PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058721
ZPP člen 2. ZASP člen 46, 48, 51, 101, 105, 167,190. OZ člen 346. ZOR člen 371.
avtorsko delo - citiranje – citat – citiranje avdiovizualnega dela – citiranje filmskega posnetka – prosta uporaba avtorskih del zaradi pravice do obveščenosti - nadomestilo za uporabo avdiovizualnega dela – vezanost na zahtevek – idem – aliud - minus – zaporedje gibljivih slik
Neuporabljenim „ostankom“ filmov kot tudi dokumentarnim posnetkom nekega dogajanja ter dokumentiranjem prireditev in aktualnih dogodkov ni dopustno že na abstraktni ravni odvzeti značaja avtorskega dela in jih označiti zgolj za zaporedje gibljivih slik iz 133. člena ZASP. Ali gre pri navedenih delih za avtorsko delo je potrebno presojati od primera do primera.
51. člen ZASP dovoljuje tudi citiranje avdiovizualnih oziroma filmskih posnetkov.
Pri citiranju gre za izjemo od varstva avtorske pravice, ki pa jo je, tako kot vse izjeme, potrebno interpretirati restriktivno. V primeru citiranja avdiovizualnega dela mora biti že iz samega inserta vidno avtorstvo in vir citata. Če (strogi) pogoji za citiranje (ter tudi za izjemo zaradi pravice do obveščenosti) niso izpolnjeni, potem ne gre za citat (oziroma izjemo zaradi pravice do obveščenosti), temveč za navadno koriščenje tujega avtorskega dela z vsemi pravnimi posledicami. V kolikor pa so pogoji za citiranje (oziroma pogoji za objavo zaradi pravice do obveščenosti) podani, potem se za uporabo tujega avtorskega dela ne plačuje nadomestila.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057944
OZ člen 198, 583, 583/3, 587. SZ-1 člen 111. SPZ člen 92. ZPP člen 12, 97, 97/3, 212, 285.
izpraznitev stanovanja – najemna pogodba – posodbena pogodba – prekarij – vsebina dogovora – dokazno breme – neprerekana dejstva – materialno procesno vodstvo – pomoč prava neuki stranki – dvom v pristnost pooblastila
Dovoljenje lastnikov za brezplačno bivanje v hiši predstavlja posodbeno in ne najemno pogodbo, za katero je značilna odplačnost. V primeru, ko čas brezplačne uporabe ni določen, ga lahko lastnik kadarkoli prekliče (prekarij, 3. odst. 583. čl. OZ).
Pri vpisu maksimalne hipoteke se ne navajajo posamezne vrednostno določene terjatve, ki so nastale ali pa bodo nastale, pač pa se zavarovanje omeji le z navedbo najvišjega zneska.
avtorska pravica – kršitev avtorskih pravic – avtorska pravica v delovnem razmerju – dopolnilna sodbo – izdaja dopolnilne sodbe
Ni mogoče uporabiti določbi 27. in 95. člena ZAP, če gre za avtorska dela, ustvarjena v delovnem razmerju, zato je za presojo tožničinih pravic potrebno uporabiti specialni določbi 20. in 21. člena ZAP. Niso pomembne okoliščine, ali je delo ustvarjeno v delovnem času ali izven njega in ali je spadalo v redno delovno obveznost avtorja ali ne.
Zahtevek je bil po temelju že pravnomočno zavrnjen, zato je bilo potrebno tožbeni zahtevek zavrniti tudi v dajatvenem delu brez posebnega obravnavanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056150
ZOR člen 542, 546 ZPP člen 181, 181/3.
prodaja nepremičnine – prodaja na obroke – dopustnost prodaje nepremičnine na obroke – vmesni ugotovitveni zahtevek – pravni interes – vsebina vmesnega ugotovitvenega zahtevka
Posebna ureditev obročne prodaje velja za premične stvari, kar pa ne pomeni, da se nepremičnina ne bi smela prodajati na obroke. Vendar določbe ZOR o prodaji na obroke veljajo samo za prodajo premičnih stvari na obroke.
Tožnici za vmesni ugotovitveni zahtevek ni potrebno izkazovati pravnega interesa, pač pa le prejudicialnost, ki nadomešča procesno predpostavko pravnega interesa.
Sodišče zaradi načela prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari (res iudicata) ne sme in ne more še enkrat odločati o stvari, o kateri je že pravnomočno odločeno.
