oprostitev plačila sodne takse – dokazovanje slabega premoženjskega stanja dolžnika
Na dolžniku je dokazna dolžnost, izkazati tako slabo premoženjsko stanje, da bi bilo s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja. V zvezi z 39. členom Zakona o sodnih taksah – ZST-1, sodišče prve stopnje namreč ni bilo dolžno ravnati po četrtem odstavku člena 12 ZST-1. Zato bi moral dolžnik svoje slabo premoženjsko stanje, ob podatkih predmetnega spisa o solastništvu več nepremičnin precejšnje vrednosti, dokazati z natančnimi navedbami in z aktualnimi listinami.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0020860
OZ člen 184. ZOR člen 204, 204/1. ZPP člen 154, 156, 158.
nepremoženjska škoda - pritožba zoper stroškovno odločitev – smrt tožnika med trajanjem postopka - umik tožbenega zahtevka zaradi smrti tožnika – povrnitev pravdnih stroškov v primeru umika tožbenega zahtevka
Zaradi smrti tožnika med trajanjem postopka, pravde za povrnitev nepremoženjske škode ni več mogoče nadaljevati, saj gre za osebno pravico, ki ni podedljiva.
OZ člen 1060. ZDavP člen 208, 208/2. ZIP člen 16. ZIZ člen 15, 17, 38, 38/7, 38/8, 300, 300/2. ZOR člen 277. ZPP člen 18, 158, 158/1, 339, 339/2, 339/2-3, 366.
pristojnost za vodenje izvršbe - davčna izvršba – izvršba na nepremičnine – izvršilni naslov – seznam zaostalih obveznosti, ki ga izda davčni organ – overjen dolgovni seznam davčnega organa - uveljavitev ZIZ – zamudne obresti – ne ultra alterum tantum – izvršilni stroški – rok za uveljavljanje povračila stroškov – potrebnost izvršilnih stroškov
S sklepom, ki ga delno izpodbija dolžnikova pritožba je sodišče prve stopnje izvršbo na nepremičnine ustavilo. Zoper tako odločitev ni bilo pritožbe, zato je pravnomočna. Za vodenje postopka izvršbe za izterjavo upnikove denarne terjatve, redno sodišče tako ni več pristojno. Ne glede na to drugostopenjsko sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s pritožbo grajane odločitve sprejelo v zvezi s postopkom nepremičninske izvršbe, ki ga je utemeljeno vodilo, še pred pravnomočnostjo odločitve o ustavitvi nepremičninske izvršbe. Zato v zvezi z s pritožbo grajanimi deli prvostopenjskega sklepa, ni zagrešilo bistvene kršitve določb postopka po 3. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s členoma 366 ZPP in 15 ZIZ.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0004459
ZVCP-1 člen 11, 130, 130/4, 130/5, 132. ZPol člen 3. ZP-1-UPB3 člen 22, 22/3, 114, 114/4, 202a, 202a/5.
postopek o prekršku - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - preizkus alkoholiziranosti - prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - zaslišanje obdolženca - odredba policista za preverjanje psihofizičnega stanja
Ena od nalog policije je tudi nadzor prometa na javnih in nekategoriziranih cestah (glej določbe 3. čl. ZPol in 11. čl. ZVCP-1). V skladu s takšno nalogo je tudi pooblastilo policije, ki izhaja iz določb 132. čl. ZVCP-1. Po prvem odstavku navedenega člena sme namreč policist zaradi ugotovitve, ali ima udeleženec cestnega prometa oziroma udeleženec prometne nesreče v organizmu alkohol ali več alkohola, kot je dovoljeno, izvesti preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola. Zakon torej ne določa nobenih dodatnih pogojev, ki bi morali biti izpolnjeni, da bi smel policist udeležencu cestnega prometa odrediti preizkus alkoholiziranosti. Prav tako ni naloga policista razlagati, kakšna kazen bo kršitelju za prekršek izrečena.
