OZ člen 1060. ZDavP člen 208, 208/2. ZIP člen 16. ZIZ člen 15, 17, 38, 38/7, 38/8, 300, 300/2. ZOR člen 277. ZPP člen 18, 158, 158/1, 339, 339/2, 339/2-3, 366.
pristojnost za vodenje izvršbe - davčna izvršba – izvršba na nepremičnine – izvršilni naslov – seznam zaostalih obveznosti, ki ga izda davčni organ – overjen dolgovni seznam davčnega organa - uveljavitev ZIZ – zamudne obresti – ne ultra alterum tantum – izvršilni stroški – rok za uveljavljanje povračila stroškov – potrebnost izvršilnih stroškov
S sklepom, ki ga delno izpodbija dolžnikova pritožba je sodišče prve stopnje izvršbo na nepremičnine ustavilo. Zoper tako odločitev ni bilo pritožbe, zato je pravnomočna. Za vodenje postopka izvršbe za izterjavo upnikove denarne terjatve, redno sodišče tako ni več pristojno. Ne glede na to drugostopenjsko sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s pritožbo grajane odločitve sprejelo v zvezi s postopkom nepremičninske izvršbe, ki ga je utemeljeno vodilo, še pred pravnomočnostjo odločitve o ustavitvi nepremičninske izvršbe. Zato v zvezi z s pritožbo grajanimi deli prvostopenjskega sklepa, ni zagrešilo bistvene kršitve določb postopka po 3. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s členoma 366 ZPP in 15 ZIZ.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023224
ZKP člen 269, 269/1.
opis kaznivega dejanja – čas storitve kaznivega dejanja
Kaznivo dejanje mora biti natančno opisano tako, da ga je mogoče ločiti od vseh historičnih dogodkov, ki so se primerili, kar omogoča presojo, ali ne gre za že razsojeno stvar. Da bi se obdolženec lahko učinkovito branil, se izjavil o vseh dejstvih in dokazih, ki ga obremenjuje ter navedel vsa dejstva in dokaze, ki so mu v korist, mora biti seznanjen z očitki obtožbe. V tem pogledu je ravno opis kaznivega dejanja v aktu upravičenega tožilca ključnega pomena. Čas izvršitve kaznivega dejanja, kot ena od njegovih posebnih modalitet, je pri nekaterih kaznivih dejanj zakonski znak njihove temeljne ali kvalificirane oblike.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0020860
OZ člen 184. ZOR člen 204, 204/1. ZPP člen 154, 156, 158.
nepremoženjska škoda - pritožba zoper stroškovno odločitev – smrt tožnika med trajanjem postopka - umik tožbenega zahtevka zaradi smrti tožnika – povrnitev pravdnih stroškov v primeru umika tožbenega zahtevka
Zaradi smrti tožnika med trajanjem postopka, pravde za povrnitev nepremoženjske škode ni več mogoče nadaljevati, saj gre za osebno pravico, ki ni podedljiva.
oprostitev plačila sodne takse – dokazovanje slabega premoženjskega stanja dolžnika
Na dolžniku je dokazna dolžnost, izkazati tako slabo premoženjsko stanje, da bi bilo s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja. V zvezi z 39. členom Zakona o sodnih taksah – ZST-1, sodišče prve stopnje namreč ni bilo dolžno ravnati po četrtem odstavku člena 12 ZST-1. Zato bi moral dolžnik svoje slabo premoženjsko stanje, ob podatkih predmetnega spisa o solastništvu več nepremičnin precejšnje vrednosti, dokazati z natančnimi navedbami in z aktualnimi listinami.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0020858
OZ člen 376, 382a. ZOR člen 200, 203, 277.
prometna nezgoda – premoženjska in nepremoženjska škoda - sokrivda oškodovanca – sporna višina odškodnine – nepravilna valorizacija zneskov že plačane odškodnine – ocena premoženjske škode po razmerah na dan škodnega dogodka – čista denarna terjatev – dokazno breme – pomanjkanja razlogov o odločilnih dejstvih – ne ultra alterum tantum – delni umik TZ za nepremoženjsko škodo – načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine in načelo individualizacije odmere odškodnine – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo na dan izdaje prvostopenjske sodbe
Tožnik je v zvezi s premoženjsko škodo s tožbo zahteval določen znesek, ki je glede na dejstvo, da sta pravdni stranki soglašali z ocenitvijo vrednosti njegovega avtomobila po sistemu „totalke“ na dan škodnega dogodka, s tem postal čista terjatev, saj je bila premoženjska škoda ocenjena po razmerah na dan škodnega dogodka, torej po razmerah, ki so bile pravdnima strankama znane še pred vložitvijo tožbe.