Udeleženec mora ne glede na izid postopka drugemu udeležencu povrniti stroške, ki so nastali po njegovi krivdi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0057965
ZOR člen 18, 18/2, 600, 603, 600, 606/3, 615, 615/2, 630, 641, 644, 644/1, 644/5, 646.
gradbena pogodba – gradbena dela - solidnost gradnje – odgovornost za solidnost gradnje - pogodba o delu – skrite napake – odgovornost podjemnika za skrite napake - škoda
Strojni omet kot končni rezultat toženčevega izpolnitvenega ravnanja je postal sestavina objekta – stanovanjske stavbe tožeče stranke, ki je trajna dobrina. Ravno ta lastnost daje izvedenemu delu značaj dela, za katero je treba v zvezi z odgovornostjo izvajalca uporabiti posebna – strožja pravila za solidnost gradnje in ne splošnih določil o odgovornosti podjemnika za skrite napake.
Predpogodba in dogovor o ari se ne izključujeta. Ker toženec ni zahteval sklenitev pogodbe in plačal dogovorjene kupnine, nepremičnino zaseda brez pravnega naslova.
tekst :
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Toženec je dolžan povrniti tožeči stranki stroške odgovora na pritožbo v znesku 627,27 EUR 15 dni po prejemu sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pod izvršbo.
O b r a z l o ž i t e v :
Sodišče prve stopnje je odločilo, da je toženec dolžan tožeči stranki izročiti v neposredno posest prazne vseh stvari in oseb nepremičnine parc. št. 5643 stanovanjska stavba in 5667 travnik, vl. št. 161 k.o. ... ter da je tožnikom dolžan povrniti 3.736,84 EUR pravdnih stroškov z ustreznimi zamudnimi obrestmi.
Zoper tako sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženec, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi toženec navaja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, ker se sklicuje na pravnomočno vmesno sodbo Delovnega in socialnega sodišča Pd 321/00 in sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 64/2004, vendar iz dokaznega sklepa ter obrazložitve sodbe ni razvidno, da bi sodišče ti dve sodbi vpogledalo in prebralo. Ugotovitev sodišča, da potrdilo z dne 25.10.2005 predstavlja predpogodbo in dogovor o ari, je v nasprotju s trditvijo sodišča, da je bila predpogodba s potekom naknadnega roka 8.2.2008 razvezana po samem zakonu, saj to velja samo za pogodbo, ne pa tudi predpogodbo. Na podlagi predpogodbe je mogoč le zahtevek za sklenitev glavne pogodbe. Razlogi izpodbijane sodbe so si zaradi tega med seboj v nasprotju. Zaključek sodišča, da se je toženec zavezal plačati celotno kupnino za sporne nepremičnine do 31.12.2005, ni pravilen, saj sodišče ni v zadostni meri pojasnilo razlogov, ki omajajo verodostojnost izpovedbe toženca, da zapadlost plačila kupnine ni bila datumsko opredeljena, saj se je plačilo vezalo na čas, ko bo toženec od Ministrstva za obrambo prejel denar zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja. Neutemeljeni so zaključki, da je tožnik umaknil tožbo P 104/2006 zaradi obljub toženca, da bo plačal kupnino.
Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo toženca in predlagala, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo in potrdi izpodbijano sodbo.
Pritožba ni utemeljena.
