odškodnina – poškodba pri delu – krivdna odgovornost – organizacija dela – nepremoženjska škoda – denarna odškodnina – načelo individualizacije
Tožena stranka za škodo, ki jo je tožnik utrpel pri delu, krivdno odgovorna, saj bi se morala zavedati, da lahko pride do okoliščin, v katerih bo delo mogoče opraviti le z neobičajno fizično močjo, in da takšnega dela tožnik glede na omejitve pri delu ni smel opravljati. Z ustrezno organizacijo delovnega procesa bi nastanek opisanih okoliščin morala preprečiti.
Načelo individualizacije odškodnine za nepremoženjsko škodo zahteva upoštevanje intenzivnost in trajanje telesnih in duševnih bolečin ter strahu glede na konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu in ki jih je mogoče ugotoviti le z zaslišanjem oškodovanca-tožnika, ne pa le z vpogledom zapisanih izjav pri osebnem pregledu v izvedenskem mnenju.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – verjeten izkaz predpostavk – onemogočena uveljavitev terjatve – neznatna škoda – plačilo varščine kot pogoj
Določba drugega odstavka 275. člena ZIZ je jasna, s plačilom varščine lahko upnik doseže izdajo začasne odredbe tudi v primeru, da ni izkazal verjetnosti terjatve in verjetnega obstoja nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve sicer onemogočena ali precej otežena. Vprašanje škode, ki bi jo z izdajo neutemeljene začasne odredbe utrpel dolžnik, je pomembno le glede določitve višine varščine, ne pa tudi glede utemeljenosti predloga za določitev varščine kot pogoja za izdajo začasne odredbe.
KZ-1 člen 56, 56/1, 122, 122/1, 191, 191/1. ZKP člen 95, 95/1, 372, 372/1, 372/1-1.
kaznivo dejanje nasilja v družini – kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe – kršitev kazenskega zakona
Pravna kvalifikacija okrožne državne tožilke, ki je ravnanje obdolženca pravno opredelila kot kaznivo dejanje nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1 in kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1, je bila pravilna, sodišče prve stopnje pa je s tem, ko je ravnanje opredelilo le po prvem kaznivem dejanju, ne pa tudi kot kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1, kršilo kazenski zakon, in sicer določbo prvega odstavka 122. člena KZ-1 na način po 1. točki 372. člena ZKP.
vrnitev darila zaradi prikrajšanja – dedovanje denacionaliziranega premoženja – pretrganje zastaranja – terjatev do zapuščine
Vrnitev daril, s katerimi je prikrajšan nujni delež, je mogoče zahtevati v treh letih od zapustnikove smrti. V konkretnem primeru je triletni rok, ker gre za dedovanje denacionaliziranega premoženja, upoštevajoč 77. člen ZDen, začel teči od dneva pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. Obnova denacionalizacijskega postopka predstavlja po Zakonu o splošnem upravnem postopku izredno pravno sredstvo, zato na ugotovitev pravnomočnosti odločbe, na katero je vezana zahteva za vračanje daril, ne vpliva.
Tožeča stranka na narok razpisan za dne 15.04.2009 ni pristopila, česar pritožba ne graja, navzoča tožena stranka pa ni predlagala odločitve glede na stanje spisa, kot je to določeno v petem odstavku 282. člena ZPP. Prav nasprotno, navzoča tožena stranka se je strinjala z domnevo umika tožbe, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je štelo, da je tožeča stranka tožbo umaknila. Večje breme aktivnosti v celotnem postopku je namreč na tožeči stranki, ki je sprožila postopek.
Narok razpisan za dne 04.02.2009, za katerega je tožeča stranka sprejela pravilno pisno vabilo z vsemi opozorili na pravne posledice neupravičenega izostanka, je bil preložen na določen čas, torej na dne 15.04.2009, tožeča stranka in njen pooblaščenec pa sta se posebnemu vabilu za ta narok odpovedala. Sodišče prve stopnje je zato povsem pravilno zaključilo, da je tožeča stranka bila pravilno vabljena tudi na narok za dne 15.04.2009 in sicer tudi opozorjena na pravne posledice neupravičenega izostanka.
neupravičena pridobitev – verzijski zahtevek – ugovor zastaranja - zastaralni rok
Tožeča stranka ne uveljavlja plačilo terjatve iz naslova za uporabo telefonov, za katere sicer velja enoletni zastaralni rok (3. točka prvega odstavka 355. člena OZ). V danem primeru je namreč tožeča stranka kot naročnik telefonskega priključka telefonske impulze za sporne komercialne klice poravnala iz svojih sredstev izvajalcu (Telekomu). S takim plačilom je bila toženka, ki je opravljala komercialne klice izven opisa svojih del in nalog (izven službene dolžnosti pri toženki), obogatena na škodo tožnice. Tožnica tako proti toženki uveljavlja terjatev na podlagi neopravičene obogatitve (prvi odstavek 190. člena OZ), ne pa na podlagi naročniških telefonskih storitev.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0020828
ZG člen 3, 3-12. ZPP člen 337, 337/1, 338, 338/1, 350, 350/2, 353.
