OZ člen 1060. ZDavP člen 208, 208/2. ZIP člen 16. ZIZ člen 15, 17, 38, 38/7, 38/8, 300, 300/2. ZOR člen 277. ZPP člen 18, 158, 158/1, 339, 339/2, 339/2-3, 366.
pristojnost za vodenje izvršbe - davčna izvršba – izvršba na nepremičnine – izvršilni naslov – seznam zaostalih obveznosti, ki ga izda davčni organ – overjen dolgovni seznam davčnega organa - uveljavitev ZIZ – zamudne obresti – ne ultra alterum tantum – izvršilni stroški – rok za uveljavljanje povračila stroškov – potrebnost izvršilnih stroškov
S sklepom, ki ga delno izpodbija dolžnikova pritožba je sodišče prve stopnje izvršbo na nepremičnine ustavilo. Zoper tako odločitev ni bilo pritožbe, zato je pravnomočna. Za vodenje postopka izvršbe za izterjavo upnikove denarne terjatve, redno sodišče tako ni več pristojno. Ne glede na to drugostopenjsko sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s pritožbo grajane odločitve sprejelo v zvezi s postopkom nepremičninske izvršbe, ki ga je utemeljeno vodilo, še pred pravnomočnostjo odločitve o ustavitvi nepremičninske izvršbe. Zato v zvezi z s pritožbo grajanimi deli prvostopenjskega sklepa, ni zagrešilo bistvene kršitve določb postopka po 3. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s členoma 366 ZPP in 15 ZIZ.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023224
ZKP člen 269, 269/1.
opis kaznivega dejanja – čas storitve kaznivega dejanja
Kaznivo dejanje mora biti natančno opisano tako, da ga je mogoče ločiti od vseh historičnih dogodkov, ki so se primerili, kar omogoča presojo, ali ne gre za že razsojeno stvar. Da bi se obdolženec lahko učinkovito branil, se izjavil o vseh dejstvih in dokazih, ki ga obremenjuje ter navedel vsa dejstva in dokaze, ki so mu v korist, mora biti seznanjen z očitki obtožbe. V tem pogledu je ravno opis kaznivega dejanja v aktu upravičenega tožilca ključnega pomena. Čas izvršitve kaznivega dejanja, kot ena od njegovih posebnih modalitet, je pri nekaterih kaznivih dejanj zakonski znak njihove temeljne ali kvalificirane oblike.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0020860
OZ člen 184. ZOR člen 204, 204/1. ZPP člen 154, 156, 158.
nepremoženjska škoda - pritožba zoper stroškovno odločitev – smrt tožnika med trajanjem postopka - umik tožbenega zahtevka zaradi smrti tožnika – povrnitev pravdnih stroškov v primeru umika tožbenega zahtevka
Zaradi smrti tožnika med trajanjem postopka, pravde za povrnitev nepremoženjske škode ni več mogoče nadaljevati, saj gre za osebno pravico, ki ni podedljiva.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0020858
OZ člen 376, 382a. ZOR člen 200, 203, 277.
prometna nezgoda – premoženjska in nepremoženjska škoda - sokrivda oškodovanca – sporna višina odškodnine – nepravilna valorizacija zneskov že plačane odškodnine – ocena premoženjske škode po razmerah na dan škodnega dogodka – čista denarna terjatev – dokazno breme – pomanjkanja razlogov o odločilnih dejstvih – ne ultra alterum tantum – delni umik TZ za nepremoženjsko škodo – načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine in načelo individualizacije odmere odškodnine – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo na dan izdaje prvostopenjske sodbe
Tožnik je v zvezi s premoženjsko škodo s tožbo zahteval določen znesek, ki je glede na dejstvo, da sta pravdni stranki soglašali z ocenitvijo vrednosti njegovega avtomobila po sistemu „totalke“ na dan škodnega dogodka, s tem postal čista terjatev, saj je bila premoženjska škoda ocenjena po razmerah na dan škodnega dogodka, torej po razmerah, ki so bile pravdnima strankama znane še pred vložitvijo tožbe.
Ker sodišče prve stopnje prave višine tožnikove terjatve ni ugotavljalo na dan opravljenih delnih plačil, drugostopenjsko sodišče zgolj s pravilno izvedbo računske operacije vštevanja delnega plačila odškodnine za premoženjsko škodo (seveda v nominalnih in ne v valoriziranih zneskih), ni moglo opraviti.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0004459
ZVCP-1 člen 11, 130, 130/4, 130/5, 132. ZPol člen 3. ZP-1-UPB3 člen 22, 22/3, 114, 114/4, 202a, 202a/5.
