• Najdi
  • <<
  • <
  • 1
  • od 4
  • >
  • >>
  • 1.
    VSL sklep III Cp 2281/2004
    29.12.2004
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49735
    ZTVP-1 člen 300, 385, 300, 385.
    sodna pristojnost - denarna obveznost
    Res je sicer, da je upnica kot izvršilno sredstvo predlagala le

    prenos sredstev, ki so pri organizacijah pooblaščenih za plačilni

    promet, vendar pa je sodišče prve stopnje spregledalo določilo 385.

    člena ZTVP-1, ki predstavlja izjemo v razmerju do splošne določbe

    309. člena ZTVP-1 in določa, da se pravnomočna odločba Agencije, ki

    se glasi na izpolnitev denarne obveznosti, izvrši sodno.

     
  • 2.
    VSK sklep I Cpg 60/2004
    23.12.2004
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSK00973
    ZPPSL člen 15, 15. ZPP člen 111, 111/3, 112, 112/2, 111, 111/3, 112, 112/2.
    rok - priporočena pošiljka - računanje rokov
    Roki, ki so določeni po mesecih, se končajo s pretekom tistega dne v zadnjem mesecu, ki se po svoji številki ujema z dnem, ko je rok začel teči; za vlogo, ki je poslana priporočeno po pošti, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena.

     
  • 3.
    VSK sklep I Cpg 225/2004
    23.12.2004
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSK01036
    ZPPSL člen 15, 15. ZPP člen 339, 339/2-14, 339, 339/2-14. Odredba o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem, upraviteljem prisilne poravnave in likvidacijskim upraviteljem člen 11, 11.
    nagrada - bistvena kršitev določb postopka
    Sodišče prve stopnje se je pri odmeri nagrade upraviteljici

    prisilne poravnave sicer pravilno oprlo na določbe Odredbe o

    merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem,

    upraviteljem prisilne poravnave in likvidacijskim

    upraviteljem, vendar pa najprej ni določno navedlo, v kakšni

    višini znotraj predpisanega razpona nagrade bi bila odmera

    utemeljena, poleg tega pa ni navedlo niti, v kakšnem deležu

    oz. procentu bi bila primerna glede na 11. čl. odredbe.

     
  • 4.
    VSL sklep II Cp 2073/2004
    22.12.2004
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL50286
    ZPP člen 245, 245/1, 245/3, 249.
    izvedenci - več izvedencev - strokovna institucija - nagrada in stroški
    Izvedensko delo opravlja praviloma en izvedenec; če pa sodišče presodi, da je izvedensko delo zapleteno, lahko določi tudi dva ali več izvedencev (1. odstavek 245. člena ZPP), izvedensko delo pa se sme zaupati tudi strokovni instituciji (3. odstavek 245. člena ZPP), kar je sodišče storilo v obravnavani zadevi, ko je za izvedenca določilo Medicinsko fakulteto v Ljubljani, Komisijo za fakultetna izvedenska mnenja. V takem primeru je stvar notranje organizacije dela strokovne institucije, da določi, kdo in koliko njenih delavcev bo opravilo izvedensko delo. Strokovna institucija lahko postavi enega ali več izmed svojih izvedencev, pri čemer pa je za odmero stroškov odločilna presoja, ali bi sodišče lahko konkretno izvedensko mnenje zaupalo le enemu izvedencu ali pa bi bilo zaradi zapletenosti dela potrebno sodelovanje več izvedencev, kot to določa že omenjeni 1. odstavek 245. člena ZPP. Načelno stališče pritožbe o tem, da ima eno izvedensko mnenje za posledico tudi eno odmero izvedenine, namreč ne more biti sprejemljivo za vse primere.

     
  • 5.
    VSL sklep II Cp 2161/2004
    22.12.2004
    DEDNO PRAVO
    VSL50105
    ZDen člen 81, 81.
    dedovanje denacionaliziranega premoženja
    Omejitve o oporočnem razpolaganju glede v denacionalizaciji vrnjenega

    premoženja se nanašajo le na upravičenca, ki mu je bilo premoženje

    vrnjeno.

