• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 29
  • >
  • >>
  • 21.
    VDSS Sodba Psp 375/2019
    30.1.2020
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS00032876
    ZPKri člen 6, 6/2, 6/3, 7.. URS člen 30.. ZPIZ-2 člen 7, 131, 161, 161/1, 161/1-12.. ZPIZ-1 člen 189.
    predčasna pokojnina - pokojninska doba brez dokupa - bivši politični zapornik
    Ne glede na definicijo in institut pokojninske dobe brez dokupa, ki je bil uveden z ZPIZ-2, je v konkretnem primeru, ker gre za lex specialis, glede na načelo lex specialis derogat legi generali, potrebno uporabiti določbe ZPKri in upoštevati definicijo pokojninske dobe, kot je veljala v času sprejetja ZPKri (21. 10. 1996), ko je veljal ZPIZ-92, kot tudi ob upoštevanju definicije pokojninske dobe kot je veljala v času vložitve vloge za priznanje statusa političnega zapornika (28. 12. 2007), ko je veljal ZPIZ-1 in upoštevati namen ZPKri. Ta je v tem, da se bivšemu političnemu zaporniku upošteva čas, ki mu je bil priznan na podlagi sklepa posebne komisije enako kot delovno aktivnemu zavarovancu, ki je bil obvezno vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pri tem je sredstva za povečanje obveznosti iz pokojninskega zavarovanja po 6. členu ZPKri dolžna zagotoviti država (7. člen ZPKri, 12. alineja prvega odstavka 161. člena ZPIZ-2).

    Ker je tožnik zahtevo za priznanje statusa vložil 28. 12. 2007, je pri presoji narave pokojninske dobe priznane na podlagi določb ZPKri, potrebno upoštevati določbe tedaj veljavnega ZPIZ-1, ki dobe brez dokupa ni urejal. Takšno stališče je že zavzelo pritožbeno sodišče v zadevi Psp 321/2019, smiselno enako pa tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sodbi opr. št. VIII Ips 219/2016 z dne 24. 1. 2017. Iz te sodbe izhaja, da je potrebno tudi pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine presojati po določbah zakona, ki je veljal v času vložitve zahteve za priznanje statusa.
  • 22.
    VDSS Sklep Pdp 16/2020
    30.1.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VDS00032895
    ZPP člen 394-11, 395, 396, 397, 397/2, 398, 398/1.. KZ-1 člen 197.
    obnova postopka - zavrženje predloga za obnovo - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - šikaniranje na delovnem mestu - mobing - kazenska oprostilna sodba
    Tožnik vztraja, da je predlog za obnovo postopka utemeljen, ker je bila v kazenskem postopku zoper njega izdana oprostilna sodba zaradi kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu (197. člen KZ-1). Sodišče prve stopnje je utemeljeno izpostavilo, da tožnik v predlogu ni izrecno navedel, kateri obnovitveni razlog uveljavlja. Drugi odstavek 397. člena ZPP namreč zahteva, da je treba v predlogu navesti zakoniti razlog, na podlagi katerega se zahteva obnova. Po prvem odstavku 398. člena ZPP sodišče zavrže predlog, ki je prepozen (396. člen ZPP), nepopoln (drugi odstavek 397. člen ZPP) ali nedovoljen (395. člen ZPP). Kljub procesni odločitvi o zavrženju predloga se je sodišče opredelilo tudi do vsebine predloga, ki je (tako kot pritožba) v bistvenem kritika ureditve obnovitvenega razloga iz 11. točke 394. člena ZPP, ker se nanaša le na kazensko obsodilno sodbo, ne pa tudi na oprostilno sodbo. Še zlasti tožnik na to opozarja v zvezi z ureditvijo odpovednega razloga v 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZPP, pri čemer pa slednje ureditve same po sebi niti ne problematizira.
  • 23.
