DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00034595
OZ člen 41, 41/1, 41/2, 41/3, 86, 94, 192. ZZZDR člen 108, 111, 112, 211, 213.
uveljavljanje ničnosti pogodbe - ničnost izročilne pogodbe - razlogi za ničnost - zmotna uporaba materialnega prava - omejeno poslovno sposobna oseba - starejši mladoletnik - poslovno nesposobna oseba - oseba, mlajša od 15 let - sklenitev pravnega posla - pravna narava pogodbe - veljavnost pravnega posla - izpodbojnost pravnega posla - kdaj je pogodba izpodbojna - razveljavitev pogodbe - odobritev skrbnika - zakoniti zastopnik - izpodbojni upravičenec - pogodba poslovno nesposobne osebe - kršitev pravil - kršitev zakonskih dolžnosti - sankcije v primeru kršitev - oškodovanje upnika - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - paulijanska tožba (actio pauliana) - ničnost pogodbe - ničnost kot skrajna sankcija
Izročilna pogodba za nepremičnine, ki jo je tretja toženka (leta 2005) sklenila kot omejeno poslovno sposobna (starejša od 15 let), sicer brez potrebnega dovoljenja staršev in sodelovanja skrbnika, je izpodbojna in ni nična.
Pravico zahtevati razveljavitev takšne pogodbe ima samo mladoletna oseba oziroma v njenem imenu zakoniti zastopnik. Nična ali neobstoječa je tista pogodba, ki jo sklene poslovna popolnoma nesposobna oseba, torej mladoletnik pred dopolnjenim 15 letom starosti, medtem ko je pogodba, ki jo brez odobritve zakonitega zastopnika sklene poslovno omejeno sposobna oseba (mladoletnik po 15 letu starosti) le izpodbojna.
Posel, ki ga sklene omejeno poslovno sposoben mladoletnik (starejši od 15 let) ni v nasprotju s 108. kot tudi ne s 111. členom ZZZDR, saj na podlagi omenjene izročilne pogodbe ni prišlo do osvojitve ali obremenitve premoženja tretje toženke; ravno nasprotno je toženka pridobila premoženje (nepremičnino), četudi obremenjeno s stvarno služnostjo stanovanja in obligacijsko obveznostjo preživljanja dveh oseb. Prav tako navedena pogodba ni v nasprotju s 123. členom ZZZDR, saj se z njo ni spreminjalo obveznosti, ki sta jo imela prva dva toženca do tretje toženke, kot to želi prikazati pritožnik, temveč se je le določila obveznost toženke, da je dolžna prvima dvema tožencema v primeru bolezni, onemoglosti zagotoviti preživljanje v naravi ali v denarju. Zakon ne prepoveduje, da ne bi mogel in smel tudi mladoletni otrok, če je tega zmožen (npr. če ima premoženje, če je zaposlen, pa tudi z običajnimi dnevnimi opravili) pomagati oziroma preživljati svojih staršev, če bi slednji to potrebovali.
Sodna praksa v nekaterih primerih dopušča ničnostno sankcijo tudi v primeru, ko je bila pogodba sklenjena z namenom oškodovanja upnikov, torej v primeru, ko bi sicer prišla v poštev paulijanska tožba, vendar je poudarjeno, da je tako pravno varstvo možno le v primeru, ko je bil sporni pravni posel sklenjen izključno z namenom, da se oškoduje upnika oziroma tretje osebe. Drugače povedano, ko stranki spornega pravnega posla sploh ne bi sklenili, če ne bi želeli prav oškodovati upnikov.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče ustrezno in celovito ocenilo okoliščine, ki bi utegnile kazati na tak namen tožencev. Izključnega ali neizključnega namena oškodovanja upnikov s sklenitvijo določene pogodbe praviloma ni mogoče dokazati neposredno (saj domnevni škodljivci o tem ne bodo želeli izpovedati, prav tako o tem praviloma ni nobenih pisnih dokazov), zato je sklepanje o takih okoliščinah v pravdnem postopku skoraj brez izjeme posredno, indično. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je to indično sklepanje sodišče prve stopnje opravilo korektno in ustrezno ocenilo oziroma ovrednotilo vse izpostavljene okoliščine, ki tudi po oceni pritožbenega sodišča res ne kažejo na to, da bi toženci sporno izročilno pogodbo sklenili z izključnim namenom oškodovanja tožnika.