     
  • 6.
    VSL sklep III Cpg 97/2004
    22.12.2004
    STEČAJNO PRAVO
    VSL05585
    ZPPSL člen 99, 99/1, 100, 125, 99, 99/1, 100, 125. OZ člen 257, 257/2, 257, 257/2.
    izpodbijanje pravnih dejanj - samostojni podjetnik
    Ne glede na pravno spornost smiselno zatrjevanega stališča

    pritožnice, da je po začetku stečajnega postopka nad dolžnico (s.p.)

    izpodbojno tudi tisto dolžničino pravno dejanje neodplačnega

    razpolaganja v korist sina, storjeno v obdobju, daljšem od obdobja

    enega leta pred dnevom začetka stečajnega postopka (primerjaj z

    določilom prvega in drugega odstavka 125. člena ZPPSL z določilom

    drugega odstavka 257. člena OZ), pritožbeno sodišče ocenjuje, da je

    sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje v zvezi z

    dopustnimi relevantnimi pritožbenimi novotami in dokaznimi predlogi,

    ki jih bo moralo obravnavati v kontradiktornem postopku na novem

    naroku in nato ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji za izvedbo

    stečajnega postopka zoper dolžnico v skladu z določilom 100. člena

    ZPPSL.

     
  • 7.
    VSL sodba II Cp 1780/2004
    22.12.2004
    obligacijsko pravo
    VSL50112
    ZOR člen 154, 154/1, 173, 174, 154, 154/1, 173, 174.
    odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti
    Taktična vojaška vaja, kjer je moral tožnik streljati s puško

    Kalašnikov z vgrajenim trenažnim sistemom Latrasys, ki podvoji pok,

    bi predstavljala nevarno dejavnost (vojaška vaja), oziroma nevarno

    stvar (puška z vgrajenim sistemom), za katero bi po načelu domneve

    vzročnosti odgovarjala tožena stranka, če ne bi udeleženci vaje imeli

    na razpolago ustreznih zaščitnih sredstev za ušesa (zaščitnih

    čepkov), ki so povečano nevarnost odpravili. Navadna vojaška vaja z

    uporabo opisanega orožja je postala nevarna šele na podlagi

    tožnikovega neskrbnega (malomarnega) in samovoljnega ravnanja, in

    sicer opustitve uporabe zaščitnih sredstev, ki so mu na razpolago

    oziroma bi si jih lahko priskrbel, če jih tedaj ni imel več. Zato v

    konkretnem pirmeru ni mogoče uporabiti določb 173. in 174. člena ZOR,

    na kateri je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev, temveč je

    potrebno uporabiti pravila o krivdni odgovornosti (člen 154/1 ZOR).

     
  • 8.
    VSL sodba II Cp 1000/2004
    22.12.2004
    zavarovalno pravo
    VSL50107
     
    izguba zavarovalnih pravic - vzročna zveza - dokazno breme
    Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da

    tožnica ni uspela dokazati, da dejstvo, da ni imela veljavnega

    dovoljenja za vožnjo s kolesom z motorjem, ni v vzročni zvezi z

    nastalim škodnim dogodkom. Zgolj navedbe, da se je že pred tem dolga

    leta vozila s kolesom z motorjem, domneve te vzročne zveze nikakor ne

    ovržejo.

     
  • 9.
    VSL sklep III Cp 2326/2004
    22.12.2004
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49732
    ZIZ člen 52, 178, 178/4, 52, 178, 178/4.
    ponovna ugotovitev vrednosti nepremičnine
    Sodišče lahko ugotovi ponovno vrednost nepremičnine samo ob pogojih

    iz člena 178/4 ZIZ, ne pa sklicujoč se na nepravilnosti ob opravi

    izvršbe.

     
  • 10.
    VSL sodba II Cp 1832/2004
    22.12.2004
    obligacijsko pravo
    VSL50117
    ZOR člen 73, 791, 73, 791.
    pogodba o trgovskem zastopanju - oblika pogodbe
    Namen zahteve po strožji (pisni) obliki pogodbe pri pogodbi o

    trgovskem zastopanju ni v varstvu javnega interesa, temveč zgolj v

    zagotavljanju gotovosti in jasnosti pogodbenega razmerja oziroma

    morebitnih potreb njegovega dokazovanja. To pa tudi pomeni, da namen

    predpisane zahteve po pisni obliki te pogodbe ne terja ničnostne

    sankcije, če je takšna gotovost in jasnost razmerja kot na dlani

    izkazana z dejanskim izpolnjevanjem dogovorjenih obveznosti.

     
  • 11.
    VSL sodba II Cp 913/2004
    22.12.2004
    obligacijsko pravo
    VSL50128
    ZOR člen 387, 387. ZIZ člen 64, 107, 64, 107.
    pripoznava dolga - pravno nasledstvo - terjatev - rubež - ugovor tretjega
    Pripoznava dolga v smislu 387. člena ZOR učinkuje le na tek

    zastaranja oziroma na odstranitev učinkov zastaranja, nima pa tudi

    drugih materialnopravnih učinkov. Okoliščina, da je bil dobropis

    naslovljen na tožečo stranko, ima lahko le pomen indikatornega

    dejstva o obstoju terjatve tožene stranke do tožeče. Dokazno moč

    takega dejstva pa sodišče ocenjuje po pravilih o dokazni oceni skupaj

    s presojo ostalih dejstev in dokazov.

