OZ člen 149, 150, 153, 153/2, 153/3, 180, 180/1, 180/3. ZPP člen 153, 153/3, 254, 254/3, 353, 358, 358/1, 358/1-5.
odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega (sina in brata) – posredni oškodovanci - individualizacija odškodnine – nesreča pri delu - objektivna odgovornost delodajalca
Delo, ki ga je pokojni opravljal za svojega delodajalca na višini 11,5 m, kamor je bil dvignjen 3,5 m visok gradbeni oder, ki bi ga moral pokojni odpeti z dvižne vrvi dvigala, kot delo na višini, ki zahteva znanje, izkušnje in veliko mero koncentracije (in je bilo v elaboratu toženke opredeljeno kot eno od najbolj nevarnih del), je predstavljalo nevarno dejavnost. Zato se za škodo, ki nastane v zvezi s tako nevarno dejavnostjo, šteje, da izvira iz te dejavnosti (149. člen Obligacijskega zakonika – OZ) in zanjo v skladu s 150. členom OZ odgovarja toženka, ki se je s tako dejavnostjo ukvarjala. Toženka, na kateri je bilo dokazno breme za zatrjevano vsaj delno odgovornost pokojnega za škodni dogodek zaradi nepravilnega ravnanja pokojnega, takega ravnanja pokojnega, ki bi zanjo hkrati pomenilo ekskulpacijski razlog objektivne odgovornosti, ni uspela dokazati.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – nedovoljena pritožba
Pritožbo proti sklepu o izbrisu lahko v skladu s 1. točko 4. odstavka 34. člena ZFPPod vloži le oseba, ki je vložila ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa in je bil njen ugovor zavržen oziroma zavrnjen. Družba ugovora ni vložila. Zato je bilo treba pritožbo družbe zavreči kot nedovoljeno.
Za družbenika teče omenjeni rok od objave sklepa o izbrisu (2. odstavek 34. člena ZFPPod).
sodba na podlagi odpovedi - vabilo - pravilno vabilo – pravilno vabljenje - posledice izostanka z naroka – datum naroka
V vabilu na poravnalni narok in narok za glavno obravnavo mora biti med drugim
navedeno tudi, da se bo štelo, da se je tožeča stranka, ki ne pride na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo, odpovedala tožbenemu zahtevku.
Sodišče prve stopnje je tožečo stranko opozorilo na posledice izostanka z naroka v skladu s (prejšnjim) 209. členom ZPP (mirovanje postopka), ki pa je s 1.10.2008 nehal veljati. Zato takšnega vabila, ki je bilo vročeno tožeči stranki in v katerem ni citiralo spremenjeni 1. odstavek 282. člen ZPP, ni mogoče šteti za pravilnega.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - prekršek
Tožnik je s svojim ravnanjem, ko je kot poklicni voznik kršil cestno prometne predpise, kršil pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja. Čeprav zaradi tega ni bil sprožen postopek zaradi prekrška, mu je tožena stranka zakonito podala izredno odpoved pogodbo o zaposlitvi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0057965
ZOR člen 18, 18/2, 600, 603, 600, 606/3, 615, 615/2, 630, 641, 644, 644/1, 644/5, 646.
gradbena pogodba – gradbena dela - solidnost gradnje – odgovornost za solidnost gradnje - pogodba o delu – skrite napake – odgovornost podjemnika za skrite napake - škoda
Strojni omet kot končni rezultat toženčevega izpolnitvenega ravnanja je postal sestavina objekta – stanovanjske stavbe tožeče stranke, ki je trajna dobrina. Ravno ta lastnost daje izvedenemu delu značaj dela, za katero je treba v zvezi z odgovornostjo izvajalca uporabiti posebna – strožja pravila za solidnost gradnje in ne splošnih določil o odgovornosti podjemnika za skrite napake.
varstvo lastninske pravice – negativna ugotovitvena tožba – ugotovitev neobstoja služnostne pravice – negatorna tožba – pravni naslov – aktivna legitimacija – pasivna legitimacija – korist
Tožnica, ki je domnevna lastnica (služečega) zemljišča, je aktivno legitimirana za vložitev ugotovitvene tožbe na neobstoj služnosti. Tožnica z zahtevkom, da ne obstoji služnost dostopa, ne zahteva varstva služnostne pravice, pač pa varstvo lastninske pravice. Za pravo
negativno konfesorno tožbo
gre takrat, ko tožnik zatrjuje, da je stvarna služnost prenehala na enega od načinov, ki jih določa zakon. V konkretni zadevi pa ne gre za takšno situacijo, zato lahko tudi domnevni lastnik zahteva ugotovitev, da ne obstoji služnostna pravica na njegovi stvari. Četudi bi v obravnavani zadevi šlo za varstvo služnostne pravice, kjer mora tožnik dokazati lastninsko pravico na gospodujoči in služeči nepremičnini, aktivne legitimacije ni mogoče odreči osebi, ki se sklicuje na izvedeni način pridobitve lastninske pravice, če dokaže, da ima veljaven pravni posel, na podlagi katerega je mogoč vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo.
