ZPP člen 188, 316, 339, 339/2, 339/2-7, 488, 488/1.
pripoznava zahtevka - delni umik tožbe - pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave
Če po izjavi o pripoznavi, ki jo poda tožena stranka, tožeča stranka tožbo umakne, niso več izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave, saj sodišče sodi po stanju na dan izdaje sodbe, takrat pa je tožeča stranka že obvestila sodišče, da ne vztraja več v celoti pri (prej pripoznanem) zahtevku.
pokojninska doba brez dokupa - starostna pokojnina - prostovoljna vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Z novelo ZPIZ-2E je bila 23. točka 7. člena zakona dopolnjena tako, da se za besedilom "pokojninsko in invalidsko zavarovanje" doda besedilo "obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. 12. 2012, ko so bili prispevki dejansko plačani." Glede na tako spremembo se čas prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. 12. 2012 šteje kot pokojninska doba brez dokupa.
Starostna pokojnina se v primeru, kot je tožnikov, lahko prizna in odmeri v višjem znesku od začetka uporabe novele (ZPIZ-2E dalje), torej od 1. 1. 2018. Že omenjena novela ne daje nobene pravne podlage za priznanje starostne pokojnine za čas od 1. 12. 2014 do 31. 12. 2017, kot je to uveljavljal tožnik s tožbo.
ZFPPIPP člen 60, 60/2, 60/2-3. ZPP člen 158. ZOdvT člen 9.
stroški postopka - stečajni postopek nad upnikom - prijava terjatve v stečajnem postopku - vsebina prijave terjatve - prijava stroškov v stečajnem postopku - pogojna terjatev - nastanek stroškov - zapadlost stroškov odvetniških storitev - umik tožbe
Terjatev za plačilo pravdnih stroškov tožene stranke ni pogojna terjatev, ki bi jo morala tožena stranka na podlagi 3. točke drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP prijaviti v stečajnem postopku nad tožečo stranko v trimesečnem roku po objavi oklica o začetku stečajnega postopka.
Prepričljiva je razlaga sodišča, da je temeljno načelo - načelo enake vrednosti vzajemnih dajatev kršeno v primeru, da bi upoštevali razumevanje toženke, da je v roku dveh let bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje in je s tem pogoju tega člena zadoščeno in lahko toženka pano postavi kadarkoli želi, tožnika pa zaradi določbe v 6. členu pogodbe, da najemno razmerje prične teči naslednji mesec po postavitvi reklamnega panoja, samo čakata, kdaj bo pano postavljen, ne da bi za to prejela plačilo, saj vrednost njunih dajatev tako ni ne vzajemna in ne enaka. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da nepostavitev reklamnega panoja, glede na 6. člen pogodbe, ki je privedel do situacije, da toženki zaradi tega dejstva vse do danes ne nalaga plačila niti ene najemnine, pomeni kršitev namena najemne pogodbe, ki je odplačno zagotavljati možnost rabe stvari, in nasprotuje samemu namenu najemne pogodbe.
izstop družbenika - vpis spremembe v sodni register
Predlagatelj neutemeljeno navaja, da je potrebno določila družbene pogodbe razlagati v korist izstopajočemu družbeniku, ker naj bi bila premalo jasna. V literaturi je nasprotno stališče, da enostransko izražena volja družbenika ne zadošča za izstop. Glede na načelno trajnost družbenega razmerja v d.o.o., je treba pravico do izstopa ozko tolmačiti, ker gre za izjemo.
odgovornost za stvarne napake - pravočasno grajanje stvarnih napak - očitne stvarne napake - vedenje za napako - refleksna škoda - opredelitev do odločilnih dejstev
Sodišče prve stopnje je posredno odgovorilo tudi na trditev tožeče stranke, da je tožena stranka za obstoj napake vedela oziroma da ji le-ta ni mogla biti neznana. To trditev je tožeča stranka utemeljevala z navedbami, da sta bili obe napaki navzven povsem jasno in takoj prepoznavni in da je tožena stranka očitno uporabila več različnih fontov za graviranje številk, zato bi že pred odpremo vratc morala vedeti za opisane napake oziroma ji le-te v nobenem primeru niso mogle ostati neznane. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi povzelo trditev tožene stranke, da je "gravuro za toženo stranko delal podizvajalec in da tožena stranka ni pregledovala posameznih vratic". Tem trditvam tožeča stranka ni nasprotovala oziroma ni dopolnila svojih trditev o tem, zakaj kljub temu meni, da je tožena stranka za napake vedela oziroma bi morala vedeti. Zgolj dejstvo, da je napaka očitna, še ne zadostuje za zaključek, da je izvajalec zanjo vedel. Že navedeno stališče prvostopnega sodišča, ki mu pritožba ne nasprotuje, da je bilo opisane napake najlažje ugotoviti pri sestavljanju sefov v sete oziroma pri montaži vrat v sefe v setu (saj se je razlika v gravuri in eloksaciji gotovo najlažje opazila ob sestavljanju seta z večjim številom vrat ali celo ob sestavljanju setov) pa tudi ne podpira tožničine trditve, da je tožena stranka za napake vedela oz. bi morala vedeti.
