povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - odvzem vozniškega dovoljenja - prepoved vožnje motornega vozila - izbira sankcije
Obdolžencu je bil s sodbo sodišča prve stopnje po 68. členu KZ izrečen varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja kategorije B za dobo enega leta. Navedeni varnostni ukrep sodišče lahko izreče, če spozna, da bi storilčeva nadaljnja udeležba v javnem prometu pomenila nevarnost za javni promet zaradi njegove nesposobnosti za varno upravljanje z motornimi vozili. Takšnih ugotovitev (nesposobnost obdolženca za varno upravljanje z motornimi vozili) pa sodišče prve stopnje ni ugotovilo. Pravilno pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je obdolženec, ki je bil tudi pred to prometno nesrečo že obravnavan pred sodnikom za prekrške zaradi kršitev cestnoprometnih predpisov, nevaren voznik, ki mu za določeno dobo ni mogoče dovoliti vožnje motornega vozila kategorije B, saj je prometno nesrečo povzročil z vožnjo v vinjenem stanju. Glede na navedeno, je sodišče druge stopnje pritožbi obdolženčevega zagovornika v tem delu ugodilo in obdolžencu namesto varnostnega ukrepa odvzema vozniškega dovoljenja, izreklo stransko kazen prepovedi vožnje motornega vozila kategorije B za dobo šestih mesecev.
dokončano kaznivo dejanje velike tatvine - poskus kaznivega dejanja velike tatvine
Ker sta oba storilca vlomila v tri vikend hišice ter jih natančno preiskala, iščoč zanju uporabne vrednejše predmete, našla in odnesla pa le živalsko kožo in zračno pištolo, sta kot sostorilca storila dokončano kaznivo dejanje velike tatvine po čl. 212/I tč. 1 KZ v zvezi s čl. 25 KZ in ne poskus takšnega kaznivega dejanja po čl.
212/I tč. 1 KZ v zvezi s čl. 25 in 22 KZ, kot je to napačno pravno ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
ZPP (1977) člen 369, 369/1, 369, 369/1. ZOR člen 262, 263, 264, 265, 266, 267, 268, 269, 262, 263, 264, 265, 266, 267, 268, 269. SKPG-90 člen 21, 21/1.
pogodbena odškodninska obveznost - elementi odškodninskega delikta - predhodni postopek pri delodajalcu - procesna predpostavka
1. Predhodni postopek pri delodajalcu za ugotovitev škode po 72. členu ZTPDR ni procesna predpostavka za vodenje sodnega postopka.
2. Delavec in delodajalec se lahko s pogodbo o zaposlitvi dogovorita, da delavec v primeru samovoljnega prenehanja z delom plača delodajalcu pavšalno odškodnino, vendar morajo biti v takšnem primeru (tako kot pri izvenpogodbeni odškodninski odgovornosti), podani vsi elementi odškodninskega delikta, to je kršitev pogodbene obveznosti, nastanek škode, odgovornost zanjo in vzročna zveza.
nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - novi dokazi v pritožbi
Izvedba novega dokaza, ki je predlagan v pritožbi, ne more vnesti dvoma v pravilno ugotovljeno dejansko stanje, če pritožnik v pritožbi sploh ne navaja, o čem naj bi priča sploh izpovedovala oziroma katero odločilno dejstvo naj bi se z izvedbo tega dokaza dokazovalo.
Iz izreka napadene sodbe izhaja, da je bila obdolženka oproščena obtožbe po 3. točki 358. člena ZKP, torej zaradi pomanjkanja dokazov, iz obrazložitve sodbe pa, da jo je sodišče oprostilo obtožbe, ker da ni moglo izključiti možnosti, da je ravnala v zmoti, torej v smeri 2. točke 358. člena ZKP. S tem je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
Pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje, ki ima oporo v strokovnem mnenju Centra za kriminalistično-tehnične preiskave, da je bilo vozniško dovoljenje, s katerim se je obdolženec izkazal policistu ob kontroli prometa, v celoti ponarejeno, zagovornik v pritožbi niti ne izpodbija, izvedeni dokazni postopek pa tudi po oceni sodišča druge stopnje ne dopušča dvoma v zaključek sodišča prve stopnje, da je obdolženec do ponarejenega vozniškega dovoljenja prišel na nelegalen način ter so prepričljivi razlogi izpodbijane sodbe, iz katerih sodišče prve stopnje ni sledilo zagovoru obdolženca, da je vozniško dovoljenje pridobil na podlagi opravljenega vozniškega izpita v Derventi v letu 1991.
