• Najdi
  • <<
  • <
  • 10
  • od 20
  • >
  • >>
  • 181.
    VSK Sklep I Ip 300/2023
    25.1.2024
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK00074941
    ZIZ člen 191, 191/3. ZPP člen 365, 365-3. URS člen 22.
    varščina - vrnitev varščine - nakup nepremičnine na javni dražbi - nelegalna gradnja - razkritje podatkov - pravna napaka - javna dražba nepremičnin - pravica do izjave
    Za nelegalno gradnjo gre tudi tedaj, če sicer obstaja gradbeno dovoljenje, vendar pa zgrajeni objekt bistveno (na način, ki ne dopušča uskladitve s pogoji izdanega gradbenega dovoljenja) odstopa od dovoljenega.
  • 182.
    VDSS Sklep Pdp 447/2023
    25.1.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VDS00073671
    ZDR-1 člen 118, 118/1. ZPP člen 3, 3/3, 7, 7/1, 7/2, 108, 108/1, 108/5, 180, 180/1.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - razpravno načelo - nepopolna tožba - poziv sodišča k dopolnitvi tožbe - razveljavitev prvostopenjske sodbe
    Sodišče prve stopnje je dejstvo, da tožnica dela ni opravljala uspešno, upoštevalo pri odločitvi o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi, čeprav ga toženka s tem v zvezi ni navedla (niti ni s tem v zvezi predlagala zaslišanja prič). S svojimi s tem povezanimi navedbami je utemeljevala razlog za odpoved (neuspešno opravljeno poskusno delo), kar bi sicer po materialnem pravu lahko bil eden od razlogov (okoliščin) za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, vendar le v okviru (pravočasno) podanih navedb pravdnih strank. Poleg tega bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati še druge okoliščine in interese, kot določa prvi odstavek 118. člena ZDR-1, če bi bile (pravočasno) zatrjevane.

    Sodišče prve stopnje je tožbo (delno) neutemeljeno zavrglo, saj predhodno od tožnice ni zahtevalo poprave oziroma dopolnitve (tudi med postopkom tožnice na nespecificiranost zahtevka ni opozorilo niti ni tega storila nasprotna stranka).
  • 183.
    VSL Sodba X Kp 14471/2016
    25.1.2024
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL00074419
    ZKP člen 105, 105/2, 370, 370/1-1, 370/1-3, 371, 371/1, 371/2, 377, 377/3, 385. KZ-1 člen 74, 75, 240, 240/1, 240/2, 245, 245/1, 245/2, 245/3.
    izrek sodbe - obvezne sestavine sodbe - odločba o odvzemu premoženjske koristi - protipravna premoženjska korist - odvzem premoženjske koristi - odločba o premoženjskopravnem zahtevku - premoženjskopravni zahtevek - napotitev oškodovanca na pravdo - sodna poravnava
    Vse sestavine, ki so predpisane za sodbo je imela prvotna, že pravnomočna sodba. Obsojeni je bil s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 9. 10. 2020 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 27. 1. 2022 in sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 26. 1. 2023 spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja po prvem in drugem odstavku 240. člena KZ-1, za katerega mu je bila določena zaporna kazen enega leta in šestih mesecev in kaznivega dejanja po prvem, drugem in tretjem odstavku 245. člena KZ-1, za katerega mu je bila določena zaporna kazen osmih mesecev in stranska denarna kazen 200 dnevnih zneskov denarne kazni kar znaša 8.000,00 EUR. Na podlagi drugega in tretjega odstavka 53. člena KZ-1 je bila obsojenemu izrečena enotna zaporna kazen dveh let in stranska denarna kazen 200 dnevnih zneskov, to je 8.000,00 EUR. Sodba je v odločbah o obsojenčevi krivdi in kazenski sankciji postala pravnomočna. Vrhovno sodišče je v ponovno sojenje vrnilo zgolj odločanje o premoženjskopravnemu zahtevku oškodovanke.
  • 184.
    VSL Sodba in sklep I Cpg 550/2023
    25.1.2024
    GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00073007
    OZ člen 104, 301, 626. Posebne gradbene uzance 2020 (2020) člen 70.
    podizvajalska pogodba - podizvajalec - plačilo podizvajalcu - fiksna pogodba - trajanje pogodbe - potek časa - končni obračun
    Določenost roka v pogodbi ne pomeni vedno, da je pogodba ob poteku časa avtomatsko razvezana. Upoštevaje naravo pogodbene obveznosti zato pogodbenega določila o natančnem času, ko je treba opraviti izpolnitev, ne gre razumeti dobesedno. Pomen časa v taki pogodbi je sodišče prve stopnje upoštevalo pravilno, saj je izvršitev gradbenih del odvisna tudi od izpolnjevanja naročnikovih - torej obveznosti tožene stranke. Zaradi njene upniške zamude (z izpolnitvijo nasprotnih obveznosti - kar pritožbeno ni izpodbito) namreč tožeča stranka ni bila v zamudi in zato njena obveznost ni prenehala.