Ni utemeljen pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče obdolženca vabiti na zaslišanje prič – policistov. Obdolženec je bil namreč ob zaslišanju dne 25. februarja 2009 med drugim poučen tudi, da ga bo sodišče na njegovo zahtevo povabilo k posameznim procesnim dejanjem (četrti odstavek 114. čl. ZP-1). Takšne zahteve obdolženec ni podal, prav tako ne njegov zagovornik.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023224
ZKP člen 269, 269/1.
opis kaznivega dejanja – čas storitve kaznivega dejanja
Kaznivo dejanje mora biti natančno opisano tako, da ga je mogoče ločiti od vseh historičnih dogodkov, ki so se primerili, kar omogoča presojo, ali ne gre za že razsojeno stvar. Da bi se obdolženec lahko učinkovito branil, se izjavil o vseh dejstvih in dokazih, ki ga obremenjuje ter navedel vsa dejstva in dokaze, ki so mu v korist, mora biti seznanjen z očitki obtožbe. V tem pogledu je ravno opis kaznivega dejanja v aktu upravičenega tožilca ključnega pomena. Čas izvršitve kaznivega dejanja, kot ena od njegovih posebnih modalitet, je pri nekaterih kaznivih dejanj zakonski znak njihove temeljne ali kvalificirane oblike.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0020858
OZ člen 376, 382a. ZOR člen 200, 203, 277.
prometna nezgoda – premoženjska in nepremoženjska škoda - sokrivda oškodovanca – sporna višina odškodnine – nepravilna valorizacija zneskov že plačane odškodnine – ocena premoženjske škode po razmerah na dan škodnega dogodka – čista denarna terjatev – dokazno breme – pomanjkanja razlogov o odločilnih dejstvih – ne ultra alterum tantum – delni umik TZ za nepremoženjsko škodo – načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine in načelo individualizacije odmere odškodnine – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo na dan izdaje prvostopenjske sodbe
Tožnik je v zvezi s premoženjsko škodo s tožbo zahteval določen znesek, ki je glede na dejstvo, da sta pravdni stranki soglašali z ocenitvijo vrednosti njegovega avtomobila po sistemu „totalke“ na dan škodnega dogodka, s tem postal čista terjatev, saj je bila premoženjska škoda ocenjena po razmerah na dan škodnega dogodka, torej po razmerah, ki so bile pravdnima strankama znane še pred vložitvijo tožbe.
Ker sodišče prve stopnje prave višine tožnikove terjatve ni ugotavljalo na dan opravljenih delnih plačil, drugostopenjsko sodišče zgolj s pravilno izvedbo računske operacije vštevanja delnega plačila odškodnine za premoženjsko škodo (seveda v nominalnih in ne v valoriziranih zneskih), ni moglo opraviti.
prekinitev postopka – sporna dejstva – obseg zapuščine – izločitev premoženja – prispevek k povečanju ali ohranitvi zapustnikovega premoženja – nujni delež
Glede sporne denarne terjatve iz naslova oskrbovanja zapustnika ne bi bila potrebna prekinitev zapuščinskega postopka (člen 211 ZD), vendar pa je takšna odločitev že zaradi spornih dejstev v zvezi z izločitvenim zahtevkom nujna.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – resen in utemeljen razlog
Delodajalcu v sodnem postopku ni potrebno dokazati smotrnosti sprememb v načinu poslovanja in organizacije dela, mora le dokazati, da so v času odpovedi oziroma v določenem času pred odpovedjo obstajali resnični in utemeljeni ekonomski, organizacijski, tehnološki, strukturni ali podobni razlogi, zaradi katerih delo delavca pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi ni bilo več potrebno. Ker je tožena stranka dokazala, da je zaradi decentralizacije prišlo do učinkovitejšega opravljanja dela drugih zaposlenih, je redna odpoved iz poslovnega razloga zakonita.
Pravni temelj nastanka obveznosti, da se poleg glavnice plačajo tudi obresti, je (poleg pravnega posla) nastop zamude z izpolnitvijo glavne obveznosti. Zamudne obresti so stranska terjatev glavne obveznosti in je zanje značilna njihova akcesornost, to pomeni odvisnost od glavne terjatve. Zaradi navedenega (praviloma) delijo usodo glavne denarne obveznosti. Glede na že večkrat ponovljeno dejstvo, da je bil zahtevek tožnice, da ji toženka plača glavnico, pravnomočno zavrnjen, je jasno, da ni prav nikakršne podlage, da tožnica terja od toženke plačilo obresti. Če namreč ni dolžna plačati glavnega dolga, ni dolžna plačati niti zamudnih obresti, saj v zamudo sploh ni mogla priti.
Če se stranki dogovorita, da se premija plača po sklenitvi pogodbe, zavarovalno kritje pa začne teči na dan, ki je v pogodbi določen kot dan začetka zavarovanja (pred dnevom zapadlosti premije – 2. odst. 937. člena OZ), neplačilo zavarovalne premije učinkuje na zavarovalno kritje z učinkom prenehanja le tedaj, ko zavarovalnica to uveljavlja s sankcijami, ki jih ima na voljo na podlagi 937. člena OZ. Gre za dolžnostno upravičenje zavarovalnice, ki ga ne more obiti z drugačnimi pogodbenimi določili.