ZPP člen 343, 343/4, 346, 346/1. ZFPPIPP člen 376, 376/1, 396.
postopek osebnega stečaja - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba dolžnika
Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje ni odločalo o morebitnih terjatvah upnikov in dolžniku naložilo njihovo plačilo tako, da bi pravnomočni sklep o končanju predstavljal izvršilni naslov (396. člen ZFPPIPP). Zoper tak sklep dolžnik v postopku osebnega stečaja ne more imeti pravnega interesa za pritožbo, saj ob opisanem dejanskem stanju ne more doseči ugodnejše koristi kot je ta iz izpodbijanega sklepa.
pritožba dolžnika zoper sklep o začetku stečajnega postopka - prisilna poravnava - učinek za terjatve ločitvenih upnikov - predhodni stečajni postopek - načrt finančnega prestrukturiranja - domneva insolventnosti - trajnejša nelikvidnost - aktivna legitimacija upnika za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka - zamuda s plačilom obveznosti do ločitvenih upnikov - zapadlost terjatve - jezikovna razlaga zakonskih določb - namenska razlaga zakonske določbe - prepozna zahteva za izločitev sodnika - pristranskost sodnika - zloraba pravic - zavlačevanje postopka - dokaz v informativne namene
Pri razlagi domneve insolventnosti in s tem povezane aktivne legitimacije upnika je treba izhajati iz jezikovne razlage ZFPPIPP in iz namena prisilne poravnave. To pomeni, da mora dolžnik kot predlagatelj prisilne poravnave v načrtu finančnega prestrukturiranja predvideti takšne ukrepe, ki bodo ob njihovem izvajanju zagotovili, da s potrditvijo prisilne poravnave dolžnik znova postane kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, torej sposoben poravnavati vse svoje obveznosti iz prisilne poravnave, ki zapadejo (145. člen ZFPPIPP).
Toženka s tožnico ni sklenila posojilne pogodbe, temveč je tožnica z izročitvijo določenega denarnega zneska toženki izpolnila svojo obveznost, ki jo je na podlagi dogovora imela do toženkinega zunajzakonskega partnerja.
Kljub temu, da toženki podrobnosti dogovora med tožnico in njenim partnerjem niso bile poznane, je toženka s prevzemom denarja zanj in z zapisom sporne izjave priznala obstoj tožničine terjatve do toženkinega partnerja in se hkrati (poleg njega) zavezala k njeni izpolnitvi. Ker pa je bil med tožnico in njenim partnerjem v ozadju dogovor, po katerem izročeni znesek predstavlja nagrado oziroma provizijo za njegovo posredovanje pri nakupu stanovanja za tožnico, tudi toženkina zaveza vrnitve denarja po uspešno realiziranem poslu ne obstoji (več).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00033958
SPZ člen 132, 132/1, 132/2. ZPP člen 8. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2.
ničnost prodajne pogodbe - navidezna (simulirana) pogodba - prikrita pogodba - komisorni dogovor - posojilna pogodba - odstop terjatve v izterjavo - dodatni rok za izpolnitev obveznosti - vrnitev posojila - zavarovanje posojila - celovita dokazna ocena - plačilo kupnine - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - ugotovitev ničnosti notarskega zapisa
Kupoprodajna pogodba je nična, ker predstavlja prikrit komisorni dogovor, ki ni bil sklenjen v izpolnitveni fazi, ampak hkrati z dogovorom o dodatnem roku vrnitve posojila v dveh letih od podpisa kupoprodajne pogodbe.
Izvršljiv notarski zapis je sicer izvršilni naslov, vendar pa je še vedno zasebna listina in nima učinka pravnomočne sodne odločbe. Zato je ničnost notarskega zapisa mogoče ugotavljati kot predhodno vprašanje v pravdi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00030771
KZ-1 člen 37, 37/1, 227, 227/1. ZKP člen 356, 358, 358/1, 365, 371, 371/1-7, 371/1-11, 383, 383/1 392, 392/1.
