Navedene priče so sicer izpovedovale v smeri, da sta tožnika bila opozorjena na rabo tuje nepremičnine, vendar nobena od teh prič ni podrobneje izpovedala o časovnih in krajevnih okvirjih opozorila, tj. kdaj so tožnika opozorile, na katerem kraju, na kak način, kako sta tožnika reagirala na opozorila in podobno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00058058
ZFPPIPP člen 342, 342/1, 342/1-3. ZPP člen 206, 207.
stavbna pravica - predhodno vprašanje - pogoji za prekinitev postopka - zemljiškoknjižni postopek
Dejstvo je, da v predmetnem pravdnem postopku tožeča stranka od tožene stranke zahteva, da preneha uporabljeni zadevno transformacijsko postajo, ki se nahaja na parc. št. 1, ki naj bi bila v lasti tožnice in odstrani celotno opremo, ki je priklopljena na to transformacijsko postajo, vendar pa je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno ugotovilo, da obstoj navedenih stavbnih pravic predstavlja predhodno pravno vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v predmetnem postopku in zato se je pravilno odločilo, da predmetni postopek prekine do pravnomočnosti zemljiškoknjižnega postopka.
SPZ člen 37, 88, 89, 90, 217, 217/1. ZPP člen 2, 89, 89/2, 274, 308, 337, 343, 343/2, 360, 360/1.
priposestvovanje stvarne služnosti - dobra vera - pričetek teka priposestvovalne dobe - razdelitev solastnine - nujna pot - zavrženje pritožbe kot prepozne
Priposestvovalni čas je pričel teči šele od razdružitve solastninske skupnosti (poravnava z dne 4.1.2005) in od takrat naprej, in ves čas priposestvovalne dobe, je morala pri tožnici in njenih pravnih prednikih biti podana dobra vera. Od uveljavitve SPZ naprej (1.1.2003) pa velja razlaga:“Pogoj dobre vere pa ni izpolnjen, če je bila med lastnikom gospodujoče stvari in lastnikom služeče nepremičnine sklenjena samo pogodba o ustanovitvi služnosti, služnost pa ni bila vpisana v zemljiško knjigo.“ Razlaga pojma „dobra vera“ vključuje elementa opravičljive zmote (subjektivni pogoj) in ustrezne raziskovalne skrbnosti posestnika (objektivni pogoj), (ne)obstoj teh elementov pa je odvisen od ugotovljenih odločilnih dejstev.
gradnja na tujem svetu - dobroveren graditelj - dobrovernost graditelja - dobroverna pridobitev nepremičnine - dobra vera pridobitelja nepremičnine - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo - nasprotovanje gradnji - dobra vera priposestvovalca - priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini
Izdaja gradbenega dovoljenja samo po sebi še ne pomeni, da je bil graditelj pošten oziroma v dobri veri, da gradi na svojem. V ugotovljenih okoliščinah tudi vlaganja v gradnjo na sporni nepremičnini s strani članov društva niso mogla privesti do pridobitve lastninske pravice na podlagi pravil o gradnji na tujem svetu.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00058378
ZZK-1 člen 243. DZ člen 67. OZ člen 86.
izbrisna tožba - prodajna pogodba - nična pogodba - neveljavnost vknjižbe - nedopusten nagib - izigranje upnikov - dokazna ocena - skupno premoženje razvezanih zakoncev - skupna terjatev iz naslova vlaganj v nepremičnino
Toženec je namenoma, s kombinacijo svojih pravnih dejanj dosegel, da tožničina terjatev iz prej toženčevega (nepremičnega) premoženja ne more biti poplačana. To, da je zaradi odtujitve dela svojih nepremičnin toženec prejel kupnino, na tako presojo ne vpliva. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni naključje, da je vsa denarna sredstva, čeprav je vedel, da ima tožnica do njega terjatev, (z vednostjo toženke) naložil v kriptovalute, na katere tožnica z izvršbo realno ne more poseči.