    VSK Sklep I Kp 2267/2020
    30.1.2020
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSK00031559
    ZKP točka 201, 201/1, 201/1-1.. URS člen 20.
    priporni razlogi - izročitev obdolženca - begosumnost - evropski nalog za prijetje in predajo - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - nezakonito prečkanje državne meje - sorazmernost pripora z ogroženo varnostjo ljudi - podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - tuje državljanstvo - neogibnost pripora za varnost ljudi
    Med našo državo in Republiko H. obstajajo instrumenti mednarodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, ki se nanašajo na izročitev obdolžencev in ki jih ureja Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije, res pa je, da sam obstoj tega predpisa še ne pomeni, da priporni razlog begosumnosti zaradi tega ne more biti podan. Gotovo bi bila izpustitev obdolženca, ki je v naši državi že priprt, samo zaradi obstoja evropskega naloga za prijetje in predajo v nasprotju z načelom ekonomičnosti in hitrostjo vodenja postopka.

    Nikakršnega dvoma ni o tem, da nenadzorovano prehajanje državnih meja predstavlja ogrozitveni faktor za ljudi, živeče v vsaki državi, skozi katero ti ilegalni kanali potekajo, in je zato pripor tudi sorazmeren nevarnosti, ki bi nastopila z izpustitvijo obdolženk na prostost.
  • 24.
    VSL Sodba II Cpg 20/2020
    30.1.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00031145
    ZPP člen 212, 285, 451, 452, 453, 454, 454/2.
    poziv na odgovor na navedbe nasprotne stranke - dopolnitev trditvene podlage - poziv sodišča stranki na dopolnitev navedb - meje materialnega procesnega vodstva
    Sodišče prve stopnje razen splošnega poziva v smislu določb 451., 452. in 453. člena ZPP toženi stranki ni bilo dolžno dati izrecnih navodil, na kakšen način naj odgovori na navedbe tožeče stranke oziroma da naj dopolni svoje navedbe tako, da pojasni, s kom pri tožeči stranki je bil dogovorjen popust v višini 40 % za storitev zamenjave odmične gredi. Takšno postopanje bi preseglo njegova pooblastila v konkretnem postopku. Na podlagi poziva I Pg 42/2019 bi tožena stranka (sploh v povezavi s trditvami tožeče stranke) mogla in morala sklepati, da mora, v kolikor nasprotuje navedbam nasprotne stranke, podati pisno vlogo z obrazložitvijo svojih ugovorov. Poleg tega tudi ni naloga sodišča, da pravdne stranke (dodatno) poziva, naj dopolnijo svojo trditveno podlago, če takšen poziv izhaja že iz navedb nasprotne stranke (kar se je zgodilo v obravnavanem primeru, ko je tožeča stranka v pripravljalni vlogi z dne 6. 5. 2019 navedla, da tožena stranka ni navedla, s kom konkretno naj bi se o tem popustu dogovorila).
  • 25.
    VSL Sklep II Cp 2214/2019
    30.1.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00031713
    ZDOdv člen 27, 27/1, 27/4. ZPP člen 179, 189.
    tožba zoper državo - procesne predpostavke za vložitev tožbe - predhodni postopek - predhodni postopek kot procesna predpostavka - obvezen predhodni postopek poizkusa mirne rešitve spora - Državno odvetništvo - potrdilo - zavrženje tožbe - meritorno odločanje - začetek pravdnega postopka - začetek pravde - pravica do sodnega varstva
    V obravnavanem primeru pravda (še) ni začela teči, tožeča stranka pa je sodišču predložila potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku (sicer po vloženi tožbi, a pred njeno vročitvijo toženi stranki in pred izdajo izpodbijanega sklepa). Zato je bilo po presoji pritožbenega sodišča zadoščeno zahtevi procesnega pogoja, predvidenega v 27. členu ZDOdv in bi pomenilo zavrženje tožbe zaradi napačnega sklepanja o opustitvi predhodnega postopa pri Državnem odvetništvu resen poseg v pravico do sodnega varstva tožeče stranke.
  • 26.
