več vhodi tudi več rezervnih skladov (in upravnikov).
ureditev razmerij med solastniki - solastnina nepremičnin - delitev solastnine - fizična delitev nepremičnin - ureditev razmerij med etažnimi lastniki - akt o ustanovitvi etažne lastnine - posli rednega upravljanja - uporaba vrta - pravno razmerje - določitev načina rabe nepremičnine - lastninska pravica na stanovanju - skupni del zgradbe - enostranski pravni posel - idealni delež solastnika - potrebna večina solastnikov - potrebna večina etažnih lastnikov - soglasje etažnih lastnikov - skupni deli - sosedsko pravo - sprememba okoliščin - pričakovana zasebnost - načelo sorazmernosti
Predlagateljica je s pridobitvijo lastninske pravice na stanovanju vstopila v solastninsko pravno razmerje, kot je bilo urejeno z aktom o ustanovitvi etažne lastnine.
Institut nadomestnega soglasja po naravi stvari omejuje lastninski položaj tistih solastnikov, ki niso soglašali s sprejetjem odločitve. Legitimen razlog te omejitve je v zagotavljanju delovanja skupnosti oseb, ki jih povezuje lastništvo etažnih enot v isti zgradbi in ki so zaradi tega neogibno soodvisne pri izvrševanju solastninskih upravičenj glede skupnih delov zgradbe.
Nasprotna udeleženca sta ob vstopu v solastniško razmerje vedela (ali vsaj mogla vedeti), da izključna raba vrta ne odraža njunih solastniških upravičenj na skupnih delih, in nista mogla računati z nespremenljivostjo ureditve, določene v Aktu o ustanovitvi etažne lastnine. Ob pridobitvi etažne lastnine sta mogla pričakovati le toliko zasebnosti, kolikor jo lahko nudi bivanje v dvostanovanjski stavbi s skromnim obsegom zemljišča okrog nje.
motenje posesti - sodno varstvo posesti - posest - posestnik - zadnja mirna posest - posest na silo - hoja in vožnja po tuji nepremičnini - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - dovoljena samopomoč
Tudi posestnik, ki je pridobil posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, ima pravico do varstva, vendar pa je nima nasproti tistemu, od katerega je na tak način prišel do posesti, če je ta izvrševal dovoljeno samopomoč iz 31. člena tega SPZ (33. člen SPZ).
SPZ člen 24, 24/2. ZPP člen 7, 7/1, 8, 154, 154/3, 212, 258, 258/2, 262, 262/2.
motenje posesti - posestno varstvo posrednega posestnika - posredna posest lastnika - aktivna legitimacija družbe - aktivna legitimacija družbenika - ugovor pravice do posesti - nesklepčnost tožbe - pomanjkljiva trditvena podlaga - trditveno in dokazno breme - dokazna ocena - delni uspeh v pravdi - pravdni stroški po uspehu
Najemnica je svojo neposredno posest izvajala na podlagi najemne pogodbe, ki jo je sklenila s tožnico, kar pomeni, da je bila tožnica v tem primeru posredna posestnica in s tem upravičena zahtevati posestno varstvo. Vprašanje, ali je bila najemna pogodba veljavno sklenjena, je vprašanje o pravici, kar ni predmet postopka zaradi motenja posesti v skladu z določbami ZPP. Ker je bila tožnica posredna posestnica, je bila tako upravičena zahtevati posestno varstvo, posledično pa tožba zaradi tega ni nesklepčna.
Tožbo je treba brati kot celoto. Celotna tožba izhaja iz domneve tožnice, da je motilna ravnanja izvedel zgolj toženec in nihče drug.