Glede na ugotovitev, da je bil glavni namen pogodbe izigrati tožnico kot upnico in ji preprečiti poplačilo, je pravilna materialnopravna presoja, da je pogodba zato v celoti nična. Pravilna pa je posledično tudi odločitev, da so neveljavni na podlagi te (nične) pogodbe izvedeni zemljiškoknjižni vpisi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LOKALNA SAMOUPRAVA - STVARNO PRAVO
VSL00064703
ZPP člen 3, 3/3. ZSPDSLS-1 člen 2, 3, 3/1, 3/1-4, 5, 26, 26/2, 27, 49, 49/1, 49/2, 52, 54. ZLNDL člen 5.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - odločitev o primarnem tožbenem zahtevku - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - pritožbeni postopek - sodna poravnava - samoupravna lokalna skupnost - stvarno premoženje lokalne skupnosti - nedopustnost razpolaganja - nedovoljeno razpolaganje - razpolaganja strank v nasprotju s prisilnimi predpisi
Pri ravnanju s stvarnim premoženjem upravljalca (tožečo stranko) zavezujejo poleg načela gospodarnosti zlasti načela odplačnosti, enakega obravnavanja udeležencev v postopkih, načelo preglednosti vodenja postopka in sprejemanja odločitev ter načelo javnosti, ki bi bila v primeru sklenitve predložene sodne poravnave prezrta oziroma zanemarjena.
Postopek razpolaganja z nepremičnim stvarnim premoženjem samoupravne lokalne skupnosti se lahko izvede praviloma le, če je nepremično premoženje vključeno v veljavni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem, ki ga sprejme (zaradi spremenjenih razmer ali nepredvidenih okoliščin na trgu) in tudi dopolnjuje svet samoupravne lokalne skupnosti. Iz predložene poravnave ni razvidno, da bi bil v postopek obravnavanega razpolaganja vključen svet mestne občine.
Postopek razpolaganja z nepremičnim premoženjem se praviloma izvede z javno dražbo, razen, če se z javnim zbiranjem ponudb pričakuje višja kupnina. Zakon izjemoma dopušča neposredno pogodbo, vendar le v primerih: če se prodajajo solastniški deleži na nepremičninah, ki so manjši ali enaki 50 %; če se prodajajo solastniški deleži na zasedenih stanovanjih, ki jih zaseda solastnik; če je posamezna ocenjena ali orientacijska vrednost nepremičnine nižja od 20.000 EUR; ali če je pridobitelj pravna oseba javnega prava. V obravnavani zadevi ne gre za primer, ko bi bila dopustna neposredna pogodba.
Predložena sodna poravnava ne izpolnjuje opisanih zakonskih pogojev za razpolaganje s stvarnim premoženjem tožeče stranke po metodi neposredne pogodbe.
varstvo lastninske pravice - vznemirjanje lastninske pravice - nedovoljen poseg v lastninsko pravico - poseg v sosednje zemljišče - odvodnjavanje meteornih voda - vzpostavitev prejšnjega stanja - sanacija brežine - določenost tožbenega zahtevka
Lastnik ne sme poglabljati svoje nepremičnine ali tako posegati vanjo, da bi zaradi posegov sosednja nepremičnina izgubila trdnost, stabilnost ali oporo.
Tožbeni zahtevek je po eni strani dovolj konkreten, da ne dopušča izogibanja v smeri, da bi bili morebitni izvedeni podporni ukrepi nezadostni, po drugi strani pa dovolj odprt, da toženki še vedno pušča dovolj izbire.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00057968
ZIZ člen 83, 86. SPZ člen 177. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 50. ZN člen 48.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na premičnino - ugovor tožene stranke - predmet rubeža - prepoved razpolaganja z zarubljenim predmetom - register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin - ravnanje dolžnika - ničnost pogodbe - fiktivna pogodba - vrsta pravnega posla - lastninska pravica na stvari - pomankanje razlogov glede odločilnih dejstev - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nezakonito dejanje
Sodišče prve stopnje ni odgovorilo na ugovor tožene stranke, da je pridobljena premičnina že zarubljena in rubež vpisan v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin in zato po 86. členu ZIZ je tak posel prepovedan. Zato gre za 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP.