  • 185.
    VSC Sklep II Kp 11622/2014
    25.1.2024
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSC00076268
    ZKP člen 388/2, 388.
    odločanje o pritožbi - pravnomočnost sodbe
    V skladu z drugim odstavkom 358. člena ZKP sodišeč druge stopnje o vseh pritožbah zoper isto sodbo odloči z eno odločbo. Če sodiše druge stopnje iz kakršnegakoli razloga ni odloalo z eno odločbo o vseh pritožbah zoper isto sodbo, ne more naknadno odločiti o pritožbi, o kateri ni odločilo, saj ne more izdati dopolnilne sodbe, niti ne more spremeniti pravnomočne sodbe. Takšno opustitev je mogoče odpraviti le z zahtevo za varstvo zakonitosti.
  • 186.
    VDSS Sodba Pdp 532/2023
    25.1.2024
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDS00074018
    ZDR-1 člen 202. OZ člen 356, 356/1. URS člen 23.
    plačilo za nadurno delo - rok za zastaranje - pravnomočna odločitev v kolektivnem delovnem sporu - vmesna sodba - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev)
    Pritožba napačno vztraja pri stališču, da predstavlja odločitev v kolektivnem delovnem sporu judikatno terjatev oziroma odločitev po temelju, ki se mora obravnavati enako kot odločitev na podlagi vmesne sodbe. S sodbo v kolektivnem delovnem sporu ni bila ugotovljena tožnikova terjatev, zato ne gre za judikatno terjatev iz prvega odstavka 356. člena OZ in zanjo ne velja 10 letni, ampak 5 letni zastaralni rok iz 202. člena ZDR-1.

    Odločitev v kolektivnem delovnem sporu ne predstavlja vmesne sodbe, zato se tožnik neutemeljeno sklicuje na stališča glede učinka vmesne sodbe in ugovorov, ki se lahko uveljavljajo po njeni pravnomočnosti. Odločitev v kolektivnem delovnem sporu sicer lahko kaže nekatere učinke vmesne sodbe (npr. reševanje vprašanja temelja, ekonomičnost postopka), vendar zaradi različne pravne narave in vsebine kolektivnih delovnih sporov njihovih učinkov in posledic odločitve ni mogoče enačiti z vmesno sodbo. Čeprav se v kolektivnem delovnem sporu ugotovi, da se mora presežne ure konec referenčnega obdobja šteti za nadure in jih ustrezno plačati, to ne pomeni, da so vsi delavci avtomatično upravičeni do plačila nadur, ampak je treba ugotoviti, ali je posamezni delavec konec referenčnega obdobja imel nadure in koliko. Na ta način lahko posamezni delavci uveljavljajo dejansko prikrajšanje v individualnih delovnih sporih. Odločitev v kolektivnem delovnem sporu pomeni le, da se delodajalec ne more več sklicevati, da presežne ure konec referenčnega obdobja ne predstavljajo nadur.
  • 187.
    VDSS Sodba Psp 216/2023
    25.1.2024
    ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VDS00073521
    ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-20, 48, 48/1, 48/1-2, 58, 59. ZPSV člen 4, 11, 11-2. ZDavP-2 člen 3, 3/3, 3/3-2. URS člen 51.
    plačilo prispevkov - stalno prebivališče v Republiki Sloveniji
    Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil tožnik v relevantnem obdobju vključen v zavarovanje po 20. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ in je bil torej sam dolžan plačati prispevke.
  • 188.
    VSC Sklep I Cp 455/2023
    25.1.2024
    OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
    VSC00073898
    ZIZ člen 272, 273.
    začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - potrošniški kredit - švicarski franki (CHF)
    Začasno odredbo ureditvene vsebine je v obravnavani zadevi, upoštevaje zlasti tudi vsebino sodbe SEU v zadevi C-287/22, mogoče izdati tudi ob izpolnjenosti pogoja iz tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ.
  • 189.
    VDSS Sodba Pdp 571/2023
    25.1.2024
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
    VDS00073973
    ZObr člen 97e. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 2, 2-1, 3, 3-1.
    razlika v plači - stalna pripravljenost - vojaška oseba - delovni čas - uporaba direktive - ustrezna trditvena podlaga - varovanje državne meje - usposabljanje - dokazno breme
    Sodišče je po izvedenem dokaznem postopku pravilno ugotovilo, da se tudi logisti, ki nudijo podporo vojaškim vajam in usposabljanju, s tem urijo, ugotovilo pa je tudi, da bi se s sistemom rotacij lahko podiral proces in s tem cilji vadbe oziroma usposabljanja, kar so izpovedale tudi vse zaslišane priče. Temeljni razlog za zavrnitev zahtevka je v tem, da izvajanje vojaških vaj in usposabljanj skupaj z logistično podporo zahteva vzpostavitev oziroma posnemanje takšnih pogojev, ki bi veljali v izrednih ali vojnih razmerah, zato so tovrstne dejavnosti izključene iz področja Direktive 2003/88/ES.

    Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je varovanje državne meje, ki ga je v spornem obdobju opravljal tožnik, kontinuirana naloga v vojski, ki jo je mogoče izvesti tudi z rotacijo, in pravilno zaključilo, da gre za aktivnosti, ki niso izključene iz določb Direktive 2003/88/ES.
  • 190.
    VSC Sklep I Cp 28/2024
    25.1.2024
    IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSC00073398
    ZIZ člen 272, 273.
    začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba
    Razlikovanje v strogosti presoje pogojev kot razlikovanje ureditvene z zavarovalno začasno odredbo se v konkretnem primeru izkaže za pravno nebistveno zaradi neizpolnjevanja predpostavke iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, v zvezi s katero sta se tožnika sklicevala na nastanek težko nadomestljive škode. Omenjeno okoliščino bi bila namreč za uspešen predlog dolžna izkazati, ne glede na to, ali sta zasledovala izdajo ureditvene (zaradi nujnosti, ker bi kasnejše sodno varstvo zaradi nastanka težko nadomestljive škode sicer ostalo brezpredmetno) ali zavarovalne začasne odredbe (izdane zaradi zagotovitve možnosti uveljavitve terjatve), v okviru katere se opravi klasična presoja nadaljnjih predpostavk iz drugega odstavka 272. člena ZIZ.
  • 191.
    VSL Sklep Cst 17/2024
    25.1.2024
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00078015
    ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/4.
    postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano
    Odpust obveznosti ni dovoljen, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu in če do poteka preizkusnega obdobja ta obsodba še ni bila izbrisana iz kazenske evidence (1. točka drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP). Dolžnik v svoji pritožbi ni navedel, da bi bilo kaznivo dejanje že izbrisano iz kazenske evidence, tako da niso podani zakonski pogoji za odpust obveznosti.
  • 192.
    VSC Sodba II Kp 56601/2021
    25.1.2024
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSC00075541
    KZ-1 člen 73, 73/1, 176, 176/3.
    odvzem predmetov - mobilni telefoni - otroška pornografija - fakultativni odvzem predmetov - nujnost in sorazmernost ukrepa
    Odvzem mobilnega telefona, na katerem je obtoženec posedoval otroško pornografijo, je (lahko) nujen in sorazmeren fakultativni varnostni ukrep, ki ima preventivni učinek.
  • 193.
    VSL Sklep Cst 12/2024
    25.1.2024
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00075125
    ZFPPIPP člen 400, 400/8.
    postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - preizkusna doba - skrajšanje preizkusne dobe - višina obveznosti - osebne okoliščine
    Res je sicer sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu navedlo, da po izdaji sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti na strani stečajnega dolžnika niso nastopile spremenjene okoliščine, ki bi same po sebi opravičevale skrajšanje preizkusne dobe, vendar pa je preizkusna doba, ki jo je določilo na podlagi prej veljavnega ZFPPIPP, po oceni višjega sodišča predolga. Sodišče prve stopnje je dolžniku namreč določilo skoraj najdaljšo preizkusno dobo, pri čemer je dalo prevelik poudarek zgolj višini obveznosti, hkrati pa premajhno težo osebnim okoliščinam na strani dolžnika. Ne gre spregledati, da ima dolžnik hude duševne stiske in se aktivno zdravi pri psihiatru. Kljub temu, da mu je bil svetoval bolniški stalež, le-tega ni izkoristil, pač pa je še vedno zaposlen (in prejema minimalno plačo), predvsem zaradi preživninskih obveznosti do dveh otrok.
  • 194.
    VSM Sklep PRp 262/2023
    25.1.2024
    PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSM00072996
    ZDavP-2 člen 37,37/3, 397, 397/1, 397/1-14a. ZP-1 člen 155,155/1. ZPlaSSIED člen 99,99/1.
    odgovornost pravne osebe za prekršek - transakcijski račun - zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa
    Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje v konkretnem primeru v okviru odločanja o odgovornosti ni vsebinsko presodilo navedbe iz zahteve za sodno varstvo, da je bil transakcijski račun podjetja enostransko zaprt s strani banke. Prekrškovni organ v plačilnem nalogu te okoliščine ni navedel. Tudi sodišče prve stopnje zavestno in voljno sestavino direktnega naklepa v šesti točki obrazložitve izpodbijane sodbe navezuje zgolj na okoliščine, da odgovorna oseba ni ponovno odprla transakcijskega računa po zaprtju dne 20. 10. 2022; ne opredeli pa se do vsebine teh sestavin ob upoštevanju v ZSV zatrjevanega dejstva, da ni bila odgovorna oseba pravne osebe tista, ki je TRR zaprla. Logična predpostavka odgovornosti za prekršek je dejstvo, da je posameznik objektivno zmožen zadostiti zavezujoči (zapovedni ali prepovedni) normi, katere kršitev je določena kot prekršek.
