Po povedanem je ugotoviti, da gre v konkretnem primeru za popolnoma drugačno situacijo, saj tožnik ne zatrjuje, da bi postal lastnik nepremičnin na podlagi enega izmed zakonov o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini, ampak zatrjuje, da je njegova mati postala lastnica sporne nepremičnine na podlagi pravnega posla, in sicer ustne menjalne pogodbe, dogovorjene v okviru komasacijskega postopka, ki je bila v pretežnem delu izvršena, neizvršen je ostal le prepis lastninske pravice na sporni nepremičnini nanjo.
Od dogovora strank o vsebini stavbne pravice je razvidno, ali stavbna pravica obremenjuje celotno nepremično, ali je bila ustanovljena omejena stavbna pravica.
Poslovodja brez naročila mora potem, ko je posel dokončan, dati dominusu obračun ter mu prepustiti koristi, ki jih je zanj pridobil, hkrati pa ima pravico do povračila potrebnih in koristnih stroškov. Povračilna dolžnost nastane torej šele po končanju posla. Šele tedaj je mogoče ugotoviti, kateri stroški so bili potrebni in koristni, sicer glede na celotni rezultat gestije.
Pri ugotavljanju ekonomskega interesa za motenjsko tožbo, je treba izhajati iz okliščin primera, ki so veljale v času nastanka motenja.
Glede na vsebino lastninske pravice, ki daje lastniku lastninskopravna upravičenja, in je opredeljena v 37. členu SPZ, upoštevaje, da drugotoženi niti ni zatrjeval obstoja stvarne ali obligacijske pravice na nepremičnini tožnikov, ki bi mu dajala pravico do vznemirjanja, je tudi zaključek o protipravnosti pravilen, medtem ko se je sodišče na lokacijsko informacijo sklicevalo le kot na dodaten razlog. Pritožbena navedba o zlorabi pravic tožnikov, ki sta pravno varstvo zahtevala šele osem let po izgradnji nadstreška, ki ju v ničemer ne ovira, predstavlja lastno stališče pritožnika, za katerega v dokaznem postopku ni podlage, kar velja tudi za pritožbeno trditev, da nadstrešek, ki naj bi segal 20 cm v zračni prostor nepremičnine tožnikov ne pomeni vznemirjanja lastninske pravice, ker naj bi lastninska upravičenja tožnikov ne bila v ničemer okrnjena.
Tožnik ni dokazal svojih trditev o menjalni pogodbi, sklenjeni in realizirani v letu 1984 tako, da je na podlagi menjalne pogodbe sam prevzel v posest sporna dela nepremičnin tožencev in v nadaljevanju v vse do leta 2019 oziroma 2020 to tudi nemoteno izvrševal. Pravilen je zato materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje o neutemeljenosti tožnikovih trditev in zahtevka, da je glede na določila 28. in 43. člena SPZ na spornih dellih nepremičnin tožencev pridobil lastninsko pravico na podlagi priposestvovanja.
Pri upravljanju nepremičnin s položajem skupnega dela stavbe je, tako kot pri vsakem skupinskem odločanju, treba upoštevati nekaj splošnih načel. Bistveno za skupno odločanje je, da o zadevah skupnosti udeleženci skupnost drug drugemu (jasno in navzven spoznavno) izrazijo svojo voljo glede predmeta skupnosti.