SPZ člen 128 - 137, 154, 154/3, 167, 167/2, 167/3, 168. ZZK-1 člen 206 - 212. ZFPPIPP člen 226, 226/4, 374.
ločitvena pravica - zastavna pravica na premičninah - ročna zastava - izvensodna prodaja zastavljene stvari - soglasje za prevzem premoženja - prenehanje zastavne pravice - smiselna uporaba pravil - prenehanje hipoteke - zastaranje hipoteke - izbris hipotek - pretrganje zastaranja - vezanost na pravnomočno sodbo - stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase
Odločitev sodišča prve stopnje o smiselni uporabi o prenehanju hipoteke po tretjem odstavku 154. člena SPZ za prenehanje ročne zastave, je materialnopravno zmotna. To pa že zato, ker ni nobene podlage za smiselno uporabo te določbe tudi v postopku ročne zastave premičnine. Prenehanje ročne zastave je posebej določeno v 168. členu SPZ, prenehanje hipoteke pa v 154. členu SPZ. Za hipoteko kot zastavno pravico na nepremičnini in za ročno zastavo kot zastavno pravico na premičnini veljajo posebna pravila za njuno prenehanje.
izpraznitev in izročitev stanovanja - aktivna legitimacija - dejanska etažna lastnina - nerazdeljena solastnina - izročitev stvari v posest
Ker zakon solastniku omogoča lastninsko tožbo neodvisno od drugih solastnikov na celi stvari, lahko tožeče stranke zahtevajo izročitev stvari v svojo posest in ne tudi v soposest drugega solastnika.
stvarna služnost - stvarna služnost pešpoti - priposestvovanje služnosti - ukinitev služnosti - bistveno spremenjene okoliščine - tehtanje interesov služeče in gospodujoče nepremičnine - možnost dostopa do zemljišča
Ob že obstoječi povezavi tožničine nepremičnine na severni strani, enostavni možnosti vzpostavitve potne povezave na južni strani in bistvenih obremenitvah toženkine nepremičnine zaradi obstoječe služnosti, ne more biti dvoma, da predstavlja ta služnost močnejši poseg v lastninsko pravico služeče nepremičnine, kot pa gospodarsko korist za gospodujočo nepremičnino. Načelo čim manjšega obremenjevanja lastninske pravice na služeči nepremičnini v danih okoliščinah pretehta.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00057800
ZPP člen 154, 154/1.. OZ člen 133, 133/1.. SPZ člen 75, 75/1.
imisije - stvarnopravno varstvo pred imisijami - obligacijskopravno varstvo - različna dejanska in pravna podlaga - uspeh v postopku - odločitev o stroških postopka
Sodišče prve stopnje se je ukvarjalo tako z vprašanjem, ali predstavljajo zatrjevani odvzemi svetlobe, zamakanja in podobni vplivi, prepovedane stvarnopravne imisije, kot z vprašanjem, ali predstavlja sporni del zidu vir nevarnosti v smislu obligacijsko pravnega imisijskega varstva. Ukvarjalo se je z dvema sklopoma dejanske in pravne podlage. Tožnika sta uspela zgolj s pravnim varstvom, ki sta ga utemeljevala na zidu kot viru nevarnosti oziroma grozeči škodi. To okoliščino je treba upoštevati pri odločanju o stroških.