oškodovanje upnikov - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - preizkus sodbe po uradni dolžnosti - obsodilna sodba - delno oprostilna sodba - dopolnitev sodbe - ni razlogov o odločilnih dejstvih - nejasni razlogi
V primeru, ko sodišče obtožencu izreče obsodilno sodbo za kaznivo dejanje, ki je predmet obtožbe v manjšem obsegu oziroma za manjšo kriminalno količino, kot ga je bremenila obtožba, ne izreče glede preostanka oprostilno sodbo, temveč le v obrazložitvi sodbe navede razloge za svojo odločitev. O navedenem je bilo že večkrat zavzeto tudi stališče v sodni praksi, in sicer da se za posamezna ravnanja, ki niso dokazana, iz opisa očitanega kaznivega dejanja takšna ravnanja izpustijo, nikakor pa se v tem primeru, poleg obsodilne sodbe, ne izreče še oprostilna sodba.
izpraznitev in izročitev stanovanja - nezakonita uporaba stanovanja - obstoj dogovora - dogovor o uporabi nepremičnine - nedokazane trditve
Ker toženec s tožnico ni sklenil najemne pogodbe niti ni dokazal obstoja kakršnegakoli dogovora s tožnico o uporabi stanovanja, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da toženec v stanovanju tožnice biva nezakonito.
avtomobilsko kasko zavarovanje - nadstandardna storitev - splošni pogoji zavarovalne pogodbe - zavarovalni primer - zavarovanje več nevarnosti - skrajna sila - obseg zavarovalnega kritja
Sodišče prve stopnje torej zatrjevanemu ravnanju v skrajni sili ni sledilo, pravilno pa se tudi sicer ni ukvarjalo s presojo po določbi splošnih pogojev o skrajni sili. Čeprav je med drugimi zavarovana nevarnost ravnanje v skrajni sili, toženka tudi v primeru ugotovljenega tožnikovega ravnanja v skrajni sili ne more odgovarjati za škodo zaradi tovora, katere vzrok je v neustrezno pripetem tovoru in ne v trčenju, prevrnitvi, zdrsu ali padcu vozila.
ZPSto-2 člen 2, 2-8, 2-10, 2-21. ZPP člen 112, 112/2, 116, 116/1. ZIZ člen 15. URS člen 22, 23, 23/1, 25.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za ugovor - upravičen razlog za zamudo roka - oddaja priporočene pošiljke na bencinskem servisu - kontaktna točka - odklon sprejema pošiljke - standard povprečno skrbnega človeka - nepredvidljive okoliščine - nezakrivljene okoliščine kot razlog za zamudo
Oddaja pošiljke na bencinskem servisu Petrol d.d. se šteje kot oddaja na pošto, saj opravlja družba Petrol kot pogodbeni partner za pošto tudi sprejem pošiljk.
Pošta Slovenije ima javno objavljeno na svojih spletnih straneh, da se lahko priporočene pošiljke oddajo tudi na Petrolovih bencinskih servisih, pri čemer sodišče prve stopnje teh podatkov, na katere se sklicuje tudi pritožnik, ni preverilo.
Nezmožnost sprejema pošiljke na za to pooblaščenem bencinskem servisu (ker jim je zmanjkalo nalepk z RT kodami za sprejem priporočenih pisemskih pošiljk), je nepredvidena okoliščina, ki je obstajala v času zamude in je ni bilo mogoče vnaprej predvideti, niti odkloniti, nikakor pa je ni mogoče pripisati strankini krivdi.
zapuščinska obravnava - neopravljena zapuščinska obravnava - obstoj zapuščine - nepremično premoženje
Ker je dedinja v pritožbi zahtevala opravo zapuščinske obravnave in prerekala ugotovitve sodišča prve stopnje, da aktivnega premoženja po zapustniku ni, ter podala trditve in predložila dokaze o obstoječem premoženju, bi sodišče prve stopnje, glede na to, da njenih trditev druga dedinja z odgovorom na pritožbo ni prerekala, lahko že samo preklicalo izpodbijani sklep in opravilo zapuščinsko obravnavo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00031729
OZ člen 635, 635/1, 635/2, 640. ZPP člen 212, 214, 214/2.
podjemna pogodba - plačilo za izvedeno delo - ključ v roke - znižanje plačila - jamčevalni zahtevek - povračilo škode - napačna uporaba materialnega prava - manjvrednost izvedenih del - sanacija napak - jezikovna razlaga - teleološka razlaga - sodni izvedenec - metoda izračuna - trditveno in dokazno breme stranke
Sodna praksa je že zavzela omejujoče stališče, da znižanje plačila (nikoli) ni dopustno opredeliti z vsoto stroškov, ki so potrebni za odpravo napake, ampak je kriterij znižanja plačila sorazmerje (ne razlika) vrednosti izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo, ki bi jo tedaj imelo izvršeno delo z napako. Zahtevek za znižanje plačila in zahtevek za povračilo stroškov odprave napake sta dva različna jamčevalna zahtevka, med katerima izbira naročnik in se medsebojno izključujeta.