postopek o prekršku - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - preizkus alkoholiziranosti - prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - zaslišanje obdolženca - odredba policista za preverjanje psihofizičnega stanja
Ena od nalog policije je tudi nadzor prometa na javnih in nekategoriziranih cestah (glej določbe 3. čl. ZPol in 11. čl. ZVCP-1). V skladu s takšno nalogo je tudi pooblastilo policije, ki izhaja iz določb 132. čl. ZVCP-1. Po prvem odstavku navedenega člena sme namreč policist zaradi ugotovitve, ali ima udeleženec cestnega prometa oziroma udeleženec prometne nesreče v organizmu alkohol ali več alkohola, kot je dovoljeno, izvesti preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola. Zakon torej ne določa nobenih dodatnih pogojev, ki bi morali biti izpolnjeni, da bi smel policist udeležencu cestnega prometa odrediti preizkus alkoholiziranosti. Prav tako ni naloga policista razlagati, kakšna kazen bo kršitelju za prekršek izrečena.
Ni utemeljen pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče obdolženca vabiti na zaslišanje prič – policistov. Obdolženec je bil namreč ob zaslišanju dne 25. februarja 2009 med drugim poučen tudi, da ga bo sodišče na njegovo zahtevo povabilo k posameznim procesnim dejanjem (četrti odstavek 114. čl. ZP-1). Takšne zahteve obdolženec ni podal, prav tako ne njegov zagovornik.
oprostitev plačila sodne takse – dokazovanje slabega premoženjskega stanja dolžnika
Na dolžniku je dokazna dolžnost, izkazati tako slabo premoženjsko stanje, da bi bilo s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja. V zvezi z 39. členom Zakona o sodnih taksah – ZST-1, sodišče prve stopnje namreč ni bilo dolžno ravnati po četrtem odstavku člena 12 ZST-1. Zato bi moral dolžnik svoje slabo premoženjsko stanje, ob podatkih predmetnega spisa o solastništvu več nepremičnin precejšnje vrednosti, dokazati z natančnimi navedbami in z aktualnimi listinami.
prekinitev postopka – sporna dejstva – obseg zapuščine – izločitev premoženja – prispevek k povečanju ali ohranitvi zapustnikovega premoženja – nujni delež
Glede sporne denarne terjatve iz naslova oskrbovanja zapustnika ne bi bila potrebna prekinitev zapuščinskega postopka (člen 211 ZD), vendar pa je takšna odločitev že zaradi spornih dejstev v zvezi z izločitvenim zahtevkom nujna.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – resen in utemeljen razlog
Delodajalcu v sodnem postopku ni potrebno dokazati smotrnosti sprememb v načinu poslovanja in organizacije dela, mora le dokazati, da so v času odpovedi oziroma v določenem času pred odpovedjo obstajali resnični in utemeljeni ekonomski, organizacijski, tehnološki, strukturni ali podobni razlogi, zaradi katerih delo delavca pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi ni bilo več potrebno. Ker je tožena stranka dokazala, da je zaradi decentralizacije prišlo do učinkovitejšega opravljanja dela drugih zaposlenih, je redna odpoved iz poslovnega razloga zakonita.
izostanek tožnika s kasnejšega naroka – domneva umika tožbe – sodba na podlagi stanja spisa
Če na poznejši narok ne pride tožeča stranka, izda sodišče sodbo na podlagi stanja spisa le, če to predlaga tožena stranka. Sicer se šteje, da je tožeča stranka tožbo umaknila (razen, če se tožena stranka ne strinja z domnevo umika tožbe).
delna sodba – končna sodba – odločitev o stroških postopka – predlog za izdajo dopolnilnega sklepa
Sodišče prve stopnje je izdalo odločbo, ki jo je poimenovalo delna sodba, kljub temu da je odločilo o vseh zahtevkih tožeče stranke, odločitev o stroških postopka pa je pridržalo za končno sodbo. Ker je zoper prvotoženo stranko omenjena odločba končna sodba, predstavlja njena pritožba glede stroškov postopka predlog za izdajo dopolnilnega sklepa.
Če se stranki dogovorita, da se premija plača po sklenitvi pogodbe, zavarovalno kritje pa začne teči na dan, ki je v pogodbi določen kot dan začetka zavarovanja (pred dnevom zapadlosti premije – 2. odst. 937. člena OZ), neplačilo zavarovalne premije učinkuje na zavarovalno kritje z učinkom prenehanja le tedaj, ko zavarovalnica to uveljavlja s sankcijami, ki jih ima na voljo na podlagi 937. člena OZ. Gre za dolžnostno upravičenje zavarovalnice, ki ga ne more obiti z drugačnimi pogodbenimi določili.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - sporazum o krajevni pristojnosti - ugovor zoper sklep o izvršbi - predlog za izvršbo kot tožba v pravdnem postopku
S prvo pripravljalno vlogo v pravdnem postopku ponovno uveljavljen dogovor o krajevni pristojnosti ni dovoljen, če tožeča stranka še kot upnica v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine ni vložila pritožbe zoper sklep o izvršbi, s katerim je bilo, ne glede na pravilno in pravočasno uveljavljen sporazum o krajevni pristojnosti, odločeno drugače in je zadeva na podlagi pravnomočnega sklepa odstopljena v reševanje drugemu sodišču kot je bilo dogovorjeno in se tudi sodišče, ki mu je zadeva odstopljena v reševanje ne more več izreči za krajevno nepristojno, ker je o dogovoru o krajevni pristojnosti (ki ni v nasprotju z določili o izključni krajevni pristojnosti) že pravnomočno odločeno.
