V izpodbijani sodbi je pravilno pri oceni tožničinih preživninskih potreb upoštevano, da se ji je po prenehanju izvenzakonske skupnosti, v kateri je živela s tožencem, življenjski standard poslabšal in da se lahko upošteva možnost ohranitve prejšnjega življenjskega standarda s toženčevim preživninskim prispevkom. Pri ugotavljanju upoštevnega obsega zadovoljevanja življenjskih potreb preživninskega upravičenca je potrebno upoštevati tudi premoženjske razmere in s tem preživninske možnosti preživninskega zavezanca.
Stranki sta v pogodbi uporabili devize kot vrednostno osnovo za plačilo pogodbene obveznosti (prim. 1. odstavek 5. člena Zakona o deviznem poslovanju, Uradni list RS št. 1/91-I). Zato tožeča stranka lahko zahteva vračilo zneska, ki je v domači valuti enak protivrednosti dogovorjene vrednostne osnove.
ZZZDR člen 78, 78/1, 78/4, 105, 105/2. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 12, 12/1.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o varstvu in vzgoji otrok - dodelitev otroka - sprememba odločitve - upoštevanje otrokove želje
Za odločitev o dodelitvi otroka enemu izmed zakoncev ob razvezi ali o spremembi te odločitve je pomemben celotni ugotovljeni splet konkretnih življenjskih okoliščin, v katerih so se znašli starši in otrok po razpadu naravne popolne družine. Presoja tehtnosti otrokovega mnenja v kontekstu drugih okoliščin, ki vplivajo na odločitev po členu 105.2 ali 78.1 in tudi 78.4 ZZZDR, ne more biti odvisna od presoje, kakšno naj bi bilo optimalno (s stališča objektivno ocenjenih otrokovih interesov optimalno) otrokovo mnenje glede na te druge okoliščine.
Pravico do izražanja teh želja in do tega, da se upošteva tudi njegova volja glede uravnavanja lastne bodočnosti, priznava v obravnavanih situacijah otroku tako ZZZDR (člen 105.2) kakor Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989 (člen 12.1). Revizijska razlaga zakonske norme neutemeljeno terja, da naj bodo te želje in ta volja otroka upoštevne samo tedaj, kadar so po objektivni presoji pristojnega organa povsem v skladu z otrokovimi interesi, kakor jih glede na ugotovljene okoliščine ocenjuje ta organ.
zavarovalna vsota - zavarovalna vsota, ki je veljala v času sojenja
Ugotovljena škoda vseh treh tožnikov spada v okvir škode, ki jo je mogoče pričakovati kot posledico prometnih nesreč z motornimi vozili in ki jo more obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti pokriti v celoti. Zato predpisana zavarovalna vsota, veljavna v času škodnega dogodka, upoštevajoč tedanje cenovne razmere in merila za presojo negmotne škode, ni mogla predstavljati omejitve za priznanje celotne pravične denarne odškodnine za negmotno škodo vseh treh tožnikov.
Presoja višine odškodnine za negmotno škodo zaradi neutemeljeno odvzete prostosti. Vpliv potrebnosti postopka na končno odločitev o stroških postopka ob spremembi izpodbijanih sodb v škodo tožeče stranke.
Zakon o varstvu udeležencev vojne člen 6, 6/4, 8, 8/1, 8/3.
priznavalnina - vpliv katastrskega dohodka na višino priznavalnine
Če upravičenec do priznavalnine ni oproščen plačila davka iz kmetijske dejavnosti, se mu odmerjena priznavalnina zmanjša za 20 %, tudi če je njegov katastrski dohodek iz kmetijstva minimalen.
pridobitev državljanstva z naturalizacijo - pogoji - kršitev pravil postopka
Ni mogoče zaključiti, da prosilec nima zagotovljenega stanovanja samo iz razloga, ker ni osebno sklenil najemne pogodbe, če je veljavno najemno pogodbo sklenila izvenzakonska partnerka, če ima ta zveza značaj izvenzakonske skupnosti.
ugotavljanje očetovstva - krvna preiskava sistema HLA
Sodišče druge stopnje ni pravilno uporabilo pravil znanosti, ko je zavzelo stališče, da na podlagi krvne preiskave sistema HLA ni možna izključitev očetovstva. Izključitev očetovstva je možna tudi na podlagi take krvne preiskave, neodvisno od rezultatov preiskav eritrocitnih in serumskih skupin.