    VDSS Sodba Pdp 757/2019
    30.1.2020
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDS00034057
    ZDR člen 156.. ZObr člen 97f.. ZSSloV člen 53, 53/2.
    neizrabljen tedenski počitek - poklicni vojak - misija - trditveno in dokazno breme
    Vrhovno sodišče RS je pred kratkim sprejelo več odločitev v zvezi z odškodnino za neizkoriščen tedenski počitek, v katerih je izrecno zavzelo stališče v zvezi s tem, ali je opravljanje nekaterih nalog oziroma režim delovanja in življenja na mednarodni misiji mogoče šteti kot opravljanje dela za delodajalca in s tem za kršitev pravice do dneva tedenskega počitka. Tudi pritožbeno sodišče je v novejši praksi zavzelo stališče, da je na pripadniku breme dokazovanja trditev, da mu ni bilo omogočeno koriščenje tedenskega počitka, s čimer izpodbija navedbe in dokaze (evidence) tožene stranke. Opisano kaže na zaostrovanje sodne prakse glede presoje nalog, ki naj bi pomenile kršitev tedenskega počitka, pa tudi glede pomanjkljivih navedb tožnikov v tovrstnih sporih, posledica nesklepčne tožbe (ko iz tožbene povesti ne izhaja materialnopravna posledica) pa je zavrnitev tožbenega zahtevka. Ne drži torej, kar navaja tožnik v pritožbi, da za sklepčnost tožbe zadostuje že zgolj navedba, da je imel ves čas delovne zadolžitve, ter da ni bilo potrebno za vsak vtoževani dan posebej določno navesti, kaj je delal. Sodišče prve stopnje je tako zavrnilni del sodbe pravilno oprlo na ugotovitve, da so bile tožnikove navedbe o kršenem tedenskem počitku deloma pavšalne, deloma pa nedokazane.
  • 27.
    VDSS Sodba in sklep Pdp 664/2019
    30.1.2020
    DELOVNO PRAVO
    VDS00033315
    ZDR-1 člen 31, 31/1, 54, 56, 87, 87/2, 118, 118/1, 118/2, 200, 200/3.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za vložitev tožbe - obrazložitev odpovednega razloga - sestavine pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza - denarno povračilo namesto reintegracije
    Pritožba neutemeljeno nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da pogodba o zaposlitvi ni bila sklenjena za čas osmih mesecev, temveč za nedoločen čas, ker v njej ni bil naveden razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. To je namreč po prvem odstavku 31. člena ZDR-1 ena od bistvenih sestavin pogodbe o zaposlitvi, v skladu z določbo 56. člena ZDR-1 pa se v primeru, ko je pogodba o zaposlitvi sklenjena v nasprotju z zakonom, šteje, da je bila sklenjena za nedoločen čas.
  • 28.
    VDSS Sklep Psp 4/2020
    30.1.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS00032670
    ZPP člen 80, 206, 206/1, 206/1-3.
    sklep o prekinitvi postopka - skrbništvo - odvzem poslovne sposobnosti
    Iz dopisa okrajnega sodišča izhaja, da je v teku postopek postavitve tožnice pod skrbništvo. Opravljena so bila tudi že določena procesna dejanja, ki jih v dopisu navaja omenjeno sodišče. Glede na dejstvo, da pred okrajnim sodiščem teče nepravdni postopek, je bilo sodišče prve stopnje zavezano k odreditvi prekinitve postopka. Da je v tem primeru sodišče dolžno izdati sklep o prekinitvi postopka izhaja tudi iz sodne prakse.
  • 29.