Pritožbeno novoto bi pritožnik lahko uveljavljal le, če bi izkazal, da tega brez svoje krivde ni mogel navesti do prvega naroka oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz 4. odstavka 286. člena ZPP.
Od 1.1.2007 dalje je plačilno sredstvo v Sloveniji EUR, zato plačilo ne more biti izvršeno v tolarski protivrednosti, ampak v EUR.
ZOR člen 192. OZ člen 171. Pravilnik o obnavljanju, rednem vzdrževanju in varstvu cest, člen 17.
soprispevek oškodovanca k nastali škodi – odgovornost cestnega podjetja - madež na vozišču
Cestno podjetje odgovarja za škodo zaradi madeža na vozišču, zaradi katerega se je zmanjšal torni koeficient cestišča, čeprav bi bilo vozišče ne glede na madež mogoče prevoziti z dovoljeno hitrostjo 80 km/h. Izvedenec je namreč ugotovil, da bi do padca prišlo pri vožnji s hitrostjo 88 km/h, takšno odstopanje od dopustne hitrosti pa mora cestno podjetje pričakovati in poskrbeti za varno in nemoteno vožnjo tudi pri takšni prekoračitvi hitrosti.
Oškodovanec, ki je dopustno hitrost vožnje 80 km/h prekoračil za najmanj 50 %, pri čemer je vozil z mejno hitrostjo, s katero je ovinek sploh mogoče prevoziti, v mesecu marcu, na začetku motoristične sezone, ko je na vozišču še mogoče pričakovati sledi zimskega obdobja (pesek na vozišču, poškodbe cestišča) s povsem novim motorjem, ob tem, da bi kljub madežu ovinek lahko zvozil z dopustno hitrostjo, je sam soprispeval k škodnem dogodku v 70 %.
leasing pogodba – sell and lease back – simuliran pravni posel – prenehanje glavnega dolžnika – poroštvo – obveznost poroka
„Sell and lease back“
, prodaj in vzemi nazaj v leasing (najem), je pravna operacija, na podlagi katere določen subjekt proda drugi osebi vsa ali del svojih osnovnih sredstev (
sale
) in se hkrati dogovori, da bo prodana sredstva vzel nazaj v leasing tako, da jih bo lahko ponovno izkoristil in nadaljeval s proizvodnjo (
lease back
). Opisana operacija ne predstavlja niti nedovoljenega niti simuliranega pravnega posla.
Namen poroštva je v tem, da bo upnik prišel do poplačila svoje terjatve, če tega iz kateregakoli razloga ne bi zmogel glavni dolžnik, torej tudi v primeru, ko bi ta prenehal obstajati. Tudi če je glavni dolžnik prenehal obstajati zaradi izbrisa iz sodnega registra po uradni dolžnosti, to poroka ne odvezuje njegove obveznosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057944
OZ člen 198, 583, 583/3, 587. SZ-1 člen 111. SPZ člen 92. ZPP člen 12, 97, 97/3, 212, 285.
izpraznitev stanovanja – najemna pogodba – posodbena pogodba – prekarij – vsebina dogovora – dokazno breme – neprerekana dejstva – materialno procesno vodstvo – pomoč prava neuki stranki – dvom v pristnost pooblastila
Dovoljenje lastnikov za brezplačno bivanje v hiši predstavlja posodbeno in ne najemno pogodbo, za katero je značilna odplačnost. V primeru, ko čas brezplačne uporabe ni določen, ga lahko lastnik kadarkoli prekliče (prekarij, 3. odst. 583. čl. OZ).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056150
ZOR člen 542, 546 ZPP člen 181, 181/3.
prodaja nepremičnine – prodaja na obroke – dopustnost prodaje nepremičnine na obroke – vmesni ugotovitveni zahtevek – pravni interes – vsebina vmesnega ugotovitvenega zahtevka
Posebna ureditev obročne prodaje velja za premične stvari, kar pa ne pomeni, da se nepremičnina ne bi smela prodajati na obroke. Vendar določbe ZOR o prodaji na obroke veljajo samo za prodajo premičnih stvari na obroke.
Tožnici za vmesni ugotovitveni zahtevek ni potrebno izkazovati pravnega interesa, pač pa le prejudicialnost, ki nadomešča procesno predpostavko pravnega interesa.