Pri odmeri odškodnine zaradi neupravičenega pripora je potrebno upoštevati okoliščino konkretnega primera. Med okoliščine obravnavanega primera, ki ob upoštevanju drugih kriterijev navedenih v 200. čl. ZOR (pomen prizadete dobrine, namen odškodnine za negmotno škodo itd.) odločilno vpliva na odmero višine denarnega zadoščenja in utemeljuje materialno pravno pravilno odmero odškodnine na 2.000,00 SIT, pa sodi tudi tožnikova depresija, ki je v vzročni zvezi z neupravičenim odvzemom prostosti in je trajne narave, pri tožniku pa povzroča vsakodnevno hudo trpljenje.
Odškodnina zaradi neupravičenega pripora je enotna. Tožnik je razčlenil zahtevek na tri ločene postavke, kljub temu je treba odškodnino obravnavati skupno, saj meje med posameznimi podlagami niso ostre in se podlage za uveljavljane zahtevke prekrivajo. Zato je pomemben skupen prisojeni znesek.
sklenitev pogodbe - ara - akcesornost pogodbe o ari
Pogodba o ari je, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, akcesoren pravni posel (1. odst. 79. člena ZOR). To pomeni, da če ni veljavno sklenjena glavna pogodba, je neveljaven tudi dogovor o ari. Ta sam zase torej nima pravne veljave, temveč le v povezavi z veljavno glavno - prodajno pogodbo. Ker je toženec tožnici v spornem primeru hotel prodati stavbni zemljišči - torej nepremičnini, bi morala biti prodajna pogodba, da bi bila veljavna, sklenjena v pisni obliki (5. člen Zakona o prometu z nepremičninami - Ur. l. SRS 19/76 in 42/86) ali pa bi morala biti ustno sklenjena pogodba dejansko realizirana z izročitvijo zemljišč na eni strani in plačilom kupnine ne drugi strani (določilo 1. odst. 70. člena ZOR v zvezi s cit. določilom Zakona o prometu z nepremičninami). Pisna prodajna pogodba v spornem primeru ni bila sklenjena, saj se stranki v pogodbi o ari z dne 19.9.1990 nista dogovorili o enem bistvenih elementov prodajne pogodbe - ceni (dejanske ugotovitve obeh sodišč). Da bi bila med pravdnima strankama sklenjena in realizirana ustna kupna pogodba za sporni gradbeni parceli pa je tudi izključeno na podlagi dejanskih ugotovitev obeh sodišč. Ker pogodbi o ari, sklenjeni med pravdnima strankama dne 19.9.1990, ni sledila sklenitev prodajne pogodbe, je dogovor strank o ari neveljaven in mora toženec tožnici vrniti znesek prejete are (določilo 104. in 214. člena ZOR).
neupravičena pridobitev - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - povračilo preveč plačane kupnine
Revizijsko sodišče nima pomislekov proti stališču sodišča druge stopnje, da zaradi okoliščin, da je bil avtomobil nezaščiten na dvorišču tožene stranke in da ga je tožnik potreboval za vožnjo na delo iz Mengša v Ljubljano, ni mogoče šteti, da se je tožnik s plačilom izognil sili (211.čl.ZPP). Pogoj, da si je plačnik pridržal pravico zahtevati povračilo, bi bil izpolnjen, če bi pridržanje izrazil najkasneje ob plačilu.