Predpogodba in dogovor o ari se ne izključujeta. Ker toženec ni zahteval sklenitev pogodbe in plačal dogovorjene kupnine, nepremičnino zaseda brez pravnega naslova.
tekst :
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Toženec je dolžan povrniti tožeči stranki stroške odgovora na pritožbo v znesku 627,27 EUR 15 dni po prejemu sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pod izvršbo.
O b r a z l o ž i t e v :
Sodišče prve stopnje je odločilo, da je toženec dolžan tožeči stranki izročiti v neposredno posest prazne vseh stvari in oseb nepremičnine parc. št. 5643 stanovanjska stavba in 5667 travnik, vl. št. 161 k.o. ... ter da je tožnikom dolžan povrniti 3.736,84 EUR pravdnih stroškov z ustreznimi zamudnimi obrestmi.
Zoper tako sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženec, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi toženec navaja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, ker se sklicuje na pravnomočno vmesno sodbo Delovnega in socialnega sodišča Pd 321/00 in sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 64/2004, vendar iz dokaznega sklepa ter obrazložitve sodbe ni razvidno, da bi sodišče ti dve sodbi vpogledalo in prebralo. Ugotovitev sodišča, da potrdilo z dne 25.10.2005 predstavlja predpogodbo in dogovor o ari, je v nasprotju s trditvijo sodišča, da je bila predpogodba s potekom naknadnega roka 8.2.2008 razvezana po samem zakonu, saj to velja samo za pogodbo, ne pa tudi predpogodbo. Na podlagi predpogodbe je mogoč le zahtevek za sklenitev glavne pogodbe. Razlogi izpodbijane sodbe so si zaradi tega med seboj v nasprotju. Zaključek sodišča, da se je toženec zavezal plačati celotno kupnino za sporne nepremičnine do 31.12.2005, ni pravilen, saj sodišče ni v zadostni meri pojasnilo razlogov, ki omajajo verodostojnost izpovedbe toženca, da zapadlost plačila kupnine ni bila datumsko opredeljena, saj se je plačilo vezalo na čas, ko bo toženec od Ministrstva za obrambo prejel denar zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja. Neutemeljeni so zaključki, da je tožnik umaknil tožbo P 104/2006 zaradi obljub toženca, da bo plačal kupnino.
Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo toženca in predlagala, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo in potrdi izpodbijano sodbo.
Pritožba ni utemeljena.
Prvotožnik in toženec sta 25.10.2005 sestavila potrdilo, s katerim prvotožnik potrjuje prejem takratnih 1.000.000,00 SIT kot aro za nakup nepremičnin v vasi D.. Istočasno je bila dogovorjena kupnina v znesku 19.000.000,00 SIT (79.166,00 EUR), ki naj bi jo toženec plačal do 31.12.2005, po ugotovitvah sodišča prve stopnje pa je bil ta rok podaljšan do 1.4.2006. Na podlagi navedenega potrdila in izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da je bila med pravdnima strankama sklenjena predpogodba za nakup nepremičnin. Predpogodba je takšna pogodba, s katero se prevzema obveznost, da bo pozneje sklenjena druga pogodba in stranke veže, če vsebuje bistvene sestavine glavne pogodbe in se sklenitev glavne pogodbe zahteva v roku 6 mesecev (določba čl. 33 OZ). Sodna praksa se je že izrekla, da je predpogodba združljiva z aro kot v konkretnem primeru. Ob tem, ko toženec ni plačal kupnine, niti vložil tožbe na sklenitev pogodbe za sporne nepremičnine, so neutemeljene njegove trditve tako v postopku pred sodiščem prve stopnje kot v pritožbi, da je bilo plačilo kupnine odloženo do prejema denarja, ki naj bi ga toženec prejel od Ministrstva za obrambo. Toženec takega dogovora, ki je tudi nelogičen, saj toženec kupnine ni poravnal že več kot tri leta od podpisa potrdila, toženec izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, v katero pritožbeno sodišče ne dvomi in jo v celoti sprejema. Iz katerih razlogov je prišlo do umika tožbe v zadevi P 104/2006 Okrajnega sodišča v Črnomlju za odločanje v tej zadevi ni pomembno. Res, da se je sodišče prve stopnje glede na to, da pravilno ugotavlja, da je bila med strankama sklenjena predpogodba, nepotrebno ukvarjalo z učinki razveze pogodbe, ker toženec ni izpolnil svoje obveznosti v naknadno določenem roku (čl. 111 OZ), saj bi se na navedena določila sodišče lahko sklicevalo, če bi bila med pravdnima strankama sklenjena pogodba kot utemeljeno opozarja toženec v pritožbi, vendar to v ničemer ne vpliva na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje. Razlogi sodišča prve stopnje pa si zaradi tega niso sami s seboj v nasprotju kot neutemeljeno trdi pritožba. Sicer pa pritožbeno sodišče še pripominja, da tudi če bi bila med pravdnima strankama sklenjena kakšna pogodba, je pogoj za njeno veljavnost plačilo kupnine, ki pa je toženec brez utemeljenega razloga razen are ni poravnal. Ker toženec sporne nepremičnine zaseda brez pravnega naslova, je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku. Pritožbo toženca je bilo glede na navedeno zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo (čl. 353 ZPP).
