oblika krivde - zavestna malomarnost - eventualni naklep
Na podlagi ugotovitve sodišča prve stopnje, da je obtoženec prenehal z napadom na oškodovanca v trenutku, ko je opazil, da je njegova noga po padcu dobila nenavaden položaj, je tudi pravilen zaključek, da mu ni mogoče očitati krivdne oblike eventualnega naklepa, pač pa zgolj zavestne malomarnosti, saj na podlagi ugotovljenega ravnanja obtoženca temu ni mogoče dokazati, da je ob hkratnem porinjenju in brci v oškodovančevo nogo tudi privolil v prepovedano posledico.
Pritožbo državnega tožilca je zato višje sodišče zavrnilo kot neutemeljeno.
ugovor zoper terjatev - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - izpodbijanje sklepa o izvršbi v delu, v katerem je bilo dolžniku naloženo naj terjatev plača
Ker je dolžnica ugovarjala plačilu terjatve, ki ji je bilo naloženo s sklepom o izvršbi, je izvršilno sodišče sklep o izvršbi moralo razveljaviti v delu, s katerim je dovolilo izvršbo in obenem odločiti, da se bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina za razvezanega zakonca
Preživnina gre tistemu zakoncu, za katerega razveza zakonske zveze predstavlja občutno poslabšanje njegovega premoženjskega stanja in s tem tudi občutno spremembo njegovega življenjskega položaja.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20508
KZ člen 111, 111/1, 111/1-5, 112, 112/6, 211, 211/1.
absolutno zastaranje kazenskega pregona - tatvina
Glede na opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja tatvine v izreku sodbe sodišča prve stopnje (iz katerega izhaja, da naj bi obdolženec kaznivo dejanje storil v času od 15. do 20.10.1993), je dne 15.10.1999 (še pred datumom predložitve spisa Višjemu sodišču zaradi rešitve pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje) nastopilo absolutno zastaranje kazenskega pregona (5. točka I. odstavka 111. člena KZ v zvezi s VI. odstavkom 112. člena KZ), saj je od storitve kaznivega dejanja preteklo več kot šest let. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obtožbo zoper obdolženca iz razloga 4. točke 357. člena ZKP zavrnilo, saj kazenski pregon ni več dopusten zaradi zastaranja.
ZZZDR člen 65, 79, 65, 79. ZPP (1977) člen 117, 117/1, 121, 117, 117/1, 121.
razveza zakonske zveze - določitev preživnine - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Če je zakonska zveza že tako globoko in trajno omajana, da je ni več mogoče rešiti, jo je treba razvezati, ne glede na odgovornost za nevzdržnost in tudi tedaj, če samo eden od zakoncev ne more več prenašati zakonske skupnosti, drugi zakonec pa se temu upira in želi zakonsko zvezo ohraniti.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe
V zvezi s pritožbeno navedbo, da je zaradi uporabe vseh možnih pravnih sredstev s strani tožene stranke minilo že veliko časa in da so se zato dejstva, ki so izkazovala nevarnost kot pogoj za izdajo začasne odredbe, spremenila, kar bi sodišče edinole na naroku lahko razčistilo, torej ali bo toženka s svojimi dejanji (še) onemogočala ali oteževala izterjavo, pa je potrebno pritožnikoma pojasniti, da je moralo prvostopno sodišče v obravnavanem ugovornem postopku presoditi utemeljenost začasne odredbe ob času njene izdaje in ne ob času odločanja o ugovoru zoper njo, torej je moralo ugotavljati, ali sta ob času izdaje začasne odredbe oba upnika (tožnika) izkazala za verjetne že omenjene predpostavke za izdajo začasne odredbe po čl.
