popolna odškodnina - povrnitev stroškov pravne pomoči pred pravdo
Oškodovanec je upravičen do odškodnine v znesku, ki je potreben, da postane njegov gmotni položaj takšen, kot da bi škodnega dogodka ne bilo. Tako je upravičen tudi do povrnitve potrebnih stroškov pravne pomoči pred pravdo.
ZPP (1977) člen 369, 369/1, 369, 369/1. ZOR člen 262, 263, 264, 265, 266, 267, 268, 269, 262, 263, 264, 265, 266, 267, 268, 269. SKPG-90 člen 21, 21/1.
pogodbena odškodninska obveznost - elementi odškodninskega delikta - predhodni postopek pri delodajalcu - procesna predpostavka
1. Predhodni postopek pri delodajalcu za ugotovitev škode po 72. členu ZTPDR ni procesna predpostavka za vodenje sodnega postopka.
2. Delavec in delodajalec se lahko s pogodbo o zaposlitvi dogovorita, da delavec v primeru samovoljnega prenehanja z delom plača delodajalcu pavšalno odškodnino, vendar morajo biti v takšnem primeru (tako kot pri izvenpogodbeni odškodninski odgovornosti), podani vsi elementi odškodninskega delikta, to je kršitev pogodbene obveznosti, nastanek škode, odgovornost zanjo in vzročna zveza.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL21610
KZ člen 224, 224/1, 224, 224/1. ZKP člen 368, 368/1, 375, 375/2, 390, 368, 368/1, 375, 375/2, 390.
poškodovanje tuje stvari - višina škode - zavrženje pritožbe
Če se ugotovi, da je storilec tujo stvar uničil ali poškodoval, natančne višine škode ni potrebno ugotavljati, saj višina škode ni znak kaznivega dejanja po členu 224/I KZ.
Če upravičenec do pritožbe pritožbe ne napove v osmih dneh po razglasitvi sodbe, se šteje, da se je pravici od pritožbe odpovedal.
Če kljub temu pritožbo vloži, se takšna pritožba kot nedovoljena zavrže.
Če stranka plača sodno takso za vloženo tožbo, čeravno po izteku sodnega roka, sodišče pa še ni izdalo sklepa, s katerim bi postopek ustavilo, je vloga popolna ter niso izpolnjene predpostavke iz 180. čl. ZPP.
ZOR člen 177, 197, 197/1, 200, 200/1, 177, 197, 197/1, 200, 200/1.
odgovornost proizvajalca hrane - objektivna odgovornost
Odgovornost osebe, ki daje v promet hrano je objektivna. V razmerju do oškodovancev se ta oseba ne more sklicevati na to, da so bila okužena jajca drugega pridelovalca vzrok okužbe.
oblika krivde - zavestna malomarnost - eventualni naklep
Na podlagi ugotovitve sodišča prve stopnje, da je obtoženec prenehal z napadom na oškodovanca v trenutku, ko je opazil, da je njegova noga po padcu dobila nenavaden položaj, je tudi pravilen zaključek, da mu ni mogoče očitati krivdne oblike eventualnega naklepa, pač pa zgolj zavestne malomarnosti, saj na podlagi ugotovljenega ravnanja obtoženca temu ni mogoče dokazati, da je ob hkratnem porinjenju in brci v oškodovančevo nogo tudi privolil v prepovedano posledico.
Pritožbo državnega tožilca je zato višje sodišče zavrnilo kot neutemeljeno.
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/2, 51, 51/2, 59, 59/2.
skupno premoženje
Zakon sicer izrecno ne določa, da morata pri pridobitvi skupnega premoženja z delom sodelovati oba zakonca. Vendar je ta pogoj že pojmovno vključen v institutu skupnega premoženja, posredno pa to predpisuje tudi 2. odstavek 59. člena ZZZDR, ki določa merila, od katerih je odvisna velikost zakončevega deleža na skupnem premoženju.
Zato ni mogoče vnaprej izključiti primera, da določena stvar (ali pravica), ki je bila sicer pridobljena v času trajanja zakonske zveze, a z delom zgolj enega od zakoncev, ne bi spadala v skupno premoženje.
nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - novi dokazi v pritožbi
Izvedba novega dokaza, ki je predlagan v pritožbi, ne more vnesti dvoma v pravilno ugotovljeno dejansko stanje, če pritožnik v pritožbi sploh ne navaja, o čem naj bi priča sploh izpovedovala oziroma katero odločilno dejstvo naj bi se z izvedbo tega dokaza dokazovalo.