    VDSS Sodba Psp 318/2019
    30.1.2020
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS00036304
    ZPIZ člen 24.
    sorazmerni del starostne pokojnine - pokojninska doba - prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje - vračilo prispevkov
    Upoštevajoč določilo Uredbe (ES) 883/2004, da se glede zavarovanja uporablja zakonodaja države članice, v kateri oseba opravlja delo, je sodišče pravilno ugotovilo, da za tožnika obstaja primarno aktivna podlaga zavarovanja v Republiki Italiji, saj je bil v Republiki Sloveniji tožnik v tem obdobju vključen le prostovoljno v obvezno zavarovanje. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da ker tožeča stranka v Republiki Sloveniji ni bila aktivno zavarovana, je potrebno priznati to obdobje kot pokojninsko dobo v Republiki Italiji v enkratnem trajanju.

    V veljavnih predpisih ni pravne podlage, da bi se v primeru, ko zavarovancu pravica iz pokojninskega zavarovanja ni priznana, vračali vplačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
  • 30.
    VSM Sklep I Cp 81/2020
    30.1.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM00043341
    ZPP člen 242, 242/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 12, 14.
    odmera pričnine - izgubljeni zaslužek priče
    Po prvem odstavku 242. člena Zakona o pravdnem postopku ima priča pravico do izgubljenega zaslužka.
  • 31.
    VSL Sodba II Cp 2205/2019
    30.1.2020
    GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00030937
    OZ člen 101, 125, 239. ZPPDUP člen 3, 4.
    izpolnitev pogodbene obveznosti - sočasna izpolnitev obveznosti - najemna pogodba za grob - plačilo najemnine - izvajalec gospodarske javne službe - obveznosti najemodajalca - urejanje in vzdrževanje pokopališč - pokopališka in pogrebna dejavnost - krajevno običajen način - grobni prostor - odstranitev dreves
    Tožeča stranka kot najemodajalka površin za grobove je dolžna skrbeti za red in čistočo na pokopališčih. Kot izvajalec gospodarske javne službe tožeča stranka opravlja pokopališko dejavnost in je dolžna urejati pokopališča na krajevno običajen način z dostojanstvom in spoštovanjem do umrlih.

    V našem okolju je krajevno običajno, da so na pokopališčih posajena drevesa, naravna posledica pa je padanje iglic in storžev.

    Očitek tožene stranke, da tožeča stranka svojih pogodbenih obveznosti, ki se nanašajo na vzdrževanje površine, ki je namenjena grobovom, ni izpolnila, ni utemeljen. Zato ji je za njene storitve dolžna plačati skladno s sklenjeno pogodbo.
  • 32.
    VDSS Sodba in sklep Pdp 678/2019
    30.1.2020
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDS00032963
    ZSPJS člen 17.
    preizkus ocene dela
    Pravilno je sicer pritožbeno stališče, da lahko delodajalec v sodnem sporu dopolnjuje razloge, na katerih temelji izpodbijana ocena, vendar pa tožena stranka v predmetni zadevi pri tem ni bila uspešna.
  • 33.
    VSL Sklep II Ip 2017/2019
    30.1.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL00033258
    ZIZ člen 178, 178/2, 178/4. ZPP člen 253, 253/4.
    ugotovitev vrednosti nepremičnine - pisni izvid in mnenje oziroma cenitev - pripombe na cenitveno poročilo - trditvena podlaga - dopolnitev izvedenskega mnenja
    Cenilno mnenje je strokovno, obrazloženo delo sodnega cenilca, opravljeno na podlagi pravil stroke. Vselej vsebuje konkretne podatke, obrazložitev postopka za izračun vrednosti in konkreten končni rezultat tega postopka (oceno vrednosti). Zaradi navedenega morajo tudi pripombe stranke na izvedensko mnenje biti konkretne, strokovno utemeljene. Ne zadostuje nestrinjanje z mnenjem in pavšalno navajanje, da ocena ni pravilna. V pripombah mora stranka navesti, katero vrednost nepremičnine (konkretno) smatra za pravilno, in navedeno strokovno utemeljiti. Trditvena podlaga v pripombah mora torej primarno ustrezati tem zahtevam, šele ob izpolnitvi tega pogoja mora sodišče pripombe vročiti v izjavo izvedencu oziroma po potrebi od izvedenca zahtevati dopolnitev mnenja.
  • 34.
