ZPPSL člen 15, 15. ZPP člen 111, 111/3, 112, 112/2, 111, 111/3, 112, 112/2.
rok - priporočena pošiljka - računanje rokov
Roki, ki so določeni po mesecih, se končajo s pretekom tistega dne v zadnjem mesecu, ki se po svoji številki ujema z dnem, ko je rok začel teči; za vlogo, ki je poslana priporočeno po pošti, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena.
ZPPSL člen 15, 15. ZPP člen 339, 339/2-14, 339, 339/2-14. Odredba o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem, upraviteljem prisilne poravnave in likvidacijskim upraviteljem člen 11, 11.
nagrada - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje se je pri odmeri nagrade upraviteljici
prisilne poravnave sicer pravilno oprlo na določbe Odredbe o
merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem,
upraviteljem prisilne poravnave in likvidacijskim
upraviteljem, vendar pa najprej ni določno navedlo, v kakšni
višini znotraj predpisanega razpona nagrade bi bila odmera
utemeljena, poleg tega pa ni navedlo niti, v kakšnem deležu
oz. procentu bi bila primerna glede na 11. čl. odredbe.
izvedenci - več izvedencev - strokovna institucija - nagrada in stroški
Izvedensko delo opravlja praviloma en izvedenec; če pa sodišče presodi, da je izvedensko delo zapleteno, lahko določi tudi dva ali več izvedencev (1. odstavek 245. člena ZPP), izvedensko delo pa se sme zaupati tudi strokovni instituciji (3. odstavek 245. člena ZPP), kar je sodišče storilo v obravnavani zadevi, ko je za izvedenca določilo Medicinsko fakulteto v Ljubljani, Komisijo za fakultetna izvedenska mnenja. V takem primeru je stvar notranje organizacije dela strokovne institucije, da določi, kdo in koliko njenih delavcev bo opravilo izvedensko delo. Strokovna institucija lahko postavi enega ali več izmed svojih izvedencev, pri čemer pa je za odmero stroškov odločilna presoja, ali bi sodišče lahko konkretno izvedensko mnenje zaupalo le enemu izvedencu ali pa bi bilo zaradi zapletenosti dela potrebno sodelovanje več izvedencev, kot to določa že omenjeni 1. odstavek 245. člena ZPP. Načelno stališče pritožbe o tem, da ima eno izvedensko mnenje za posledico tudi eno odmero izvedenine, namreč ne more biti sprejemljivo za vse primere.
Tožeča stranka ne zahteva, da sodišče ugotovi, da je tožnik na izviren način pridobil lastninsko pravico na nepremičnini, zato ne gre za ugotovitveno tožbo v smislu 79.čl. ZZK-1.
negmotna škoda - valorizacija - akontacija odškodnine
Negmotno škodo sodišče odmerja po cenah na dan sodnega odločanja, pri tem pa mora na ustrezen način ovrednotiti pred tem plačane zneske odškodnin.Sodišče prve stopnje je valorizacijo, ki mu je omogočila pravilno ovrednotiti in všteti že plačano odškodnino, opravilo z računalniškim programom v okviru tako imenovanih revalorizacijskih obresti. Ta izračun temelji na temeljni obrestni meri, ki je bila v Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri opredeljena kot tista, ki je namenjena ohranjanju vrednosti denarnih obveznosti. S takim načinom valorizacije je sodišče upoštevalo, da je količina življenjskih potrebščin, ki bi si jih z valoriziranim zneskom tožnik lahko privoščil septembra 2003, ko je sodišče izdalo sodbo, enaka tistim, ki si jih je lahko z izplačano odškodnino privoščil v letu 2002 oziroma 2003. Z uporabljeno metodo spremljanja splošne rasti cen življenjskih potrebščin, se je v največji možni meri približalo namenu pravilnega ovrednotenja akontacije odškodnine.
Terjatev iz naslova stroškov postopka, ki nastane z odločbo sodišča, izdano po začetku stečajnega postopka nad dolžnikom, je potrebno obravnavati kot stroške stečajnega postopka.
Gre za terjatev, ki je nastala po začetku stečajnega postopka, saj terjatev za povrnitev stroškov postopka nastane šele takrat, ko sodišče o njej odloči s sodno odločbo, ne pa že takrat, ko ti stroški dejansko nastanejo.
zastaranje odškodninske terjatve - relativno zastaranje - absolutno zastaranje
Ni pravilno stališče pritožbe, češ da je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje "objektiviziralo subjektivni zastaralni rok", s tem ko se je postavilo na stališče, da mora oškodovanec pri ugotavljanju obstoja in obsega škode ter povzročitelja ravnati vestno in mora storiti vse, da čimprej ugotovi vse elemente, ki mu omogočajo uveljavljanje odškodninskega zahtevka. Četudi je tožeča stranka v predmetni zadevi predložila dokaz o tem, kdaj je zvedela za povzročitelja prometne nezgode, je sodišče prve stopnje v zvezi s tem pravilno ugotavljalo, ali bi te podatke tožeča stranka lahko pridobila prej.
Tožnik mora dokazati dejstva, iz katerih izvira njegov zahtevek (t.i. pravotvorna dejstva), toženec pa dejstva, na katera opira svoje ugovore, t.j. dejstva, iz katerih izhajajo iz ugovora nastale pravice, ugasle pravice oz. samostojni ugovori. Posledice nedokazanosti nekega dejstva zadenejo tisto stranko, ki mora dejstvo glede na normo materialnega prava zatrjevati in v skladu s 7. in 212. čl. ZPP tudi dokazati.