ZUP člen 7, 9, 159, 209, 209/2.ZDRS člen 40, 40/1, 40/3.
kršitev pravil postopka - prosti preudarek - zavrnitev državljanstva - pripadnik varnostne službe JA
Tožbi je bilo ugodeno, ker tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni presodila dokazov, ki so bili izvedeni v upravnem postopku, s čemer je bistveno kršila pravila postopka (7., 9., 159. in 209/2 člen ZUP).
pogodba o delu - obveznost izvršiti delo - neizpolnitev pogodbe - poravnava
Sodišči sta pravilno naložili tožencu plačilo tolarske protivrednosti 5.000 DEM z ustreznimi zamudnimi obrestmi, saj se je toženec k temu plačilu zavezal s pismeno izjavo potem, ko ni izpolnil dogovorjenih obveznosti na podlagi pogodbe o delu.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pogodba sklenjena namesto razlastitve
V reviziji očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki naj bi jo sodišče druge stopnje zagrešilo, ker naj bi samo ugotavljalo dejstva (370. člen v zvezi s 1. odst. 354. člena ZPP) sodišči prve in druge stopnje nista zagrešili. Odločilne dejanske okoliščine, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje so - da sta pravna prednika tožnika na podlagi prodajne pogodbe sklenjene namesto razlastitve, pravnemu predniku tožene stranke prodala kmetijski zemljišči za ceno 15,12 din/m2, kot del te kupnine za del odprodanih zemljišč v izmeri 700 m2 pa se je tožena stranka zavezala izročiti gradbeno parcelo v enaki izmeri; ker izročitev v pogodbi določene gradbene parcele potem ni bila mogoča, je sodišče prve stopnje ugodilo denarnemu tožbenemu zahtevku, pri čemer se je glede vprašanja utemeljenosti višine zahtevka oprlo na cenitev izvedenca gradbene stroke, ki je izračunal vrednost gradbenih zemljišč v navedeni izmeri. Zgolj te dejanske ugotovitve pa je pri odločanju o pritožbi tožene stranke upoštevalo drugostopno sodišče, ko je celo ugotovilo, da bi izvedenec kot merilo za določitev odškodnine moral upoštevati celo višjo - tržno vrednost gradbenega zemljišča in ne meril iz določila 40. člena Zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Ur.l. SRS št. 5/80 - 20/89), ki je bilo na podlagi odločbe Ustavnega sodišča RS U I 45/89 z dne 29.3.1990 ugotovljeno za protiustavno in je bilo z odločbo istega sodišča U I 45/89 z dne 8. 11. 1990 nato ugotovljeno, da je to določilo z dnem 6.10.1990 prenehalo veljati. Z izpodbijano sodbo je bilo tudi materialno pravo pravilno uporabljeno. S cit. pogodbo, sklenjeno namesto razlastitve, je bila kot kupnina za 700 m2 prodanega (razlaščenega zemljišča) določena izročitev gradbenega zemljišča v enaki izmeri (dejanske ugotovitve obeh sodišč). Ker tožena stranka ni mogla izpolniti svoje obveznosti z izročitvijo tega zemljišča (ugotovljene dejanske okoliščine, da je tožena stranka zemljišče že oddala drugi osebi in na njem zato nima več razpolagalne pravice), je dolžna plačati denarni znesek v višini vrednosti takšnega zemljišča (torej gradbenega in ne kmetijskega zemljišča), da bi tožnik kot pravni naslednik prodajalcev prejel ekvivalent kupnine dogovorjene za prodani kmetijski zemljišči v navedeni izmeri. Prvostopno sodišče je torej pravilno upoštevalo izvedenčevo ocenitev po merilih, ki veljajo za gradbena zemljišča; sodišče druge stopnje pa je takšnemu izhodišču prvostopnega sodišča pravilno pritrdilo, pri čemer je še utemeljeno opozorilo, da bi glede na cit. odločbi Ustavnega sodišča RS moralo celo uporabiti za tožnika še ugodnejše merilo - tržno ceno takšnega zemljišča.