265 ZIP. V tem smislu je časovno pravilno preizkušalo izdano začasno odredbo tudi prvostopno sodišče v izpodbijanem sklepu. Zato so tiste pritožbene navedbe o kasnejšem poslovanju tožene stranke, torej poslovanju po izdani začasni odredbi, ki naj bi po njunem mnenju še bolj kazale na nevarnost onemogočanja oziroma precejšnje otežitve njune terjatve, neupoštevne in se pritožbenemu sodišču z njimi ni potrebno ukvarjati. S tem je mišljena primerjava med poslovanjem tožene stranke ob času izdaje začasne odredbe in poslovanjem ob času pritožbe, ki naj bi izhajalo iz primerjav obrazcev BON 2 APP iz obeh primerjalnih obdobij, iz česar naj bi izhajalo, da tožena stranka skriva ali vsaj drugače razpolaga s svojim premoženjem, saj preko žiro računa praktično ne posluje več.
Uporabljena palica je sredstvo, s katerim bi se lahko telo tudi hudo poškodovalo. Ob takih ugotovitvah je sodišče prve stopnje pravilno dejanje obdolženca pravno opredelilo po II. odst. 133. člena KZ in ne po I. odstavku navedenega člena, ko kazenski pregon zaradi zastaranja ne bi bil več dovoljen.
Ker v trenutku, ko je obdolženec udaril oškodovanca, slednji obdolženca ni več napadal in njegov napad tudi ni več neposredno grozil, je sodišče prve stopnje zanesljivo izključilo, da je obdolženec ravnal v silobranu oziroma prekoračenem silobranu.
Pri oceni, ali bi bilo zaradi plačila stroškov kazenskega postopka ogroženo vzdrževanje obdolženca, se upoštevajo predvsem podatki o dohodkih, ki jih dobiva obdolženec in jih uporablja za svoje preživljanje. Če so ti nizki, je dovoljeno obdolženca oprostiti plačila stroškov, tudi če je lastnik nepremičnin, razen če mu lastnina prinaša dodatni dohodek.
ZST člen 13, 13/3, 13, 13/3. ZPP (1977) člen 154, 154/2, 154, 154/2.
pravdni stroški - taksna oprostitev
Če stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče določi glede na doseženi uspeh, da trpi vsaka stranka svoje stroške.
Sicer mld. toženka nima premoženja, vendar je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo in ocenilo tudi premoženje njene matere - zakonite zastopnice, s katero živi v skupnem gospodinjstvu, in zavrnilo predlog za oprostitev plačila sodnih taks.
ZZZDR člen 12, 12/1, 59, 59/2, 12, 12/1, 59, 59/2.
zunajzakonska skupnost - skupno premoženje zakoncev - delež
Življenjska skupnost med partnerjema se po vsebini ni razlikovala od skupnosti, kakršna praviloma velja med zakoncema, ta skupnost pa je imela tako svoj zunanji izraz (skupno prebivanje, skupno gospodinjstvo, ekonomsko skupnost, skratka vse, kar vsebinsko opredeljuje določeno skupnost kot skupno življenje) in tudi notranje, t.j. čustveno razmerje. Voljni element, kot ga razume pritožnik (bodisi kot hotenje partnerjev, da osnujeta izvenzakonsko skupnost bodisi kot izkoriščanje ekonomske odvisnosti ali nevednosti drugega partnerja), ni pomemben, izvenzakonska skupnost, ki izpolnjuje pogoje iz 1. odst. 12. čl. ZZZDR, pa sama po sebi pripelje do zakonsko predvidenih pravnih posledic (tudi na premoženjskem področju).
Določitev deležev na skupnem premoženju ni posledica zgolj računskih operacij, v katerih bi se obravnavali prav vsi zaslužki, vrednost dela, drugi prispevki in izdatki ter podobno, ampak je treba upoštevati celovitost odnosov obeh bivših izvenzakonskih partnerjev v vsem obdobju, ki je pomembno za nastanek skupnega premoženja. To se odraža ne le v njunih zaslužkih in izdatkih, temveč tudi skrbi za družino, skupne otroke in skupno gospodinjstvo ter tudi njuno udeležbo v obliki dela pri pridobivanju skupnega premoženja (2. odst.
Spor med pravdnima strankama in se nanaša na denarno terjatev tožeče do tožene stranke. Revizija je dovoljenja le zoper tiste sodbe, izdane na drugi stopnji, za katere je to izrecno določeno. Pogoj, da je dovoljena revizija v premoženjskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev je, da vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela sodbe presega 80.000,00 SIT (2. odst. 382. čl.