ZPP člen 343, 343/4, 346, 346/1. ZFPPIPP člen 376, 376/1, 396.
postopek osebnega stečaja - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba dolžnika
Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje ni odločalo o morebitnih terjatvah upnikov in dolžniku naložilo njihovo plačilo tako, da bi pravnomočni sklep o končanju predstavljal izvršilni naslov (396. člen ZFPPIPP). Zoper tak sklep dolžnik v postopku osebnega stečaja ne more imeti pravnega interesa za pritožbo, saj ob opisanem dejanskem stanju ne more doseči ugodnejše koristi kot je ta iz izpodbijanega sklepa.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kraj opravljanja dela
Tožnik je imel v 4. členu pogodbe o zaposlitvi dogovorjeno, da se kot kraj opravljanja dela štejejo vse organizacijske enote delodajalca na območju Republike Slovenije, do katerih skupna pot na delo in z dela od prebivališča delavca z razpoložljivimi prevoznimi sredstvi ne traja dlje kot tri ure (prvi odstavek); da bo delavec delo opravljal praviloma v eni organizacijski enoti (drugi odstavek) in da lahko delodajalec delavca kadarkoli v času veljavnosti te pogodbe napoti na delo v katerokoli drugo organizacijsko enoto v skladu s prvim odstavkom, ne da bi bilo treba zaradi tega spreminjati to pogodbo (tretji odstavek). Poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku glede na določila njegove pogodbe o zaposlitvi ne bi bil utemeljen, če bi ob odpovedi obstajala potreba po opravljanju njegovega dela (tj. dela na delovnem mestu vodje kateregakoli oddelka) v kakšni drugi organizacijski enoti, v kateri bi tožnik glede na prvi odstavek 4. člena pogodbe lahko opravljal delo.
pritožba dolžnika zoper sklep o začetku stečajnega postopka - prisilna poravnava - učinek za terjatve ločitvenih upnikov - predhodni stečajni postopek - načrt finančnega prestrukturiranja - domneva insolventnosti - trajnejša nelikvidnost - aktivna legitimacija upnika za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka - zamuda s plačilom obveznosti do ločitvenih upnikov - zapadlost terjatve - jezikovna razlaga zakonskih določb - namenska razlaga zakonske določbe - prepozna zahteva za izločitev sodnika - pristranskost sodnika - zloraba pravic - zavlačevanje postopka - dokaz v informativne namene
Pri razlagi domneve insolventnosti in s tem povezane aktivne legitimacije upnika je treba izhajati iz jezikovne razlage ZFPPIPP in iz namena prisilne poravnave. To pomeni, da mora dolžnik kot predlagatelj prisilne poravnave v načrtu finančnega prestrukturiranja predvideti takšne ukrepe, ki bodo ob njihovem izvajanju zagotovili, da s potrditvijo prisilne poravnave dolžnik znova postane kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, torej sposoben poravnavati vse svoje obveznosti iz prisilne poravnave, ki zapadejo (145. člen ZFPPIPP).
razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja - preživljanje otroka - določitev preživnine za mladoletnega otroka - potrebe upravičenca in možnosti zavezanca - materialne zmožnosti zavezanca - spremenjene okoliščine - znižanje preživnine - kreditna obveznost - odplačevanje kredita
Spremenjene okoliščine morajo biti bistvene oziroma na strani preživninskih zavezancev ali preživninskih upravičencev posebej kvalificirane kot takšne, ki odločilno vplivajo na materialne zmožnosti preživninskih zavezancev ali na obseg preživninski potreb preživninskih upravičencev. V prvi fazi sodišče ugotavlja, ali je prišlo do spremenjenih okoliščin, ki so bistvene, kot jih navaja tožeča stranka, če teh ne ugotovi, tožbeni zahtevek zavrne.