Prvotožnik in toženec sta 25.10.2005 sestavila potrdilo, s katerim prvotožnik potrjuje prejem takratnih 1.000.000,00 SIT kot aro za nakup nepremičnin v vasi D.. Istočasno je bila dogovorjena kupnina v znesku 19.000.000,00 SIT (79.166,00 EUR), ki naj bi jo toženec plačal do 31.12.2005, po ugotovitvah sodišča prve stopnje pa je bil ta rok podaljšan do 1.4.2006. Na podlagi navedenega potrdila in izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da je bila med pravdnima strankama sklenjena predpogodba za nakup nepremičnin. Predpogodba je takšna pogodba, s katero se prevzema obveznost, da bo pozneje sklenjena druga pogodba in stranke veže, če vsebuje bistvene sestavine glavne pogodbe in se sklenitev glavne pogodbe zahteva v roku 6 mesecev (določba čl. 33 OZ). Sodna praksa se je že izrekla, da je predpogodba združljiva z aro kot v konkretnem primeru. Ob tem, ko toženec ni plačal kupnine, niti vložil tožbe na sklenitev pogodbe za sporne nepremičnine, so neutemeljene njegove trditve tako v postopku pred sodiščem prve stopnje kot v pritožbi, da je bilo plačilo kupnine odloženo do prejema denarja, ki naj bi ga toženec prejel od Ministrstva za obrambo. Toženec takega dogovora, ki je tudi nelogičen, saj toženec kupnine ni poravnal že več kot tri leta od podpisa potrdila, toženec izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, v katero pritožbeno sodišče ne dvomi in jo v celoti sprejema. Iz katerih razlogov je prišlo do umika tožbe v zadevi P 104/2006 Okrajnega sodišča v Črnomlju za odločanje v tej zadevi ni pomembno. Res, da se je sodišče prve stopnje glede na to, da pravilno ugotavlja, da je bila med strankama sklenjena predpogodba, nepotrebno ukvarjalo z učinki razveze pogodbe, ker toženec ni izpolnil svoje obveznosti v naknadno določenem roku (čl. 111 OZ), saj bi se na navedena določila sodišče lahko sklicevalo, če bi bila med pravdnima strankama sklenjena pogodba kot utemeljeno opozarja toženec v pritožbi, vendar to v ničemer ne vpliva na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje. Razlogi sodišča prve stopnje pa si zaradi tega niso sami s seboj v nasprotju kot neutemeljeno trdi pritožba. Sicer pa pritožbeno sodišče še pripominja, da tudi če bi bila med pravdnima strankama sklenjena kakšna pogodba, je pogoj za njeno veljavnost plačilo kupnine, ki pa je toženec brez utemeljenega razloga razen are ni poravnal. Ker toženec sporne nepremičnine zaseda brez pravnega naslova, je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku. Pritožbo toženca je bilo glede na navedeno zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo (čl. 353 ZPP).
Toženec mora tožeči stranki povrniti tudi stroške odgovora na pritožbo. Le-ti so odmerjeni v skladu z odvetniško tarifo in ZST. Tak izrek o stroških temelji na določbi čl. 165 v zvezi s čl. 154 in 155/2 ZPP.
leasing pogodba – sell and lease back – simuliran pravni posel – prenehanje glavnega dolžnika – poroštvo – obveznost poroka
„Sell and lease back“
, prodaj in vzemi nazaj v leasing (najem), je pravna operacija, na podlagi katere določen subjekt proda drugi osebi vsa ali del svojih osnovnih sredstev (
sale
) in se hkrati dogovori, da bo prodana sredstva vzel nazaj v leasing tako, da jih bo lahko ponovno izkoristil in nadaljeval s proizvodnjo (
lease back
). Opisana operacija ne predstavlja niti nedovoljenega niti simuliranega pravnega posla.
Namen poroštva je v tem, da bo upnik prišel do poplačila svoje terjatve, če tega iz kateregakoli razloga ne bi zmogel glavni dolžnik, torej tudi v primeru, ko bi ta prenehal obstajati. Tudi če je glavni dolžnik prenehal obstajati zaradi izbrisa iz sodnega registra po uradni dolžnosti, to poroka ne odvezuje njegove obveznosti.
SPZ člen 19, 44, 77, 77/1, 77/3 . ZNP člen 37, 136, 136/5.
postopek za ureditev meje – zadnja mirna posest – močnejša pravica – javno dobro – ureditev meje med javnim dobrom in zemljiščem v zasebni lasti
Meje med javnim dobrim ter zemljiščem v zasebni lasti ni mogoče urediti po zadnji mirni posesti.
Priznanje posesti na javnem dobrem bi pomenilo negacijo javnega dobra. Posestno stanje predlagateljev na vodnem omrežju, ki je javno dobro, zato ne more imeti nobenih pravnih posledic. To pa pomeni, da pri ureditvi meje med zasebnim zemljiščem in javnim dobrim ne pride v poštev kriterij zadnje mirne posesti, pač pa samo kriterij močnejše pravice.