Tožencem je že naloženo, da odstranijo in izravnajo zemljino nad armirano betonskim delom zidu. Odstranitve omenjene zemljine sama po sebi narekuje tudi odstranitev tam zasajenih dreves in grmičevja, saj bodo s tem ostala brez substrata za svojo rast.
spor zaradi motenja posesti - sodno varstvo posesti - rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti - pravočasnost tožbe - prekluzivni rok - posest - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - postavitev ograje - obrazložitev zavrnitve dokaza - pritožbene novote
Za posestno varstvo je relevantno le posestno stanje pred očitanim motilnim ravnanjem, ne pa tudi pravica do te posesti. Razpravljanje o tem, da tožeča stranka ni lastnik niti najemnik spornega zemljišča zato za odločitev nima nobenega pomena, saj je pomembna samo posest, torej dejanska oblast nad spornim delom zemljišča. Obstoj tožnikove posesti pa je sodišče prve stopnje ugotovilo.
Ni pomembno, kdaj točno je bilo izvedeno motilno dejanje, ampak kdaj je tisti, ki je bil moten v svoji mirni posesti, izvedel za motenje.
Varstvo posesti je namenjeno le začasni ureditvi razmerji in vzpostavitvi zadnjega mirnega posestnega stanja pred motenjem. Trajno se razmerja med strankami uredijo v petitorni pravdi, v kateri pa se razpravlja in ugotavlja stvarne pravice strank na spornem zemljišču.
Regulacijska začasna odredba je sredstvo zavarovanja in ne sme nadomestiti rednega sodnega varstva. S predlogom za izdajo začasne odredbe, ki se pokriva s tožbenim zahtevkom, lahko tožnik uspe, če je predlagano začasno varstvo nujno potrebno, da kasnejše sodno varstvo ne bi ostalo brez pomena. Sodišče prve stopnje je zato pravilno opozorilo na restriktiven pristop pri presoji pogojev za izdajo regulacijske začasne odredbe. Kot je pravilno zapisalo, se lahko izda le, če se izkaže, da bi brez nje pravno varstvo po tožbenem zahtevku izgubilo smisel. Pritožbeno sodišče zato v celoti pritrjuje pravilni presoji sodišča prve stopnje, v nadaljevanju pa odgovarja na posamezne pritožbene navedbe.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - priposestvovanje - poizvedovalna (raziskovalna) dolžnost - kupoprodajna pogodba - predmet prodajne pogodbe - pravni naslov - pravni naslov za lastniško posest - dobra vera - dokazi in dokazovanje - odločilna dejstva - priče - dokazna ocena - dokazna ocena izpovedbe prič - zavrnitev dokaza - izvedensko mnenje
Pritožbene navedbe, da sodišče ni zaslišalo »nobene od natančno predlaganih oseb,« so nekonkretizirane, saj pritožba ne pove, katerih oseb ni zaslišalo in katero odločilno dejstvo naj bi se z njihovim zaslišanjem ugotavljalo. Tudi v zvezi z obširnimi navedbami o nezaslišanju H. H. pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožba ne pove konkretizirano, v zvezi s katerim odločilnim dejstvom je predlagala njeno zaslišanje; kolikor se da razbrati, je bil tudi ta dokaz predlagan v zvezi s poizkusi toženca diskreditirati priče tožnice, vendar pritožba ne more uspeti s parcialnim sklicevanjem na neizvedbo enega (indičnega) dokaza, ko hkrati konkretizirano ne izpodbije drugih razlogov sodišča prve stopnje o odločilnih dejstvih, ki jih je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi drugih dokazov (prič, listin in fotografij).
Vsebino sodne poravnave lahko sporazumno, na enak način kot so jo sklenile, spremenijo le vsi udeleženci poravnave. Če se z njo ne strinjajo (več) ali ugovarjajo njeni pravilnosti, jo lahko izpodbijajo le s tožbo kot izrednim pravnim sredstvom po določbah 392. člena ZPP. S popravnim sklepom je po presoji pritožbenega sodišča sicer mogoče popraviti pisni odpravek sodne poravnave, vendar le, če gre za očitne pisne ali računske pomote ter pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa odpravka z izvirnikom v smislu prvega odstavka 328. člena ZPP. Napaka se ne sme nanašati na napake pri oblikovanju volje udeležencev, za kar gre v obravnavanem primeru, temveč le na napake „tehnike pisne redakcije“, ki so nastale pri pisni izdelavi izdatka poravnave oziroma pri sestavljanju prepisa sodne poravnave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00058777
SPZ člen 92, 92/1. ZIZ člen 192, 192/2.