Kreditna obveznost tožnika v zvezi s stanovanjskim kreditom se je povečala, ker je tožnik izplačal zakoniti zastopnici vrednost njenega solastniškega deleža na stanovanju in s tem postal izključni lastnik stanovanja. Že iz teh razlogov kreditne obveznosti ni moč upoštevati pri zmanjšanju tožnikove preživninske obveznosti, s tem, da tudi sodna praksa kreditne obveznosti preživninskega zavezanca ne upošteva pri presoji njegovih preživninskih zmožnosti.
postopek zaradi insolventnosti - elektronsko poslovanje - elektronsko vročanje - vlaganje vlog v elektronski obliki - vloga poslana po pošti - ustavnost zakonske ureditve
Za pooblaščence je v 123.a členu ZFPPIPP izrecno predpisano elektronsko poslovanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00031729
OZ člen 635, 635/1, 635/2, 640. ZPP člen 212, 214, 214/2.
podjemna pogodba - plačilo za izvedeno delo - ključ v roke - znižanje plačila - jamčevalni zahtevek - povračilo škode - napačna uporaba materialnega prava - manjvrednost izvedenih del - sanacija napak - jezikovna razlaga - teleološka razlaga - sodni izvedenec - metoda izračuna - trditveno in dokazno breme stranke
Sodna praksa je že zavzela omejujoče stališče, da znižanje plačila (nikoli) ni dopustno opredeliti z vsoto stroškov, ki so potrebni za odpravo napake, ampak je kriterij znižanja plačila sorazmerje (ne razlika) vrednosti izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo, ki bi jo tedaj imelo izvršeno delo z napako. Zahtevek za znižanje plačila in zahtevek za povračilo stroškov odprave napake sta dva različna jamčevalna zahtevka, med katerima izbira naročnik in se medsebojno izključujeta.
Znižanje plačila za vsoto stroškov, potrebnih za odpravo napak izključuje že jezikovna razlaga 640. člena OZ, ki povsem jasno kot merilo znižanja določa razmerje dveh vrednosti. To izključuje tudi teleološka razlaga. Če se naročnik odloči stvar obdržati in tudi ne zahteva odprave napak, je zaradi načela enake vrednosti dajatev upravičen zahtevati znižanje plačila.
Tožena stranka je gradila svoj ugovor znižanja plačila na napačni uporabi materialnega prava in zato ni podala ustreznih in pravočasnih trditev za utemeljenost svojega ugovora. Tožena stranka je namreč svoj ugovor znižanja plačila napačno utemeljevala na stroških sanacije napak.
SPZ člen 118. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 354, 354/1. OZ člen 131, 131/1.
padec na poledeneli površini - odškodninska odgovornost upravnika - pasivna legitimacija - razmerje med upravnikom in etažnimi lastniki - protipravnost ravnanja - opustitev dolžnega ravnanja - čiščenje snega - pogodba o opravljanju upravniških storitev - dolžna skrbnost oškodovanca - dokazna ocena izpovedi prič - pomanjkljiva in neobrazložena dokazna ocena - neopredelitev do odločilnih dejstev - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih - razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka
Zmotno je stališče, da so za škodo, ki je nastala na njihovi nepremičnini, odgovorni etažni lastniki, saj so ti za opravljanje zimske službe na svojih nepremičninah, v posledici kršitve katere naj bi nastal škodni dogodek, pooblastili toženko - upravnico. To je ključna okoliščina, ki opredeljuje pasivno legitimacijo.
Kot izhodišča glede vprašanja obstoja protipravnosti gre vzeti naslednja stališča sodne prakse: (1) da v zimskem času ni mogoče vsak trenutek pričakovati enake očiščenosti pohodnih površin kot v razmerah brez snega; (2) da od izvajalca zimske službe ni mogoče zahtevati, da na vsakem delu in v vsakem trenutku zagotovi ustrezno stanje, ter (3) da se od povprečno skrbne odrasle osebe pričakuje, da pri hoji ravna skrbno in previdno ter zna oceniti stanje pohodne površine glede na razmere, ki vladajo v okolici.
odstop terjatve (cesija) - gradbena pogodba - začasne situacije - pobotanje - asignacija - nova dejstva in dokazi - novote v pritožbenem postopku - dovoljene pritožbene novote - novi dokazi
Sodišče lahko pri sojenju upošteva le tista dejstva, ki so obstajala v času sojenja, torej ob koncu glavne obravnave. Drugače pa je z dokazi. Ker se pravnomočnost na njih ne nanaša, je vseeno, kdaj so nastali - bistveno je, da se z njimi dokazujejo dejstva, ki bi jih zajemale objektivne in časovne meje pravnomočnosti. Ko gre za dokazne novote, so objektivno novi dokazi, torej taki, ki so nastali po koncu glavne obravnave, brez nadaljnjega dovoljeni, ker je očitno, da jih pritožnik ni mogel predložiti do konca glavne obravnave.