Ker sodišče prve stopnje prave višine tožnikove terjatve ni ugotavljalo na dan opravljenih delnih plačil, drugostopenjsko sodišče zgolj s pravilno izvedbo računske operacije vštevanja delnega plačila odškodnine za premoženjsko škodo (seveda v nominalnih in ne v valoriziranih zneskih), ni moglo opraviti.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0004459
ZVCP-1 člen 11, 130, 130/4, 130/5, 132. ZPol člen 3. ZP-1-UPB3 člen 22, 22/3, 114, 114/4, 202a, 202a/5.
postopek o prekršku - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - preizkus alkoholiziranosti - prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - zaslišanje obdolženca - odredba policista za preverjanje psihofizičnega stanja
Ena od nalog policije je tudi nadzor prometa na javnih in nekategoriziranih cestah (glej določbe 3. čl. ZPol in 11. čl. ZVCP-1). V skladu s takšno nalogo je tudi pooblastilo policije, ki izhaja iz določb 132. čl. ZVCP-1. Po prvem odstavku navedenega člena sme namreč policist zaradi ugotovitve, ali ima udeleženec cestnega prometa oziroma udeleženec prometne nesreče v organizmu alkohol ali več alkohola, kot je dovoljeno, izvesti preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola. Zakon torej ne določa nobenih dodatnih pogojev, ki bi morali biti izpolnjeni, da bi smel policist udeležencu cestnega prometa odrediti preizkus alkoholiziranosti. Prav tako ni naloga policista razlagati, kakšna kazen bo kršitelju za prekršek izrečena.
Ni utemeljen pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče obdolženca vabiti na zaslišanje prič – policistov. Obdolženec je bil namreč ob zaslišanju dne 25. februarja 2009 med drugim poučen tudi, da ga bo sodišče na njegovo zahtevo povabilo k posameznim procesnim dejanjem (četrti odstavek 114. čl. ZP-1). Takšne zahteve obdolženec ni podal, prav tako ne njegov zagovornik.
prekinitev postopka – sporna dejstva – obseg zapuščine – izločitev premoženja – prispevek k povečanju ali ohranitvi zapustnikovega premoženja – nujni delež
Glede sporne denarne terjatve iz naslova oskrbovanja zapustnika ne bi bila potrebna prekinitev zapuščinskega postopka (člen 211 ZD), vendar pa je takšna odločitev že zaradi spornih dejstev v zvezi z izločitvenim zahtevkom nujna.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – resen in utemeljen razlog
Delodajalcu v sodnem postopku ni potrebno dokazati smotrnosti sprememb v načinu poslovanja in organizacije dela, mora le dokazati, da so v času odpovedi oziroma v določenem času pred odpovedjo obstajali resnični in utemeljeni ekonomski, organizacijski, tehnološki, strukturni ali podobni razlogi, zaradi katerih delo delavca pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi ni bilo več potrebno. Ker je tožena stranka dokazala, da je zaradi decentralizacije prišlo do učinkovitejšega opravljanja dela drugih zaposlenih, je redna odpoved iz poslovnega razloga zakonita.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0057965
ZOR člen 18, 18/2, 600, 603, 600, 606/3, 615, 615/2, 630, 641, 644, 644/1, 644/5, 646.
gradbena pogodba – gradbena dela - solidnost gradnje – odgovornost za solidnost gradnje - pogodba o delu – skrite napake – odgovornost podjemnika za skrite napake - škoda
Strojni omet kot končni rezultat toženčevega izpolnitvenega ravnanja je postal sestavina objekta – stanovanjske stavbe tožeče stranke, ki je trajna dobrina. Ravno ta lastnost daje izvedenemu delu značaj dela, za katero je treba v zvezi z odgovornostjo izvajalca uporabiti posebna – strožja pravila za solidnost gradnje in ne splošnih določil o odgovornosti podjemnika za skrite napake.
Ker založniška pogodba ni bila sklenjena v pisni obliki, je treba vse sporne točke šteti v korist avtorja. Toženi stranki ni uspelo dokazati, da bi od tožnika prejela soglasje (pisno ali konkludentno), da neprodane izvode prodaja posebej. Kljub temu da je tožena stranka dokazala, da je bilo običajno in da je to tožnik vedel, da so revijo prodajali tudi po posameznih mesecih, to še ne pomeni, da lahko reklamira in prodaja tožena stranka tožnikovo brošuro posebej.
sodba na podlagi odpovedi - vabilo - pravilno vabilo – pravilno vabljenje - posledice izostanka z naroka – datum naroka
V vabilu na poravnalni narok in narok za glavno obravnavo mora biti med drugim
navedeno tudi, da se bo štelo, da se je tožeča stranka, ki ne pride na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo, odpovedala tožbenemu zahtevku.