Toženec mora tožeči stranki povrniti tudi stroške odgovora na pritožbo. Le-ti so odmerjeni v skladu z odvetniško tarifo in ZST. Tak izrek o stroških temelji na določbi čl. 165 v zvezi s čl. 154 in 155/2 ZPP.
Pritožbeno novoto bi pritožnik lahko uveljavljal le, če bi izkazal, da tega brez svoje krivde ni mogel navesti do prvega naroka oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz 4. odstavka 286. člena ZPP.
Od 1.1.2007 dalje je plačilno sredstvo v Sloveniji EUR, zato plačilo ne more biti izvršeno v tolarski protivrednosti, ampak v EUR.
Udeleženec zemljiškoknjižnega postopka je po 4. točki 132. člena ZZK-1 tudi druga oseba, katere pravni interes utegne biti z vpisom prizadet. Upoštevaje določilo 3. odst. 154. člen ZZK-1, po katerem sodišče sklep o dovolitvi vpisa vroči udeležencem postopka iz 4. točke 132. člena (torej tem, ki zatrjujejo pravni interes) le, če so prijavili udeležbo v postopku, pa je jasno, da bi morala pritožnica svojo udeležbo najprej prijaviti, o tej udeležbi bi sodišče odločilo, nato pa bi ji, če bi izkazala interes, ki ga zakon za udeležbo tretjih zahteva, tudi vročilo sklep, zoper katerega bi lahko nato vložila ugovor. Ker pritožnica tega ni storila, je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je njen ugovor zavrglo kot nedovoljen, saj je ugovor pridržan po zakonu zgolj udeležencu.
ZOR člen 192. OZ člen 171. Pravilnik o obnavljanju, rednem vzdrževanju in varstvu cest, člen 17.
soprispevek oškodovanca k nastali škodi – odgovornost cestnega podjetja - madež na vozišču
Cestno podjetje odgovarja za škodo zaradi madeža na vozišču, zaradi katerega se je zmanjšal torni koeficient cestišča, čeprav bi bilo vozišče ne glede na madež mogoče prevoziti z dovoljeno hitrostjo 80 km/h. Izvedenec je namreč ugotovil, da bi do padca prišlo pri vožnji s hitrostjo 88 km/h, takšno odstopanje od dopustne hitrosti pa mora cestno podjetje pričakovati in poskrbeti za varno in nemoteno vožnjo tudi pri takšni prekoračitvi hitrosti.
Oškodovanec, ki je dopustno hitrost vožnje 80 km/h prekoračil za najmanj 50 %, pri čemer je vozil z mejno hitrostjo, s katero je ovinek sploh mogoče prevoziti, v mesecu marcu, na začetku motoristične sezone, ko je na vozišču še mogoče pričakovati sledi zimskega obdobja (pesek na vozišču, poškodbe cestišča) s povsem novim motorjem, ob tem, da bi kljub madežu ovinek lahko zvozil z dopustno hitrostjo, je sam soprispeval k škodnem dogodku v 70 %.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056150
ZOR člen 542, 546 ZPP člen 181, 181/3.
prodaja nepremičnine – prodaja na obroke – dopustnost prodaje nepremičnine na obroke – vmesni ugotovitveni zahtevek – pravni interes – vsebina vmesnega ugotovitvenega zahtevka
Posebna ureditev obročne prodaje velja za premične stvari, kar pa ne pomeni, da se nepremičnina ne bi smela prodajati na obroke. Vendar določbe ZOR o prodaji na obroke veljajo samo za prodajo premičnih stvari na obroke.
Tožnici za vmesni ugotovitveni zahtevek ni potrebno izkazovati pravnega interesa, pač pa le prejudicialnost, ki nadomešča procesno predpostavko pravnega interesa.