Pri vpisu maksimalne hipoteke se ne navajajo posamezne vrednostno določene terjatve, ki so nastale ali pa bodo nastale, pač pa se zavarovanje omeji le z navedbo najvišjega zneska.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - prekršek
Tožnik je s svojim ravnanjem, ko je kot poklicni voznik kršil cestno prometne predpise, kršil pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja. Čeprav zaradi tega ni bil sprožen postopek zaradi prekrška, mu je tožena stranka zakonito podala izredno odpoved pogodbo o zaposlitvi.
Udeleženec zemljiškoknjižnega postopka je po 4. točki 132. člena ZZK-1 tudi druga oseba, katere pravni interes utegne biti z vpisom prizadet. Upoštevaje določilo 3. odst. 154. člen ZZK-1, po katerem sodišče sklep o dovolitvi vpisa vroči udeležencem postopka iz 4. točke 132. člena (torej tem, ki zatrjujejo pravni interes) le, če so prijavili udeležbo v postopku, pa je jasno, da bi morala pritožnica svojo udeležbo najprej prijaviti, o tej udeležbi bi sodišče odločilo, nato pa bi ji, če bi izkazala interes, ki ga zakon za udeležbo tretjih zahteva, tudi vročilo sklep, zoper katerega bi lahko nato vložila ugovor. Ker pritožnica tega ni storila, je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je njen ugovor zavrglo kot nedovoljen, saj je ugovor pridržan po zakonu zgolj udeležencu.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0052563
ZOR člen 376, 376/3.
zastaranje poslovne odškodninske terjatve – odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti
Zahteva se plačilo odškodnine zaradi kršitve mandatnega razmerja, kar pomeni, da gre za pogodbeno (poslovno) odškodninsko terjatev v smislu 262. člena ZOR, zato obravnavana terjatev zastara v splošnem petletnem zastaralnem roku.
ZNP člen 30, 30/1, 30/2, 37. ZPP člen 202, 202/2, 394, 394-2, 396, 396/1, 396/1-2, 396/3, 397, 397/2, 398, 398/1.
udeleženec postopka - nesodelovanje v postopku na prvi stopnji - obnova postopka - prepozen predlog - nepopoln predlog
Udeleženec, ki v postopku ni sodeloval, ne more imeti neomejenega roka za vložitev predloga za obnovo. Opustitev vročitve kot obnovitveni razlog ni podana, ker tako situacijo ureja 1. odstavek 30. člena ZNP.
ZOR člen 192. OZ člen 171. Pravilnik o obnavljanju, rednem vzdrževanju in varstvu cest, člen 17.
soprispevek oškodovanca k nastali škodi – odgovornost cestnega podjetja - madež na vozišču
Cestno podjetje odgovarja za škodo zaradi madeža na vozišču, zaradi katerega se je zmanjšal torni koeficient cestišča, čeprav bi bilo vozišče ne glede na madež mogoče prevoziti z dovoljeno hitrostjo 80 km/h. Izvedenec je namreč ugotovil, da bi do padca prišlo pri vožnji s hitrostjo 88 km/h, takšno odstopanje od dopustne hitrosti pa mora cestno podjetje pričakovati in poskrbeti za varno in nemoteno vožnjo tudi pri takšni prekoračitvi hitrosti.
Oškodovanec, ki je dopustno hitrost vožnje 80 km/h prekoračil za najmanj 50 %, pri čemer je vozil z mejno hitrostjo, s katero je ovinek sploh mogoče prevoziti, v mesecu marcu, na začetku motoristične sezone, ko je na vozišču še mogoče pričakovati sledi zimskega obdobja (pesek na vozišču, poškodbe cestišča) s povsem novim motorjem, ob tem, da bi kljub madežu ovinek lahko zvozil z dopustno hitrostjo, je sam soprispeval k škodnem dogodku v 70 %.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056150
ZOR člen 542, 546 ZPP člen 181, 181/3.
prodaja nepremičnine – prodaja na obroke – dopustnost prodaje nepremičnine na obroke – vmesni ugotovitveni zahtevek – pravni interes – vsebina vmesnega ugotovitvenega zahtevka
Posebna ureditev obročne prodaje velja za premične stvari, kar pa ne pomeni, da se nepremičnina ne bi smela prodajati na obroke. Vendar določbe ZOR o prodaji na obroke veljajo samo za prodajo premičnih stvari na obroke.
Tožnici za vmesni ugotovitveni zahtevek ni potrebno izkazovati pravnega interesa, pač pa le prejudicialnost, ki nadomešča procesno predpostavko pravnega interesa.