Za posestno varstvo je relevantno le zadnje stanje posesti, ki med strankama sploh ni sporno, na kar zatrjevana nepravičnost tožnikove uporabe bivše skupne spalnice nima nobenega vpliva.
Tudi v satirični oz. humoristični rubriki dnevnega časopisa objavljeno besedilo, ki se nanaša na konkretno osebo, je lahko za prizadetega žaljivo in torej pomeni poseg v njegovo čast in dobro ime.
ZOR člen 372, 372/1, 379, 379/2, 372, 372/1, 379, 379/2. ZIZ člen 55, 55/2, 55/2-8, 55/2-11, 58, 58/3, 55, 55/2, 55/2-8, 55/2-11, 58, 58/3.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovor - razlogi za ugovor
Ugovor, da je upnikova terjatev zastarala, je razlog, ki po 11.točki 2.odstavka 55.člena ZIZ, preprečuje izvršbo. Terjatev, ugotovljena s pravnomočno sodno odločbo, po določbi 379.člena ZOR zastara v desetih letih, vse občasne terjatve, ki izvirajo iz takih odločb in zapadejo v bodoče, pa zastarajo v roku, določenem za zastaranje občasnih terjatev. Po določbi 1.odstavka 372.člena ZOR za občasne terjatve, med katere spadajo tudi obresti, velja triletni zastaralni rok.
Trditev, da je da je upnikova terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti sodbe ali pred tem, toda v času, ko upnik tega ni mogel več uveljavljati v postopku, iz katerega sodba izvira (ugovorni razlog po 8.točki 2.odstavka 55.člena ZIZ), dolžnik lahko dokazuje z ustrezno listino ali pa z zaslišanjem priče, ki bi lahko potrdila, da je dolžnik izpolnil upnikovo terjatev, ki je predmet konkretnega izvršilnega postopka. Na tako listino oziroma na tako pričo pa se dolžnik v obravnavanem primeru ne sklicuje, temveč predlaga zaslišanje V.P., nekdanjega upnikovega računovodje, ki bi potrdil, da je upnik tisti, ki dolžniku dolguje denar iz naslova drugih pravnih poslov. Pritožbeno sodišče se zato strinja s stališčem prvostopnega sodišča, da je dolžnikov ugovor proti sklepu o izvršbi neutemeljen.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Navedbe dolžnika, da je upnik čakal z izterjavo dolga in s tem povzročil nabiranje obresti in predlog, da se obresti določijo šele od prejema sklepa o izvršbi dalje oziroma da se dolg spremeni v obročno plačevanje, predstavljajo neutemeljen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
KZ člen 145. ZKP člen 137, 371, 371/2, 137, 371, 371/2.
sprememba opisa dejanskega stanja - sprememba opisa pravna opredelitev brez spremembe upravičenega tožilca - kršitev kazenskega zakona - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Če se oškodovanec kot tožilec šele v pritožbi sklicuje na kaznivo dejanje druge vrste, na glavni obravnavi pa obtožbe v ničemer ni spremenil, sodišče 1. stopnje ni kršilo kazenskega zakona v njegovo škodo, ker je o nespremenjeni obtožbi odločilo z oprostilno sodbo.
Takšna odločitev tudi ne pomeni bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 2. odst. 371. čl. ZKP.
ugotovitev naslova - dolžnost posredovanja podatkov
Če upnica na poziv sodišča sporoči drugi dolžnikov naslov, pa tudi na tega ni mogoče opraviti vročitve, sodišče ustavi izvršbo. Uprava za notranje zadeve ni tak državni organ, na katerega bi se moralo sodišče obračati zaradi pridobitve dolžnikovega naslova v smislu 4. člena ZIZ oziroma 148. člena ZPP.
Zavarovalna pogodba preneha veljati po samem zakonu, če premija ni plačana v letu dni od njene zapadlosti. V tem letu pa je zavarovalnica dolžna nuditi zavarovancu jamstvo za primer škodnega dogodka, zavarovanec pa dolguje plačilo premije.