    VDSS Sodba Pdp 598/2019
    30.1.2020
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDS00032901
    ZJU člen 24.. URS člen 14.. ZSPJS člen 16, 16/3.. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 1, 1/3, 2, 2/2.
    napredovanje v višji plačni razred - javni uslužbenec - enakost pred zakonom
    Za izpolnitev pogojev za napredovanje po ZSPJS in Uredbi o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede morajo od prejšnjega napredovanja (prve zaposlitve ali premestitve) miniti polna tri leta.
  • 35.
    VSL Sklep II Cp 2005/2019
    30.1.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - SODNE TAKSE
    VSL00031546
    ZPP člen 108, 108/4, 108/6, 335, 336, 339, 339/1, 343, 343/3. Uredba Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah člen 28. ZST-1 tarifna številka 30011.
    ugovor zoper plačilni nalog - nepopolna vloga - vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev - pravno sredstvo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - priznanje izvršljivosti tuje sodne odločbe - ugovor zoper sklep o priznanju tuje sodne odločbe - taksna obveznost
    Zmotno je stališče, da se nepopolnega ugovora zoper plačilni nalog stranki ne pošlje v popravo, in sicer s sklicevanjem na analogno uporabo 336. člena v zvezi s 108. členom ZPP. Izjema od splošnega pravila iz prvega odstavka 108. člena ZPP bi namreč morala biti posebej določena (kot je za pritožbo), poleg tega bi stranka v pravnem pouku plačilnega naloga morala biti opozorjena na takšno posledico (zavrženje ugovora).
  • 36.
    VDSS Sodba in sklep Pdp 720/2019
    30.1.2020
    DELOVNO PRAVO
    VDS00033321
    ZDCOPMD člen 3, 3/1.. ZDR-1 člen 142, 142/2.
    efektivni delovni čas - voznik - delovni čas
    Z vidika presoje utemeljenosti zahtevka iz naslova dnevnic, pri katerem je bistven začetek in konec potovanja, opredelitev delovnega časa (v okviru potovanja) ni bistvena. Tako ni bistveno, ali je tožnik (v okviru potovanja) vozil, raztovarjal in natovarjal ali čakal na raztovarjanje in natovarjanje.
  • 37.
    VDSS Sodba Pdp 632/2019
    30.1.2020
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDS00032896
    ZSPJS člen 3, 3/3, 3a, 3a/10, 49a, 49c.
    napredovanje v višji plačni razred - plačilo razlike plače - javni uslužbenec - prevedba plače
    Tožnik, ki se je v zahtevi skliceval na 3. a člen ZSPJS, spora ni zastavil le v okviru navedenih določb, na podlagi katerih se lahko preveri, ali mu je zakonito določena plača njegovega delovnega mesta, ampak širše - da naj se preveri pravilnost prevedbe iz leta 2008 oziroma naj se v to poseže na način, da se mu prizna razlika v plači za nazaj (od 5. 12. 2012 dalje) ter določi višja plača drugega delovnega, višje vrednotenega delovnega mesta, ki pa ga sicer ne zaseda.

    Zahteva in z njo povezana tožba ni ustrezno sredstvo za saniranje zatrjevane napačne prevedbe in posledično za ugoditev zahtevku. Tožnik je bil z aneksom k pogodbi o zaposlitvi z dne 30. 7. 2008 s 1. 8. 2008 razporejen na delovno mesto sistemski administrator VII/2-II, ob tem mu je bila določena tudi prevedena plača. Tožnik ni zavrnil podpisa aneksa, da bi v zvezi s tem lahko sledila izdaja sklepa ter sodno varstvo. Prav tako sklenjenega aneksa ni razveljavljal. Sodišče prve stopnje je izhajalo iz napačnega stališča, da lahko v tem sporu poseže v veljavno izvedeno razporeditev tožnika na delovno mesto sistemski administrator VII/2-II na način, da mu prizna plačo drugega delovnega mesta. Zmotno je izpostavilo, da veljavne podlage, na podlagi katerih tožnik zaseda navedeno delovno mesto, za presojo zakonitosti tožnikove plače niso pomembne.