ZIZ člen 53, 270, 270/3, 270/4, 272, 272/2-3, 272/3.
začasno zavarovanje - unovčenje bančne garancije - zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - naknadno predložen dokaz - verjetnost obstoja oziroma nastanka terjatve - neznatna dolžnikova škoda
53. člen ZIZ sicer res določa, da mora v ugovoru dolžnik navesti dejstva in predložiti dokaze, in da je prva dolžnica dokaz (ponudba na prilogi B23-24) predložila po izteku roka za ugovor, vendar je že bilo zavzeto stališče, da če dolžnik ne more priložiti listin in navede, zakaj jih ne more predložiti, je ugovor obrazložen.
URS člen 14, 14/2, 22, 23. ZPP člen 111, 111/4, 116, 142, 142/4.
fikcija vročitve nastopi v soboto - ustavno načelo enakosti pred zakonom - pravica do poštenega sojenja
Naziranju dolžnice, da je možno nastop fikcije vročitve prilagajati okoliščinam posameznega primera (v danem primeru nepravilnosti pri vročanju in kratkemu roku za vložitev pravnega sredstva), sodišče druge stopnje ne more slediti, saj bi takšna razlaga pomenila neenakopravno obravnavanje strank (drugi odstavek 14. člena Ustave RS). V kolikor bi posebne okoliščine posameznega primera povzročile, da bi dolžnik iz upravičenega vzroka zamudil rok za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, vročen s fikcijo vročitve iz 142. člena ZPP, mu je na voljo vrnitev v prejšnje stanje (116. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
postopek za ureditev meje - sodna ureditev meje - predlog za preložitev naroka - kriterij močnejše pravice - stroški nepravdnega postopka - stroškovno breme
Meja, ugotovljena s pravnomočno odločbo v sodnem postopku, je dokončna, kar pomeni, da se o njej ne more več voditi ne upravni ne (nov) sodni postopek za ureditev meje. Dokončna meja je v interesu vseh lastnikov parcel, ki se jih meja dotika, zato je nepravilno stališče, da bi morali stroški, povezani z ureditvijo severne meje, bremeniti zgolj predlagatelja.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00030946
OZ člen 179, 179/1. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/2, 358.
stroški pravdnega postopka - izredna brezplačna pravna pomoč - povrnitev stroškov odvetniškega zastopanja - plačilo v dobro proračuna rs - kriterij sorazmerne povrnitve stroškov - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - sporna višina odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - lahka telesna poškodba - udarec s palico - podobni primeri
Ob predpostavki, da bi imela toženka ves čas postopka brezplačno pravno pomoč, bi bil utemeljen zaključek sodišča, da mora tožnica vse sorazmerno uspehu toženke nastale stroške za njeno zastopanje povrniti v korist proračuna Republike Slovenije. Ker pa je bila toženki dodeljena izredna brezplačna pravna pomoč od vključno 10. 4. 2019 dalje, je tožnica dolžna v korist proračuna povrniti sorazmerne stroške zastopanja toženke, ki so ji nastali od 10. 4. 2019 do zaključka glavne obravnave, preostali sorazmerni del stroškov, ki se nanaša na zastopanje toženke (po odvetniku) pred tem, pa povrniti neposredno toženki.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2. ZUPJS člen 12, 13. ZBPP člen 13.
oprostitev plačila sodnih taks - predlog za oprostitev plačila sodne takse - občutno zmanjšana sredstva za preživljanje - dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka - obročno plačilo sodne takse
Tožnik neutemeljeno zatrjuje, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko ni upoštevalo, da mu zaradi izvršbe od prejete pokojnine mesečno ostane znesek cca 673,84 EUR, kar je pod dvakratnikom osnovnega zneska minimalnega dohodka. V zakonodaji namreč ni podlage, da bi se znesek dolga pri ugotavljanju premoženjskega stanja stranke, ki predlaga taksno oprostitev, odštel od njenih dohodkov (prim. 12. in 13. člen ZUPJS).
