pridobitev lastninske pravice - dogovor o skupni gradnji - gradnja na tujem zemljišču - začetek teka zastaranja
Iz verzijskega zahtevka iz naslova vlaganj v nepremičnine, gospodarske stroje in gospodinjske aparate tožnice, ki živi v ekonomski skupnosti z lastnikom le-teh, začne teči zastaranje od dne prenehanja ekonomske skupnosti, v kateri je prihajalo do premikov premoženja. V primeru konsenza med tožnico, ki je vlagala svoje delo in sredstva v posestvo svojega očeta in so skupno zgradili nove gospodarske objekte, je uporabiti določbo 20. čl. ZTLR za pridobitev lastninske pravice na podlagi sporazuma o skupni gradnji kot pravnem naslovu, ne pa po določbah 24. čl. ZTLR, kot posledica gradnje na tujem zemljišču.
Primerna odškodnina pri hudem zvinu levega gležnja z delno natrganim zunanjim ligamentom ob 61 dnevnem bolečinskem obdobju (2 dni hude bolečine, 5 dni občasne hude, 10 dni trajne srednje močne bolečine, 6 dni občasno srednje močne bolečine, 20 dni trajno zmerne bolečine in 20 dni občasne pojemajoče zmerne bolečine) ter ob spremljajočih neugodnostih je 350.000,00 SIT.
ZKP člen 53, 53/1, 53/2, 147, 53, 53/1, 53/2, 147.
oškodovanec - predlog za pregon
Oškodovanec je že s tem, da je preko svojega varnostnika prijel storilca tatvine in poklical policijo, izkazal interes za kazenski pregon storilca kaznivega dejanja tatvine po čl. 211/II in I KZ, pri čemer je v obravnavanem primeru iz uradnega zaznamka o razgovoru z varnostnikom tudi razvidno, da imenovana odgovorna oseba oškodovane trgovine izrecno zahteva pregon. Sodišče prve stopnje je zato prekršilo predpise kazenskega postopka o vprašanju, ali je podana obtožba upravičenega tožilca, ko je vloženi obtožni predlog zavrglo, zaradi česar je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavilo.
Spor med pravdnima strankama in se nanaša na denarno terjatev tožeče do tožene stranke. Revizija je dovoljenja le zoper tiste sodbe, izdane na drugi stopnji, za katere je to izrecno določeno. Pogoj, da je dovoljena revizija v premoženjskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev je, da vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela sodbe presega 80.000,00 SIT (2. odst. 382. čl.
ZPP); revizija je, če navedeni pogoj ni izpolnjen, nedovoljena (2. odst. 389. čl. ZPP), nedovoljeno revizijo pa sodišče prve stopnje s sklepom zavrže (1. odst. 389. čl. ZPP). Sodišče prve stopnje je navedene procesne predpise pravilno uporabilo glede na materialnopravni predpis, vsebovan v določbi 35. čl. ZPP, po kateri se kot vrednost spornega predmeta vzame samo vrednost glavnega zahtevka, obresti, pravdni stroški, pogodbena kazen in druge postranske terjatve pa se ne upoštevajo (razen če se uveljavljajo kot glavni zahtevek, v konkretnem primeru pa ne gre za takšno situacijo).
Ker vrednost glavnega zahtevka znaša 65.884,90 SIT, je revizija nedopustna. Toženec v pritožbi trdi le, da njegov zahtevek zoper tožečo stranko presega vrednost, od katere je odvisna pravica do revizije, vendar s takšno trditvijo ne more uspeti: tožbenega zahtevka ni postavil, če bi ga, pa bi to vplivalo le na presojo o stvarni pristojnosti, sestavi sodišča in pravici do revizije proti sodbi, izdani o njegovem tožbenem zahtevku.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor - obrazložitev ugovora - postopek
Ker je ugovor obrazložen, bi moralo sodišče prve stopnje ravnati v skladu z 2. odstavkom 62. člena ZIZ, t.j. razveljaviti sklep o izvršbi v delu, s katerim je dovoljena izvršba ter nadaljevati postopek kot v ugovoru zoper plačilni nalog.
sodba na podlagi pripoznave - izpodbijanje sodbe na podlagi pripoznave
Sodba na podlagi pripoznave se lahko izpodbija zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 201, 201/1, 201/1-3.