    Očitek, ki ga izpostavlja tožeča stranka v pritožbi, da je bilo

    nepotrebno ugotavljanje pravice do igranja v pokalu UEFA in da je

    pomembno le, kdo je dejansko igral, se izgubi že ob nadaljnjem

    vprašanju, na katerega tožeča stranka ne daje odgovora, in sicer, na

    čem tožeča stranka temelji svojo pravico do dejanskega igranja.

    Nedvomno jo lahko izvaja le iz pravice prve O.. Kakšen je njun

    položaj glede sporne terjatve, pa je torej očitno lahko stvar le

    njunega notranjega razmerja.

    Zavrnitev navedenega ugovora tretjega pa lahko pogojuje izločitveno

    pravdo oziroma tožbo tretjega, naj sodišče izreče izvršbo za

    nedopustno. Takšen zahtevek se vloži proti upniku, torej tistemu, od

    katerega volje je odvisen tek izvršilnega postopka. Hkrati lahko

    tretji vloži tožbo tudi proti dolžniku, če ta prereka njegovo

    pravico, in sicer z deklaratornim tožbenim zahtevkom za ugotovitev

    pravice. Brezpredmetna pa je vložitev tožbe proti dolžnikovemu

    dolžniku. Ta nima pravnega interesa, da se upira izpolnitvi enemu

    upniku namesto drugemu.

     
  • 12.
    VSL sklep I Cp 1890/2004
    22.12.2004
    DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL48150
    ZD člen 163, 163. ZPP člen 315, 315.
    vmesni sklep
    Le o pravnih vprašanjih se ne more odločati z vmesnim sklepom.

     
  • 13.
    VSK sklep I Cp 782/2004
    21.12.2004
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK01187
    ZZK-1 člen 79.
    zaznamba spora
    Tožeča stranka ne zahteva, da sodišče ugotovi, da je tožnik na izviren način pridobil lastninsko pravico na nepremičnini, zato ne gre za ugotovitveno tožbo v smislu 79.čl. ZZK-1.

     
  • 14.
    VSK sodba I Cp 1102/2003
    21.12.2004
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK00984
    ZOR člen 200, 200.
    negmotna škoda - valorizacija - akontacija odškodnine
    Negmotno škodo sodišče odmerja po cenah na dan sodnega odločanja, pri tem pa mora na ustrezen način ovrednotiti pred tem plačane zneske odškodnin.Sodišče prve stopnje je valorizacijo, ki mu je omogočila pravilno ovrednotiti in všteti že plačano odškodnino, opravilo z računalniškim programom v okviru tako imenovanih revalorizacijskih obresti. Ta izračun temelji na temeljni obrestni meri, ki je bila v Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri opredeljena kot tista, ki je namenjena ohranjanju vrednosti denarnih obveznosti. S takim načinom valorizacije je sodišče upoštevalo, da je količina življenjskih potrebščin, ki bi si jih z valoriziranim zneskom tožnik lahko privoščil septembra 2003, ko je sodišče izdalo sodbo, enaka tistim, ki si jih je lahko z izplačano odškodnino privoščil v letu 2002 oziroma 2003. Z uporabljeno metodo spremljanja splošne rasti cen življenjskih potrebščin, se je v največji možni meri približalo namenu pravilnega ovrednotenja akontacije odškodnine.

     
  • 15.
    VSK sklep I Cp 689/2004
    21.12.2004
    civilno procesno pravo
    VSK01184
    ZPP člen 270, 270/3, 270, 270/3.
    sklep procesnega vodstva - dopustnost pritožbe
    Ker zemljiškoknjižna sodnica s sklepom ni vsebinsko odločala

    o ugovoru (zoper ta sklep pritožba je - 158. in 159.čl.

    ZZK-1), pač pa je predlog vrnila v fazo poprave zaradi

    formalnih pomanjkljivosti, pritožba ni dopustna.

     
  • 16.
    VSL sklep II Cpg 1146/2004
    21.12.2004
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL05724
    ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-7, 58, 80, 80/4, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-7, 58, 80, 80/4.
    omejitev izvršbe
    Gre za ugovorni razlog iz 7. točke 1. odst. 55. člena ZIZ, ki pa ga v

    obravnavanem primeru dolžnik ni mogel podati v osemdnevnem ugovornem

    roku, saj v izvršilnem predlogu in zato tudi v izvršilnem sklepu

    predmeti izvršbe niso bili natančneje opredeljeni. Kako v takšnih

    primerih postopati z dolžnikovim "ugovorom", v ZIZ ni povsem jasno

    določeno, zato se je treba nasloniti na določbe 4. odst. njegovega

    80. člena. Iz njih je razvidno, da v primeru, če se stranki ne moreta

    sporazumeti, kateri predmeti so izvzeti iz izvršbe, odloči o tem

    sodišče.