  • 38.
    VDSS Sklep Psp 31/2020
    30.1.2020
    IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VDS00036292
    ZDSS-1 člen 43, 43/2.
    začasna odredba - vračilo štipendije - težko nadomestljiva škoda
    Ker gre pri obstoju težko nadomestljive škode za pravni standard, je zapolnitev tega pravnega standarda potrebno ugotavljati in presojati, upoštevajoč konkretne okoliščine posameznega primera, bodisi objektivne bodisi subjektivne.
  • 39.
    VDSS Sodba Psp 321/2019
    30.1.2020
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS00032885
    ZPIZ-2 člen 7, 29, 161, 161/1, 161/1-23.. ZPKri člen 1, 6, 6/1, 6/2, 6/3, 20.. ZPIZ-1 člen 232.
    starostna pokojnina - pokojninska doba - pokojninska doba brez dokupa - bivši politični zapornik
    Pritožba utemeljeno opozarja, da pokojninske dobe, ki je bila tožniku priznana s sklepom z dne 5. 4. 2005 ni mogoče šteti kot dobo z dokupom. Navedena doba je bila tožniku priznana že pred uveljavitvijo ZPIZ-2. Namen priznanja te dobe pa je razviden iz prvega člena ZPKri, kjer je določeno, da ta zakon ureja pravico do povrnitve škode in pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivšim političnim zapornikom in svojcem žrtev povojnega protipravnega odvzema življenja, postopek za uveljavljanje teh pravic ter organe, ki odločajo o teh pravicah. V prvem odstavku 6. člena je nadalje določeno, da državljanu Republike Slovenije, ki se mu na podlagi tega zakona prizna status bivšega političnega zapornika, se v pokojninsko dobo šteje čas dejanskega odvzema prostosti kot tudi čas, v katerem mu je bila iz tega razloga v predkazenskem in preiskovalnem postopku pred odvzemom prostosti in po prenehanju odvzema prostosti onemogočena zaposlitev oziroma opravljanje samostojne dejavnosti, če to lahko vpliva na pravice iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja. Čas dejanskega odvzema prostosti v preiskovalnem zaporu, s prisilnim delom in v delovnem koncentracijskem taborišču se osebi iz prvega odstavka 6. člena v pokojninsko dobo šteje dvojno (drugi odstavek istega člena).

    V tem primeru gre za lex specialis. Po načelu lex specialis derogat legi generali je potrebno uporabiti določbe navedenega predpisa, torej pokojninsko dobo, kot se je po tedanjih predpisih upoštevala pri priznanju in odmeri pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Tako je tudi v prvem odstavku 20. člena ZPKri določeno, da pri odmeri pokojnine upravičencu po tem zakonu upošteva tožena stranka pokojninsko dobo, priznano na podlagi tega zakona, od dneva vložitve zahteve za priznanje statusa oziroma pravice. Ker je tožnik zahtevo za priznanje statusa vložil 8. 9. 2003, je torej pri presoji narave pokojninske dobe potrebno upoštevati določbe tedaj veljavnega ZPIZ-1, ki "dobe brez dokupa" ni urejal.
  • 40.
    VSL Sklep I Cp 131/2020
    30.1.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00031190
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. SPZ člen 32.
    posestno varstvo - motenjska tožba - prepozna tožba - motilno dejanje - nadaljevano motenje posesti - subjektivni rok za vložitev tožbe - fotografije kot dokaz - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka
    Ker gre za nadaljevano motenje posesti, je rok, v katerem bi tožnik smel zahtevati sodno varstvo, začel teči s prvim motilnim dejanjem. Kdaj je toženec začel z nasipavanjem terena, je tožnik kot njegov neposredni mejaš lahko zaznal takoj.
  • <<
  • <
  • 2
  • od 29
  • >
  • >>