nova dejstva – dopustnost navajanja novih dejstev – prekluzija z navajanjem novih dejstev
Prekluzija novih dejstev predstavlja procesno omejitev, ki pa ima za stranko učinke le pod predpostavko, da ne uspe izkazati, da novih dejstev brez svoje krivde ni mogla navesti do prvega naroka. Sodišče je za novoto štelo trditve toženca, da je tožnik prispeval k nastanku škode, ne pa samega dokaza z vpogledom v prekrškovni spis.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – poškodba desnega kolena – telesne bolečine in neugodnosti – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – strah pred ponovno poškodbo
Strah je pravno priznana oblika nepremoženjske škode le, če je intenziven in traja dalj časa. Sodna praksa loči primarni strah, ki ga oškodovanec utrpi ob samem škodnem dogodku (intenzivno in kratkotrajno čustveno stanje, ki ga spremljajo telesni pojavi in traja nekaj ur, izjemoma nekaj dni). Kot podlago za prisojo odškodnine iz naslova strahu pa sodna praksa priznava tudi sekundarni strah, ki ga oškodovanec trpi v procesu zdravljenja posledic škodnega dogodka, in se opredeljuje kot zaskrbljenost ali bojazen za izid zdravljenja, v taki obliki pa lahko traja nekaj mesecev. Pravno priznana nepremoženjska škoda v obliki sekundarnega strahu - zaskrbljenosti za izid zdravljenja - ne zajema tudi zaskrbljenosti in strahu pred morebitnimi ponovnimi poškodbami. Lahko pa bi ta okoliščina, v kolikor tožnika omejuje v vsakodnevnem funkcioniranju predstavljala kakšno drugo obliko nepremoženjske škode.
dokazovanje – zaslišanje stranke – poligraf – uporaba poligrafa v civilnem postopku – ničnost – goljufija – izpodbojnost – oderuška pogodba
Uporaba poligrafa je dopustna s privolitvijo osumljenca v predkazenskem postopku. V pravdnem postopku ni sicer izrecno prepovedana. Vendar je treba upoštevati, da gre za dokaz, ki se v kazenskem postopku uporablja v predkazenskem postopku, ko oseba, ki je podvržena testiranju, še ni seznanjena z dejstvi in okoliščinami, ki so pomembne za kazenski postopek, če sama oseba ni seznanjena s temi podatki zaradi vpletenosti v kaznivo dejanje. Pri kazenskem procesu pa je uporaba testiranja s poligrafom nedovoljen dokaz, ker ima element prisile. Enako velja za sojenje v civilnem postopku. Vendar je poligraf v civilnem postopku nepotreben, saj sodišče odloča na podlagi 214. člena ZPP v povezavi z 8. členom.
Delovanje tožencev proti tožnici z namenom, da bi jo ogoljufali, naj bi bilo delovanje, ki nasprotuje prisilnim predpisom. Vendar takšne trditve lahko pomenijo napako volje, kar bi imelo lahko za posledico izpodbojnost pravnega posla, ne pa ničnost.
Pravni temelj nastanka obveznosti, da se poleg glavnice plačajo tudi obresti, je (poleg pravnega posla) nastop zamude z izpolnitvijo glavne obveznosti. Zamudne obresti so stranska terjatev glavne obveznosti in je zanje značilna njihova akcesornost, to pomeni odvisnost od glavne terjatve. Zaradi navedenega (praviloma) delijo usodo glavne denarne obveznosti. Glede na že večkrat ponovljeno dejstvo, da je bil zahtevek tožnice, da ji toženka plača glavnico, pravnomočno zavrnjen, je jasno, da ni prav nikakršne podlage, da tožnica terja od toženke plačilo obresti. Če namreč ni dolžna plačati glavnega dolga, ni dolžna plačati niti zamudnih obresti, saj v zamudo sploh ni mogla priti.
sodba na podlagi odpovedi - vabilo - pravilno vabilo – pravilno vabljenje - posledice izostanka z naroka – datum naroka
V vabilu na poravnalni narok in narok za glavno obravnavo mora biti med drugim
navedeno tudi, da se bo štelo, da se je tožeča stranka, ki ne pride na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo, odpovedala tožbenemu zahtevku.
Sodišče prve stopnje je tožečo stranko opozorilo na posledice izostanka z naroka v skladu s (prejšnjim) 209. členom ZPP (mirovanje postopka), ki pa je s 1.10.2008 nehal veljati. Zato takšnega vabila, ki je bilo vročeno tožeči stranki in v katerem ni citiralo spremenjeni 1. odstavek 282. člen ZPP, ni mogoče šteti za pravilnega.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – nedovoljena pritožba
Pritožbo proti sklepu o izbrisu lahko v skladu s 1. točko 4. odstavka 34. člena ZFPPod vloži le oseba, ki je vložila ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa in je bil njen ugovor zavržen oziroma zavrnjen. Družba ugovora ni vložila. Zato je bilo treba pritožbo družbe zavreči kot nedovoljeno.
Za družbenika teče omenjeni rok od objave sklepa o izbrisu (2. odstavek 34. člena ZFPPod).