    Vprašanje, ki se v zvezi s tem zastavlja, se glasi: kakšen postopek

    mora opraviti sodišče, preden sprejme navedeno odločitev, in kakšne

    so pri tem v postopkovnem pogledu dolžnosti strank? Ni dvoma, da je

    treba dolžnikov "ugovor" oziroma predlog za izvzetje stvari iz

    izvršbe vročiti upniku v odgovor. Če upnik odgovori, da "ugovoru" ne

    nasprotuje, nadaljnji postopek ni potreben in sodišču o "ugovoru" ni

    treba posebej odločati (stranki sta se pač sporazumeli). Če pa upnik

    na "ugovor" ne odgovori ali če odgovori, da mu nasprotuje, mora

    sodišče o "ugovoru" odločiti. V postopkovnem pogledu pride pri tem v

    poštev uporaba določb 58. člena ZIZ, "ugovor" pa mora zadostiti tudi

    določbam 2. odst. 53. člena ZIZ.

     
  • 17.
    VDS sklep Pdp 1647/2004
    16.12.2004
    DELOVNO PRAVO
    VDS02913
    ZPPSL člen 137, 137. ZPP člen 163, 163/1, 163, 163/1.
    stroški postopka - prijava terjatve v stečajnem postopku - povrnitev stroškov postopka
    Terjatev iz naslova stroškov postopka, ki nastane z odločbo sodišča, izdano po začetku stečajnega postopka nad dolžnikom, je potrebno obravnavati kot stroške stečajnega postopka.

    Gre za terjatev, ki je nastala po začetku stečajnega postopka, saj terjatev za povrnitev stroškov postopka nastane šele takrat, ko sodišče o njej odloči s sodno odločbo, ne pa že takrat, ko ti stroški dejansko nastanejo.

     
  • 18.
    VSK sklep I Cpg 32/2004
    16.12.2004
    ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSK00971
    ZOR člen 376, 376/1, 376/2, 376, 376/1, 376/2.
    zastaranje odškodninske terjatve - relativno zastaranje - absolutno zastaranje
    Ni pravilno stališče pritožbe, češ da je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje "objektiviziralo subjektivni zastaralni rok", s tem ko se je postavilo na stališče, da mora oškodovanec pri ugotavljanju obstoja in obsega škode ter povzročitelja ravnati vestno in mora storiti vse, da čimprej ugotovi vse elemente, ki mu omogočajo uveljavljanje odškodninskega zahtevka. Četudi je tožeča stranka v predmetni zadevi predložila dokaz o tem, kdaj je zvedela za povzročitelja prometne nezgode, je sodišče prve stopnje v zvezi s tem pravilno ugotavljalo, ali bi te podatke tožeča stranka lahko pridobila prej.

     
  • 19.
    VDS sodba in sklep Pdp 1665/2003
    16.12.2004
    DELOVNO PRAVO
    VDS03064
    Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 28.
    prenehanje delovnega razmerja - sprememba disciplinskega ukrepa - pogojno prenehanje delovnega razmerja - pogodbena kazen
    Če sodišče disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja spremeni

    tako, da izvršitev disciplinskega ukrepa pogojno odloži za preizkusno

    dobo enega leta, je delavec upravičen do izplačila pogodbene kazni,

    saj je bil v času sodnega postopka brez dela ter sredstev za

    preživljanje.

     
  • 20.
    VDS sodba Pdp 1651/2004
    16.12.2004
    DELOVNO PRAVO
    VDS02851
    ZPP člen 7, 212, 7, 212.
    dejstva - dokaz - dokazno breme
    Tožnik mora dokazati dejstva, iz katerih izvira njegov zahtevek (t.i. pravotvorna dejstva), toženec pa dejstva, na katera opira svoje ugovore, t.j. dejstva, iz katerih izhajajo iz ugovora nastale pravice, ugasle pravice oz. samostojni ugovori. Posledice nedokazanosti nekega dejstva zadenejo tisto stranko, ki mora dejstvo glede na normo materialnega prava zatrjevati in v skladu s 7. in 212. čl. ZPP tudi dokazati.

     
  • <<
  • <
  • 1
  • od 4
  • >
  • >>