odškodnina - AO plus zavarovanje - izguba zavarovalnih pravic - prometna nesreča - delovna nesreča - nezgoda pri delu s traktorjem v gozdu - gozdna vleka
AO zavarovanje oziroma AO - plus zavarovanje ne krije škod, ki niso nastale v prometni nesreči. Zato škoda, ki nastane pri delu v gozdu s traktorjem, s takšnim zavarovanjem ni krita. Lastnik oziroma imetnik traktorja je po pogojih AO (oziroma po pogojih AO – plus) zavarovan samo pri prevozu v cestnem prometu. Spravilo lesa iz gozda po „gozdni vleki“, pri čemer je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je v skladu z 12. točko 3. člena Zakona o gozdovih „gozdna vlaka“ opredeljena kot objekt v gozdu, ki je del gozdne infrastrukture, namenjene le spravilu lesa iz gozda, je torej del delovnega procesa v gozdu. Zato je nesrečo pri takem opravilu šteti kot delovno nesrečo, ne pa kot prometno nesrečo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0020825
OZ člen 179, 180, 181, 182. ZOR člen 199, 200, 201, 202, 203. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - nova škoda - v zvezi s škodo iz predmetnega škodnega dogodka sklenjena sodna poravnava - pričakovana bodoča škoda - časovna razmejitev med preteklo in bodočo škodo - nepredvidljivost nastanka bodoče škode v času odločanja o odškodnini - dokazno breme glede nepredvidljivosti nastanka nove škode - pomanjkanje razlogov
Za presojo utemeljenosti uveljavljanega tožbenega zahtevka po njegovem temelju, uporabiti tako določbe 203. člena ZOR, kot člena 182 OZ, ki pa so po svoji vsebini identične. Pri tem je treba izhajati iz samega koncepta prisoje odškodnine za nepremoženjsko škodo, pri čemer se za odškodninski zahtevek glede posamičnih zakonitih podlag oziroma isto obliko škode (npr. za telesne bolečine, za strah, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti itd.) uveljavi le en denarni zahtevek. Pri obravnavanju tožbenih zahtevkov s katerimi se uveljavlja odškodnina za novo nastalo škodo je namreč treba razlikovati med bodočo škodo in novo škodo. Za bodočo škodo je ob odločanju o odškodnini (npr. v konkretnem primeru ob izdaji sodne poravnave) gotovo, da bo trajala tudi v bodočnosti. Bistvo nove škode pa je v njeni nepredvidljivosti v času odločanja o odškodnini.
nepremoženjska škoda – poškodba zobovja – odgovornost za škodo, ki jo povzroči mladoletnik pod nadzorom skrbnika – krivdna odgovornost - dolžna skrbnost pri opravljanju nadzorstva – objektivna odgovornost – lopar za badminton kot nevarna stvar - igranje badmintona v dvojicah kot nevarna dejavnost – obstoj vzročne zveze
Lopar za badminton, uporabljen za udarec po perjanici v igri dvojic po soigralcu tako ne prestavlja nevarne stvari, iz katere bi izvirala povečana nevarnost, uzakonjena v drugem odstavku 131. člena OZ.
SPZ člen 42. ZIZ člen 15, 56, 56/1, 178, 178/4, 192. ZPP člen 335, 335-1-4, 338, 343, 343/3, 352, 365, 365-2, 366.
ugovor po izteku roka – sklep o domiku – sklep o izročitvi nepremičnine kupcu – ustavitev izvršbe
Pritožbena izvajanja dolžnice v delu, ko govori, da je terjatev v celoti poravnala, treba šteti kot ugovor po izteku roka. Takšen ugovor v skladu z določbo prvega odstavka 56. člena ZIZ pa lahko dolžnik vloži vse do konca izvršilnega postopka; konec izvršilnega postopka pa praviloma označuje poplačilo upnika. Čeprav je v obravnavanem primeru sklep o domiku že postal pravnomočen, je po sedanji sodni praksi odločba državnega organa v smislu 42. člena Stvarnopravnega zakonika, s katero kupec originarno pridobi lastninsko pravico na prodani nepremičnini, šele sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, in ne sklep o domiku. S pravnomočnostjo sklepa o domiku ima sicer kupec pričakovano pravico, ki je tudi pravno varovana, vendar je treba glede na okoliščine konkretnega primera vedno tehtati, ali je treba dati prednost dolžničini ustavno varovani lastninski pravici ali pričakovani pravici kupca. Namen izvršbe je namreč v tem, da pride upnik do poplačila svoje terjatve v primeru, ko je dolžnik ne želi prostovoljno izpolniti.
OZ člen 347, 376. ZOR člen 372, 942. ZPP člen 154.
zavarovalnina – zastaranje občasnih dajatev – omejitev teka zamudnih obresti – stroški postopka – uspeh strank
Dne 30.10.2002 je tožnik devizni znesek spremenil v tolarskega in zahteval zakonite zamudne obresti že od 2.3.1995 dalje. V konkretnem primeru bi zastarale vse obresti, ki so zapadle v plačilo pred 30.10.1999, če jih ne bi tožnik uveljavljal že v tožbi z dne 30.12.1998. Zato mu gredo obresti, tako kot je bilo pravočasno zahtevano, od vložitve tožbe dalje, obresti pred tem datumom pa so, ker so bile prvič uveljavljane šele na obravnavi leta 2002, ko je poteklo več kot tri leta od njihove zapadlosti, že zastarale.
stroški sodnega tolmača – sodni tolmač – odmera stroškov tolmača – uporaba pravilnika – gospodarska družba kot sodni tolmač – pravilnik o sodnih tolmačih
Pritožnica kot gospodarska družba lahko nastopa v skladu s tržnimi pravili in svojimi cenami na trgu storitev, vendar pa to ne velja za primere, ko je angažirana s strani sodišča. Sodišče je zavezano spoštovati določila Pravilnika, ki nedvoumno in brez izjem določa izračun nagrade z uporabo točkovne tarife po tem Pravilniku, tako da odmik od te uporabe ni dopusten.