Tožeča stranka lahko umakne tožbo brez privolitve tožene stranke, preden se tožena stranka spusti v obravnavanje glavne stvari. Izjava o umiku tožbe se poda ustno ali pismeno na sodišču ter učinkuje od trenutka, ko je prispela na sodišče. Ob izpolnjeni predpostavki dopustnosti je z umikom tožbe pravda končana. Sklep, s katerim sodišče vzame umik tožbe na znanje, pa je le deklaratorne narave.
Določba 442. člena ZPP, ki omogoča, da sodišče začasno odredbo izda po uradni dolžnosti, ne izključuje možnosti, da začasno odredbo po tem členu izda sodišče na predlog stranke.
ZZZDR člen 189, 189/3, 189, 189/3. ZD člen 162, 214, 214/2, 162, 214, 214/2.
predmet zapuščinskega postopka - vsebina sklepa o dedovanju - skrbništvo - odobritev centra za socialno delo
Če sodišče v izreku sklepa o dedovanju navede, da dedič deduje zapuščino z obvezo plačila določenih terjatev, potem ko se bo o plačilu natančneje dogovoril z upniki, je sklep o dedovanju nerazumljiv, ker ni jasno, ali dedič že ima pravico do zapuščine ali pa bo ta pravica "oživela" šele, ko bo omenjene terjatve poravnal.
Tudi sprejem dediščine je lahko pravni posel, s katerim skrbnik preseže okvir rednega poslovanja oz. upravljanja varovančevega premoženja.
zunajzakonska skupnost - skupno premoženje - delež zunajzakonskih partnerjev na skupnem premoženju - delitev skupnega premoženja
V načelu je sicer delež izvenzakonskih partnerjev na vsem skupnem premoženju enoten, vendar pa je lahko izjemoma glede posameznih stvari iz tehtnih razlogov tudi drugačen.
zavrženje predloga za obnovo postopka - zavrženje revizije
Odločitev o zavrženju predloga za obnovo in revizije je posledica določbe 3. odst. 86. čl. ZPP. Sodišče bi moglo upoštevati vlogo tožnika le v primeru, če bi izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit (4. odstavek 86. čl. ZPP). Sodišče je pri odločanju o predlogu za oprostitev sodne takse dolžno upoštevati predpostavke zakona zato vprašanje ali bi bilo sodišče s predlaganim odlogom plačila sodne takse neposredno prizadeto, ni odločilnega pomena.
Tožnica, ki je pripoznala tožbeni zahtevek, mora izpolniti s sodbo naloženo obveznost. Zatrjevana finančna stiska ne vpliva na njeno dolžnost izpolnitve obveznosti. O predlogu za oprostitev pravdnih stroškov odloča prvostopno sodišče.
oblika krivde - zavestna malomarnost - eventualni naklep
Na podlagi ugotovitve sodišča prve stopnje, da je obtoženec prenehal z napadom na oškodovanca v trenutku, ko je opazil, da je njegova noga po padcu dobila nenavaden položaj, je tudi pravilen zaključek, da mu ni mogoče očitati krivdne oblike eventualnega naklepa, pač pa zgolj zavestne malomarnosti, saj na podlagi ugotovljenega ravnanja obtoženca temu ni mogoče dokazati, da je ob hkratnem porinjenju in brci v oškodovančevo nogo tudi privolil v prepovedano posledico.
Pritožbo državnega tožilca je zato višje sodišče zavrnilo kot neutemeljeno.
ugovor zoper terjatev - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - izpodbijanje sklepa o izvršbi v delu, v katerem je bilo dolžniku naloženo naj terjatev plača
Ker je dolžnica ugovarjala plačilu terjatve, ki ji je bilo naloženo s sklepom o izvršbi, je izvršilno sodišče sklep o izvršbi moralo razveljaviti v delu, s katerim je dovolilo izvršbo in obenem odločiti, da se bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina za razvezanega zakonca
Preživnina gre tistemu zakoncu, za katerega razveza zakonske zveze predstavlja občutno poslabšanje njegovega premoženjskega stanja in s tem tudi občutno spremembo njegovega življenjskega položaja.