tožba na izselitev in izpraznitev nepremičnine - varstvo lastninske pravice - razmerja med solastniki - nerazdeljena solastnina - prodaja idealnega deleža nepremičnine na javni dražbi - nakup idealnega deleža - izvršljivost sklepa o izvršbi - neizvršljivost sklepa - ugovor litispendence - res iudicata v izvršilnem postopku - preuranjena tožba - pravni interes po pravnomočno končanem sporu - izselitev dolžnika iz stanovanjske hiše - izselitev iz nerazdeljene stanovanjske hiše - izvršilni naslov za izselitev dolžnika - formalna pravnomočnost
Izselitev iz idealnega dela nepremičnine ni mogoča, saj ni znano, kateri del nepremičnine je v posesti katerega izmed solastnikov. Zato v situaciji, ko je predmet nakupa idealni solastniški delež nepremičnine, določba drugega odstavka 192. člena ZIZ, ne pride v pošev in sodišče prve stopnje v taki situaciji v izvršilnem postopku ne more izdati izvršilnega naslova za izselitev dolžnika. Glede na povedano je zgoraj navedeni sklep, izdan v izvršilnem postopku, v delu, ki se nanaša na izselitev iz solastnega deleža, neizvršljiv. Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču teorije, da so sodbe, ki jih ni mogoče izvršiti, neupoštevne. Te sodbe postanejo formalno pravnomočne in jih je mogoče izpodbijati s pravnimi sredstvi, ne postanejo pa materialno pravnomočne in tudi niso izvršilni naslov. Zatorej ima tožnik v tej pravdi pravni interes za tožbo na izselitev in izročitev stanovanjske hiše, in to glede cele stanovanjske hiše.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00057514
SPZ člen 106, 115. OZ člen 288. ZPP člen 3.
upravnik - plačilo obratovalnih in vzdrževalnih stroškov - pogodba o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov - obračun obratovalnih stroškov - razdelilnik stroškov - opredelitev do relevantnih navedb stranke - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje zaradi zmotne uporabe materialnega prava - soglasje k umiku - delni umik tožbe
Tožeča stranka je sama podala delni umik tožbe z drugo pripravljalno vlogo z dne 29. 6. 2020 glede zneskov po računih 023/17, 055/17, 091/17, 133/17, 174/17, 218/17 in delno po računu 251/17. Tožena stranka se je z delnim umikom v pripravljalni vlogi z dne 10. 7. 2020 strinjala. Sodišče prve stopnje zato ni imelo nobene podlage, da delnega umika tožbe ne bi upoštevalo. Ker pri umiku tožbe ne gre za razpolaganje z zahtevkom, umika tožbe sodišče ne more preprečiti s sklicevanjem na 3. člen ZPP. Edini pogoj za umik tožbe po vložitvi odgovora na tožbo je privolitev tožene stranke. Ta pa je bila podana jasno in nepogojno.
Tožeča stranka kot upravnik je bila dolžna vsako leto etažnim lastnikom predložiti obračun dejanskih stroškov in nato opraviti ustrezen poračun. Navedeno izhaja tudi iz Pogodbe o upravljanju, ki določa obveznost upravnika, da najmanj enkrat letno lastnikom predložiti obračun skupnih stroškov oziroma tudi v vmesnem obdobju po predhodnem dogovoru. Navsezadnje je tudi povsem življenjsko logično, da se v primeru pavšalnega plačevanja stroškov oziroma akontacij, na koncu določenega obdobja napravi poračun, da se ugotovi dejanska poraba. V nasprotnem primeru lahko pride do neupravičene obogatitve na strani prejemnika.