Sodišče prve stopnje je tožečo stranko opozorilo na posledice izostanka z naroka v skladu s (prejšnjim) 209. členom ZPP (mirovanje postopka), ki pa je s 1.10.2008 nehal veljati. Zato takšnega vabila, ki je bilo vročeno tožeči stranki in v katerem ni citiralo spremenjeni 1. odstavek 282. člen ZPP, ni mogoče šteti za pravilnega.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - prekršek
Tožnik je s svojim ravnanjem, ko je kot poklicni voznik kršil cestno prometne predpise, kršil pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja. Čeprav zaradi tega ni bil sprožen postopek zaradi prekrška, mu je tožena stranka zakonito podala izredno odpoved pogodbo o zaposlitvi.
Sodišče zaradi načela prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari (res iudicata) ne sme in ne more še enkrat odločati o stvari, o kateri je že pravnomočno odločeno.
Udeleženec mora ne glede na izid postopka drugemu udeležencu povrniti stroške, ki so nastali po njegovi krivdi.
SPZ člen 19, 44, 77, 77/1, 77/3 . ZNP člen 37, 136, 136/5.
postopek za ureditev meje – zadnja mirna posest – močnejša pravica – javno dobro – ureditev meje med javnim dobrom in zemljiščem v zasebni lasti
Meje med javnim dobrim ter zemljiščem v zasebni lasti ni mogoče urediti po zadnji mirni posesti.
Priznanje posesti na javnem dobrem bi pomenilo negacijo javnega dobra. Posestno stanje predlagateljev na vodnem omrežju, ki je javno dobro, zato ne more imeti nobenih pravnih posledic. To pa pomeni, da pri ureditvi meje med zasebnim zemljiščem in javnim dobrim ne pride v poštev kriterij zadnje mirne posesti, pač pa samo kriterij močnejše pravice.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0052543
OZ člen 24, 168, 168/2, 169, 741, 741/4.
gostinska hramba – odgovornost gostinca za stvari, ki jih gost prinese s seboj – gostinec kot shranjevalec – avto kot stvar, ki jo gost prinese s seboj
Glede na 741. člen OZ je gostinec tisti, ki za stvari, ki jih gost prinese s seboj, odgovarja kot shranjevalec, in to ne glede na voljo strank, da se sklene shranjevalna pogodba, po kateri je obveznost gostinca tudi varovanje gostovih stvari. V konkretnem primeru sodi med prinesene stvari gosta tudi njegovo vozilo, s katerim je prispel do hotela in ga parkiral na za to odrejenem mestu.
OZ člen 149, 150, 153, 153/2, 153/3, 180, 180/1, 180/3. ZPP člen 153, 153/3, 254, 254/3, 353, 358, 358/1, 358/1-5.
odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega (sina in brata) – posredni oškodovanci - individualizacija odškodnine – nesreča pri delu - objektivna odgovornost delodajalca
Delo, ki ga je pokojni opravljal za svojega delodajalca na višini 11,5 m, kamor je bil dvignjen 3,5 m visok gradbeni oder, ki bi ga moral pokojni odpeti z dvižne vrvi dvigala, kot delo na višini, ki zahteva znanje, izkušnje in veliko mero koncentracije (in je bilo v elaboratu toženke opredeljeno kot eno od najbolj nevarnih del), je predstavljalo nevarno dejavnost. Zato se za škodo, ki nastane v zvezi s tako nevarno dejavnostjo, šteje, da izvira iz te dejavnosti (149. člen Obligacijskega zakonika – OZ) in zanjo v skladu s 150. členom OZ odgovarja toženka, ki se je s tako dejavnostjo ukvarjala. Toženka, na kateri je bilo dokazno breme za zatrjevano vsaj delno odgovornost pokojnega za škodni dogodek zaradi nepravilnega ravnanja pokojnega, takega ravnanja pokojnega, ki bi zanjo hkrati pomenilo ekskulpacijski razlog objektivne odgovornosti, ni uspela dokazati.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – nedovoljena pritožba
Pritožbo proti sklepu o izbrisu lahko v skladu s 1. točko 4. odstavka 34. člena ZFPPod vloži le oseba, ki je vložila ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa in je bil njen ugovor zavržen oziroma zavrnjen. Družba ugovora ni vložila. Zato je bilo treba pritožbo družbe zavreči kot nedovoljeno.
Za družbenika teče omenjeni rok od objave sklepa o izbrisu (2. odstavek 34. člena ZFPPod).
pogodba o poslovodenju – ničnost – pogodbena svoboda strank
Ustavna odločba, ki prepoveduje retroaktivno veljavo zakonov, splošnih aktov in drugih predpisov, ne prepoveduje dogovora o tem, da se pogodbena določila uporabljajo tudi za obdobje pred sklenitvijo pogodbe. V okviru pogodbene svobode strank je mogoče medsebojno razmerje urediti retroaktivno, tako da pogodba o poslovodenju ni nična, ker je v njej določeno, da začne veljati z dnem podpisa, uporablja pa se že za obdobje pred tem.