ZFPPIPP člen 60, 60/2, 60/2-3. ZPP člen 158. ZOdvT člen 9.
stroški postopka - stečajni postopek nad upnikom - prijava terjatve v stečajnem postopku - vsebina prijave terjatve - prijava stroškov v stečajnem postopku - pogojna terjatev - nastanek stroškov - zapadlost stroškov odvetniških storitev - umik tožbe
Terjatev za plačilo pravdnih stroškov tožene stranke ni pogojna terjatev, ki bi jo morala tožena stranka na podlagi 3. točke drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP prijaviti v stečajnem postopku nad tožečo stranko v trimesečnem roku po objavi oklica o začetku stečajnega postopka.
motenje posesti - soposest - samovoljno spreminjanje posestnega stanja - dotedanji način izvrševanja posesti - motilno dejanje - zmotna uporaba materialnega prava - ekonomski interes - nesporna dejstva - priznana dejstva - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Med pravdnima strankama ni bilo sporno, da sta soposest na stanovanju pred vselitvijo toženca izvrševali tako, da sta ga obiskovali občasno, predvsem z namenom vzdrževanja, nihče od njiju pa tam že nekaj časa ni več bival stalno. Stranki sta solastnika stanovanja, ki se prodaja v postopku razdružitve solastnine. Prav tako je nesporno, da je tožnica toženca večkrat seznanila, da mu vselitve v stanovanje ne dovoli. Toženec je torej s svojo vselitvijo v stanovanje samovoljno spremenil dotedanji način izvrševanja soposesti.
V razmerju med soposestniki se za motilno ravnanje šteje vsako ravnanje, ki samovoljno spreminja ali ovira dotedanji način izvrševanja posesti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - reintegracija
Delodajalec lahko v sodnem postopku v odpovedi naveden in opredeljen odpovedni razlog dodatno obrazloži in konkretizira (prim. odločbo VS RS VIII Ips 150/2016).
Zzgolj sklenitev enega zavarovanja manj od zahtevanega v skupini "nezgode" v drugem kvartalu ob hkratnem doseganju in preseganju plana v ostalih treh skupinah, v četrti pa skoraj potrojitev plana, ne more pomeniti nedoseganja pričakovanih delovnih rezultatov. Glede na skupno realizacijo v tretjem kvartalu nedoseganje plana v dveh posameznih skupinah ne more utemeljeno pomeniti tožnikove nesposobnosti.
Pri ugotavljanju doseganja pričakovanih rezultatov dela mora delodajalec upoštevati delavčevo odsotnost (prim. odločbo VIII Ips 69/2009, tudi Pdp 189/2012).
ZDR-1 člen 200, 200/4.. ZObr člen 88, 88/1, 100a, 100a/3, 100a/8.. ZJU člen 24, 25, 29.
pokojninsko zavarovanje - plačilo prispevkov - zavrženje tožbe - sodno varstvo - predhoden postopek pri delodajalcu - procesna predpostavka
Ker je tožnik predhodno uveljavljal varstvo pravic pri delodajalcu in zahteval priznanje pravic od delodajalca, kar je bilo kasneje predmet pravdnega postopka, ni bilo pravne podlage za zavrženje tožbe.
izvršba na nepremičnine - razdelitev kupnine od prodane nepremičnine - upnik kot kupec nepremičnine - davek na promet nepremičnin
Res sta na razdelitvenem naroku upnika priglasila terjatev glavnice z zamudnimi obrestmi v skupni višini 119.929,77 EUR, vendar pa navedeno ne predstavlja celotne terjatve, v katero se vračuna znesek 125.000,00 EUR. Iz kupnine se namreč poplača tudi znesek stroškov upnikov 4.821,63 EUR pa tudi znesek davka na promet nepremičnin 1.568,63 EUR. Na račun slednjega zneska je bilo namreč manjše vračilo položene kupnine upnikov kot kupcev, ki nista bila oproščena položitve kupnine, zavezanca za plačilo davka pa sta bila dejansko dolžnika.
pravosodni policist - večja izpostavljenost - intervencija - dejavnost s povečano nevarnostjo - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost delodajalca
Vsako delo pravosodnih policistov (tudi če gre za intervencijo) samo po sebi ni nevarno. Že ob sami intervenciji so sicer pravosodni policisti izpostavljeni določenemu tveganju (za nastanek škode), vendar to glede na njihovo posebno izurjenost ni neobičajno. Lahko pa delo postane nevarno v določenih posebnih okoliščinah, zaradi katerih je sicer za pravosodnega policista običajno tvegana dejavnost postane nevarna.