Ker tožeča stranka ni nikoli predložila letnih obračunov stroškov (česar sama ni zanikala), ni mogoče ugotoviti, kolikšni so bili dejanski stroški v posameznem letu. V primeru, da bi se izkazale za resnične trditve tožene stranke, da dejanske stroške s pavšali preplačuje, bi to vplivalo na utemeljenost tožbenega zahtevka po višini. V primeru preplačil bi bila tožeča stranka v skladu z zgoraj citiranimi pogodbenimi določili dolžna to upoštevati kot dobropise na prihodnjih računih.
motenje posesti - izvrševanje posesti - dejanska oblast nad stvarjo - dedovanje - pridobitev posesti dediča - upravičenje do posestnega varstva - pravica do zasebnosti - pravica do nedotakljivosti stanovanja - dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave
Tožniki so zatrjevali prost dostop do stanovanja (in ne v stanovanje). Tudi če so bila vrata stanovanja običajno odklenjena, to ne pomeni, da so v stanovanje vstopali neomejeno, po lastni volji. Tudi sami so trdili, da so tja zgolj prihajali na obisk. Pravice do posestnega varstva stanovanja nimajo, saj na njem posesti niso imeli. Res je sicer, da je prvi tožnik v trenutku očetove smrti (zakonito) posest pridobil tudi kot dedič. Vendar pa je sodišče prve stopnje pravilno izpostavilo, da bi ugoditev zahtevku v tem delu kršila pravico do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja ljudi, ki v njem bivajo. Ob upoštevanju ustavnih pravic toženca prvemu tožniku ni mogoče nuditi zahtevanega posestnega varstva oziroma tožbenemu zahtevku ni mogoče ugoditi, saj bi šlo za prekomeren poseg v pravico toženca in njegove matere do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00058507
SPZ člen 11, 249. OZ člen 5, 190, 190/1. ZPP člen 337.
stvarno breme - nadomestilo za uporabo - podatki o pravici, ki se vpišejo v zemljiško knjigo - vpisani podatki v zemljiški knjigi - domneva o lastniku nepremičnine - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - zaznamba spora pri izbrisni tožbi - ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe - časovne meje pravnomočnosti - stanje ob zaključku glavne obravnave - nova dejstva - načelo vestnosti in poštenja - plačilo DDV - neupravičena obogatitev - odločitev o stroških
Po prvem odstavku 11. člena SPZ velja domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiški knjigi. Dobroverne osebe, ki so pridobile pravice v zaupanju v zemljiško knjigo, se varuje tudi zoper pravice tretjih oseb, ki so nastopile (nastale) na podlagi pravnih dejstev, ki niso bila vpisana v zemljiško knjigo. Glede na okoliščine konkretnega primera je po prepričanju pritožbenega sodišča treba dati prednost načelu zaupanja v zemljiško knjigo, ne glede na pravdo v zvezi z ničnostjo oz. izbrisno tožbo. Po presoji pritožbenega sodišča je odločilno, da je tožena stranka vknjižena v zemljiški knjigi kot edina lastnica nepremičnine ID znak 00 141/1 z začetkom učinkovanja vpisa od 14. 7. 2014, pri čemer je bila vknjižena kot zemljiškoknjižna lastnica cit. nepremičnine tudi ob zaključku glavne obravnave. Sodba namreč zagotavlja pravno varstvo glede na stanje ob njeni izdaji, kar je po enotnem stališču teorije in sodne prakse trenutek konca glavne obravnave. Za odločitev o pritožbi zato ni odločilna sodba prvostopenjskega sodišča v zvezi z izbrisno tožbo, ki ob zaključku glavne obravnave še ni bila pravnomočna, niti sodba višjega sodišča, priložena k pritožbi, ki ob zaključku glavne obravnave še ni obstajala. Po stališču pravne teorije je (zgolj) to, kar je pravnomočno razsojeno, treba šteti za resnično.