Pri vpisu maksimalne hipoteke se ne navajajo posamezne vrednostno določene terjatve, ki so nastale ali pa bodo nastale, pač pa se zavarovanje omeji le z navedbo najvišjega zneska.
leasing pogodba – sell and lease back – simuliran pravni posel – prenehanje glavnega dolžnika – poroštvo – obveznost poroka
„Sell and lease back“
, prodaj in vzemi nazaj v leasing (najem), je pravna operacija, na podlagi katere določen subjekt proda drugi osebi vsa ali del svojih osnovnih sredstev (
sale
) in se hkrati dogovori, da bo prodana sredstva vzel nazaj v leasing tako, da jih bo lahko ponovno izkoristil in nadaljeval s proizvodnjo (
lease back
). Opisana operacija ne predstavlja niti nedovoljenega niti simuliranega pravnega posla.
Namen poroštva je v tem, da bo upnik prišel do poplačila svoje terjatve, če tega iz kateregakoli razloga ne bi zmogel glavni dolžnik, torej tudi v primeru, ko bi ta prenehal obstajati. Tudi če je glavni dolžnik prenehal obstajati zaradi izbrisa iz sodnega registra po uradni dolžnosti, to poroka ne odvezuje njegove obveznosti.
Pravni temelj nastanka obveznosti, da se poleg glavnice plačajo tudi obresti, je (poleg pravnega posla) nastop zamude z izpolnitvijo glavne obveznosti. Zamudne obresti so stranska terjatev glavne obveznosti in je zanje značilna njihova akcesornost, to pomeni odvisnost od glavne terjatve. Zaradi navedenega (praviloma) delijo usodo glavne denarne obveznosti. Glede na že večkrat ponovljeno dejstvo, da je bil zahtevek tožnice, da ji toženka plača glavnico, pravnomočno zavrnjen, je jasno, da ni prav nikakršne podlage, da tožnica terja od toženke plačilo obresti. Če namreč ni dolžna plačati glavnega dolga, ni dolžna plačati niti zamudnih obresti, saj v zamudo sploh ni mogla priti.
pogodba o delu – plačilo – cena za opravljeno delo – izpolnitev obveznosti – čas izstavitve računa
Čas izstavitve računa je lahko pomemben le za davčno gledanje, ne vpliva pa na dolžnost izpolnitve pogodbe.
Nesporno je, da je bilo dodatno naročilo s strešnimi okni ter kleparskimi deli opravljeno in izpolnjeno. Ni bilo torej ugotovljeno, da bi šlo za dogovorjeno fiksno plačilo, zato je sodišče s pomočjo izvedenca presojalo, ali je zato zaračunani znesek pravilen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0052563
ZOR člen 376, 376/3.
zastaranje poslovne odškodninske terjatve – odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti
Zahteva se plačilo odškodnine zaradi kršitve mandatnega razmerja, kar pomeni, da gre za pogodbeno (poslovno) odškodninsko terjatev v smislu 262. člena ZOR, zato obravnavana terjatev zastara v splošnem petletnem zastaralnem roku.
avtorska pravica – kršitev avtorskih pravic – avtorska pravica v delovnem razmerju – dopolnilna sodbo – izdaja dopolnilne sodbe
Ni mogoče uporabiti določbi 27. in 95. člena ZAP, če gre za avtorska dela, ustvarjena v delovnem razmerju, zato je za presojo tožničinih pravic potrebno uporabiti specialni določbi 20. in 21. člena ZAP. Niso pomembne okoliščine, ali je delo ustvarjeno v delovnem času ali izven njega in ali je spadalo v redno delovno obveznost avtorja ali ne.
Zahtevek je bil po temelju že pravnomočno zavrnjen, zato je bilo potrebno tožbeni zahtevek zavrniti tudi v dajatvenem delu brez posebnega obravnavanja.
ODZ paragraf 431. ZTLR člen 33. SPZ člen 40. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. OZ člen 125.
lastnina - pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - učinki pogodbe med pogodbenikoma in njunimi pravnimi nasledniki - načelo relativnosti pogodbenega razmerja - vpis v zemljiško knjigo - izstavitev zemljiškoknjižne listine - priposestvovanje - ugotovitev lastninske pravice na temelju priposestvovanja
Ker velja v pogodbenem pravu načelo relativnosti, to je, da pogodba ustvarja pravice in obveznosti samo med pogodbenima strankama (125. člen OZ), tožnik ni aktivno legitimiran zahtevati izstavitev zemljiškoknjižne listine, sklicujoč se pri tem na kupno pogodbo z dne 16.7. 1959 in kupno pogodbo z dne 9.3.2005, niti na povezavo med njima.
V primeru zahtevka na ugotovitev lastninske pravice iz naslova priposestvovanja, del zahtevka, ki se nanaša na izstavitev zemljiškoknjižne listine, nima podlage v materialnem pravu.