ZPP); revizija je, če navedeni pogoj ni izpolnjen, nedovoljena (2. odst. 389. čl. ZPP), nedovoljeno revizijo pa sodišče prve stopnje s sklepom zavrže (1. odst. 389. čl. ZPP). Sodišče prve stopnje je navedene procesne predpise pravilno uporabilo glede na materialnopravni predpis, vsebovan v določbi 35. čl. ZPP, po kateri se kot vrednost spornega predmeta vzame samo vrednost glavnega zahtevka, obresti, pravdni stroški, pogodbena kazen in druge postranske terjatve pa se ne upoštevajo (razen če se uveljavljajo kot glavni zahtevek, v konkretnem primeru pa ne gre za takšno situacijo).
Ker vrednost glavnega zahtevka znaša 65.884,90 SIT, je revizija nedopustna. Toženec v pritožbi trdi le, da njegov zahtevek zoper tožečo stranko presega vrednost, od katere je odvisna pravica do revizije, vendar s takšno trditvijo ne more uspeti: tožbenega zahtevka ni postavil, če bi ga, pa bi to vplivalo le na presojo o stvarni pristojnosti, sestavi sodišča in pravici do revizije proti sodbi, izdani o njegovem tožbenem zahtevku.
zastaranje odškodninske terjatve - začetek in tek zastaralnega roka
Zastaralni rok pri odškodninskih terjatvah začne teči že od trenutka, ko je oškodovanec mogel izvedeti za vrsto in obseg škode. Šteje se, da je škoda znana, ko je končano zdravljenje.
Če dolžnik hoče doseči odlog izvršbe, mora izkazati za verjetno, da bo z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo v primerih, ki so nastali v točkah 1 do 8 71. čl. ZIZ ali tudi v drugih primerih, ko so za to podani posebno upravičeni razlog.
Če je taksa za tožbo plačana v roku po opominu sodišča, ni mogoče šteti, da je tožba umaknjena, čeprav tožeča stranka potrdilo o plačilu predloži šele v pritožbenem postopku.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL21610
KZ člen 224, 224/1, 224, 224/1. ZKP člen 368, 368/1, 375, 375/2, 390, 368, 368/1, 375, 375/2, 390.
poškodovanje tuje stvari - višina škode - zavrženje pritožbe
Če se ugotovi, da je storilec tujo stvar uničil ali poškodoval, natančne višine škode ni potrebno ugotavljati, saj višina škode ni znak kaznivega dejanja po členu 224/I KZ.
Če upravičenec do pritožbe pritožbe ne napove v osmih dneh po razglasitvi sodbe, se šteje, da se je pravici od pritožbe odpovedal.
Če kljub temu pritožbo vloži, se takšna pritožba kot nedovoljena zavrže.
ugotovitev naslova - dolžnost posredovanja podatkov
Če upnica na poziv sodišča sporoči drugi dolžnikov naslov, pa tudi na tega ni mogoče opraviti vročitve, sodišče ustavi izvršbo. Uprava za notranje zadeve ni tak državni organ, na katerega bi se moralo sodišče obračati zaradi pridobitve dolžnikovega naslova v smislu 4. člena ZIZ oziroma 148. člena ZPP.
Goljufivi namen obdolženca, ki je drugega najel za opravo prevoza tovora z dogovorjeno ceno, dokazuje dejstvo, da je že takrat, kljub plačilni akontaciji, vedel, da preostanka ne bo plačal, česar kasneje res tudi ni storil.
Zavarovalna pogodba preneha veljati po samem zakonu, če premija ni plačana v letu dni od njene zapadlosti. V tem letu pa je zavarovalnica dolžna nuditi zavarovancu jamstvo za primer škodnega dogodka, zavarovanec pa dolguje plačilo premije.
sprememba višine najemnine - vračilo preveč plačane najemnine
Ker je bilo v postopku sporno, ali je najemnina v času vložitve tožbe bila pravilno določena, bi moralo sodišče izvedencu naložiti, da izračuna ustrezno najemnino za tožničino stanovanje po Pravilniku o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih, na isti dan.