Znižanje plačila za vsoto stroškov, potrebnih za odpravo napak izključuje že jezikovna razlaga 640. člena OZ, ki povsem jasno kot merilo znižanja določa razmerje dveh vrednosti. To izključuje tudi teleološka razlaga. Če se naročnik odloči stvar obdržati in tudi ne zahteva odprave napak, je zaradi načela enake vrednosti dajatev upravičen zahtevati znižanje plačila.
Tožena stranka je gradila svoj ugovor znižanja plačila na napačni uporabi materialnega prava in zato ni podala ustreznih in pravočasnih trditev za utemeljenost svojega ugovora. Tožena stranka je namreč svoj ugovor znižanja plačila napačno utemeljevala na stroških sanacije napak.
SPZ člen 118. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 354, 354/1. OZ člen 131, 131/1.
padec na poledeneli površini - odškodninska odgovornost upravnika - pasivna legitimacija - razmerje med upravnikom in etažnimi lastniki - protipravnost ravnanja - opustitev dolžnega ravnanja - čiščenje snega - pogodba o opravljanju upravniških storitev - dolžna skrbnost oškodovanca - dokazna ocena izpovedi prič - pomanjkljiva in neobrazložena dokazna ocena - neopredelitev do odločilnih dejstev - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih - razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka
Zmotno je stališče, da so za škodo, ki je nastala na njihovi nepremičnini, odgovorni etažni lastniki, saj so ti za opravljanje zimske službe na svojih nepremičninah, v posledici kršitve katere naj bi nastal škodni dogodek, pooblastili toženko - upravnico. To je ključna okoliščina, ki opredeljuje pasivno legitimacijo.
Kot izhodišča glede vprašanja obstoja protipravnosti gre vzeti naslednja stališča sodne prakse: (1) da v zimskem času ni mogoče vsak trenutek pričakovati enake očiščenosti pohodnih površin kot v razmerah brez snega; (2) da od izvajalca zimske službe ni mogoče zahtevati, da na vsakem delu in v vsakem trenutku zagotovi ustrezno stanje, ter (3) da se od povprečno skrbne odrasle osebe pričakuje, da pri hoji ravna skrbno in previdno ter zna oceniti stanje pohodne površine glede na razmere, ki vladajo v okolici.
Višje sodišče pritrjuje prvostopenjskemu, da je bil cilj tožbe doseči poplačilo judikatne terjatve in tega je tožeča stranka dosegla tako, da ji jo je toženka prostovoljno plačala (tožnici je nakazala ustrezna denarna zneska). Pritožbena navedba, da je tožeča stranka do poplačila prišla z izvršbo, je, prvič, dokazno nepodprta (pritožnica za te trditve ne predloži nobenega dokaza), drugič, prepozna (prvi odstavek 337. člena ZPP), in tretjič, v nasprotju z dokaznimi listinami tožeče stranke, priloženimi umiku tožbe in zahtevi za povrnitev stroškov (iz pregleda prometa (priloga A 31) in elektronske korespondence (priloga A 33) izhaja, da je nakazili opravila prav toženka).
Na podlagi pravnomočno potrjene poenostavljene prisilne poravnave je tožnik modificiral tožbeni zahtevek tako, da je uveljavljal ugotovitev obstoja denarne terjatve v višini 86.917,36 EUR in da se toženi stranki naloži v plačilo navedeno terjatev v deležu, rokih in z obrestmi, kot je to določeno v sklepu sodišča. Za tovrstvno spremembo tožbe privolitev tožene stranke ni bila potrebna, pa tudi sicer ZPP v tretjem odstavku 184. člena določa, da tožba ni spremenjena, če tožeča stranka spremeni pravno podlago tožbenega zahtevka, če zmanjša tožbeni zahtevek ali spremeni, dopolni ali popravi posamezne navedbe, tako da zaradi tega tožbeni zahtevek ni spremenjen. V konkretnem primeru je tožeča stranka zmanjšala tožbeni zahtevek, saj je plačilo terjatve v znesku 86.917,36 EUR uveljavljala pod pogoji potrjene poenostavljene prisilne poravnave.
izključitveni razlog - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga
V obravnavani zadevi gre za zakonski dejanski stan iz 63. člena ZUTD, po katerem pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost ne more uveljaviti zavarovanec, ki je postal brezposeln po svoji krivdi ali volji. S 3. alinejo 2. odstavka 63. člena ZUTD je med izključitveni razlog uvrščeno tudi prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi redne odpovedi iz krivdnega razloga. V konkretnem primeru je podan naveden zakonski dejanski stan, zato sta izpodbijani zavrnilni upravni odločbi pravilni in zakoniti.