podaljšanje pripora
Zunajobravnavni senat okrožnega sodišča je ravnal pravilno, ko je obdolžencu podaljšal pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti, saj so takšen ukrep narekovale ugotovljene osebne lastnostni obdolženca, izkazana agresivnost pred storitvijo obravnavanega kaznivega dejanja ter ugotovitev izvedenca psihiatra, da je z alkoholom zasvojeni obdolženec osebnostno tako spremenjen, da tudi v prihodnosti obstaja možnost ponovnih agresivnih izpadov v alkoholnem opoju.
zavrženje predloga za obnovo postopka - zavrženje revizije
Odločitev o zavrženju predloga za obnovo in revizije je posledica določbe 3. odst. 86. čl. ZPP. Sodišče bi moglo upoštevati vlogo tožnika le v primeru, če bi izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit (4. odstavek 86. čl. ZPP). Sodišče je pri odločanju o predlogu za oprostitev sodne takse dolžno upoštevati predpostavke zakona zato vprašanje ali bi bilo sodišče s predlaganim odlogom plačila sodne takse neposredno prizadeto, ni odločilnega pomena.
zunajzakonska skupnost - skupno premoženje - delež zunajzakonskih partnerjev na skupnem premoženju - delitev skupnega premoženja
V načelu je sicer delež izvenzakonskih partnerjev na vsem skupnem premoženju enoten, vendar pa je lahko izjemoma glede posameznih stvari iz tehtnih razlogov tudi drugačen.
Pomanjkanje soglasja lastnika sosednjega zemljišča, po katerem bi potekal priključek na kabelsko razdelilni sistem, ima za posledico nemožnost izpolnitve.
Dejstvo je namreč, da tudi v času sklenitve menjalne pogodbe (december 1967) ni bilo mogoče prodati oziroma zamenjati zgolj hiše - stavbe brez tako imenovanega fundusa in tako imenovanega funkcionalnega zemljišča, pač pa se je s prenosom lastninske pravice na stavbi, ki stoji na zemljišču v družbeni lastnini, prenesla tudi pravica brezplačnega uživanja na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno uporabo (glej čl. 37 Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč, Ur. l. FLRJ št. 52/58). Na pridobitev navedene pravice nima prav nobenega vpliva v obravnavanem primeru izrazito pomanjkljivo sestavljena pogodba, po kateri se zamenjuje zgolj del nenacionalizirane stavbe, brez pravice brezplačnega uživanja na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno uporabo. Pridobitev navedenega zemljišča oziroma zemljišča v navedenem obsegu torej temelji na samem zakonu in je v tej smeri upiranje pravici do uporabe navedenega zemljišča s strani tožene stranke brezpredmetno.
Zato bo v nadaljnjem postopku prvostopno sodišče moralo ugotoviti, kaj je v času prodaje oziroma menjave v naravi predstavljala stavbna parcela št. 198/3 k.o. B., oziroma povedano drugače, kolikšen je bil (upravno) določen obseg fundusa in funkcionalnega zemljišča.
Glede eventuelnega preostanka zemljišča, katerega pa bo treba v novem postopku opisati tako situacijsko kot funkcionalno ter po njegovi velikosti in glede njegovega statusa (gradbeno, kmetijsko), pa zavzeti stališče ali je bilo možno po tedanji zakonodaji še na kakšnem drugem pravnem temelju tudi na tem preostalem zemljišču pridobiti pravico uporabe.
Ker je tožnica (banka) morala izplačati prinašalcu čeka zapisane vsote, tožeča stranka ne more uspeti z ugovorom, da je prinašalec čeka prezgodaj vnovčil čekovne blankete, katere mu je tožena stranka izročila brez datuma.
Če se stranka v pritožbi sklicuje le na navedbe, ki jih je podala v pripravljalnih vlogah, za tako pritožbo velja, da ni obrazložena ("gola pritožba").
Kadar sodišče ugotovi, da bi bilo treba postopek v nepravdni zadevi opraviti po pravilih pravdnega postopka, ustavi s sklepom nepravdni postopek (če ni bila izdana odločba o glavni stvari), po pravnomočnosti sklepa pa se postopek nadaljuje po pravilih pravdnega postopka pred pristojnim sodiščem.