  • 195.
    VSL Sklep I Cp 1412/2023
    25.1.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00074928
    ZPP člen 424.
    motenje posesti - postopek v pravdi zaradi motenja posesti - trditveno in dokazno breme - neodziv vabilu za narok - prepričljiva dokazna ocena - ugotovitveni tožbeni zahtevek
    Stranke postopka se niso dolžne odzvati na vabilo sodišča na zaslišanje in jih v zaslišanje ni mogoče prisiliti. Sklepanje tožnikov, zakaj prva toženka na zaslišanje ni prišla, pa predstavlja zgolj ugibanje tožnikov. Ob tem pritožbeno sodišče dodaja, da je bilo na tožnikih dokazno breme glede zatrjevanega motilnega ravnanja.
  • 196.
    VSL Sodba II Cp 1627/2023
    25.1.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00074929
    ZPP člen 337, 339, 339/1, 339/2, 443, 443/1, 458, 458/1.
    pogodba o opravljanju upravniških storitev - posli rednega upravljanja - pogodba o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - nedovoljeno navajanje novih dejstev v pritožbi
    Navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbi, skladno z določbo 337. člena ZPP, ni dopustno, razen v primeru izpolnjenosti zakonskih pogojev. V sporih majhne vrednosti pa bi morala toženka navesti vsa dejstva in predlagati dokaze v odgovoru na tožbo oz. v odgovoru na njeno dopolnitev. Toženka v pritožbi ne navaja in ne specificira, katere materialne ali procesne absolutne bistvene kršitve uveljavlja v pritožbenem postopku. Izpodbija predvsem ugotovljeno dejansko stanje sodišča prve stopnje, kar pa ni dopusten pritožbeni razlog, zato se pritožbeno sodišče do teh navedb niti ne opredeljuje.
  • 197.
    VSL Sodba I Cpg 208/2023
    25.1.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00074418
    ZPP člen 22, 22/1. ZIZ člen 62, 62/2. OZ člen 54, 54/3, 587, 587/1, 614.
    sporazum o krajevni pristojnosti - uveljavljanje dogovora o krajevni pristojnosti v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine - najemna pogodba - ustni dogovor o bistvenih sestavinah pogodbe - dogovorjena oblika pogodbe - najemna pogodba za določen čas - prenehanje najemne pogodbe - podaljšanje najemnega razmerja
    Posebna oblika se za veljavno sklenitev najemne pogodbe ne zahteva. Kljub temu, da je med strankama obstajal dogovor o pisni obliki najemne pogodbe, nobena od strank ni zatrjevala, da bi bila pisna oblika dogovorjena kot pogoj za veljavno sklenitev, slednje pa ne izhaja niti iz poteka sklepanja najemne pogodbe, saj je tožeča stranka toženi stranki izročila predmet najema še preden je le-ta podpisala najemno pogodbo. Stranki sta tako veljavno sklenili najemno pogodbo že s samim soglasjem o bistvenih sestavinah, hkrati pa nase prevzeli obveznost, da dasta pogodbi dogovorjeno obliko.

    Tožena stranka bi morala, če je imela ob koncu obdobja najema voljo po prenehanju najemnega razmerja, vrniti predmet najema, oziroma bi morala svojo voljo po prenehanju jasno sporočiti. Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, vse do 7. 6. 2021 tožena stranka tožeči stranki na elektronska sporočila ni odgovarjala. Ker hkrati tudi tožeča stranka ni zahtevala vračila priklopnega vozila, je iz takšnega ravnanja razvidna volja obeh pravdnih strank do podaljšanja najemnega razmerja.
  • 198.
    VSL Sklep I Cpg 52/2023
    25.1.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00073000
    ZPP člen 4, 339, 339/2, 339/2-10, 488.
    izdaja sodbe brez glavne obravnave - nesporno dejansko stanje
    Za dopustnost izdaje sodbe brez glavne obravnave po 488. členu ZPP v primeru nespornega dejanskega stanja je v vseh situacijah ključno, da je doseženo zavedanje (poenotenost) procesnih udeležencev, tj. sodišča in strank (ki je pri njiju lahko bodisi dejansko ali pa zgolj samo dolžno: morali bi se bili tega zavedati in je zato treba šteti, da sta o tem poenoteni), da je ta nespornost resnično podana.
  • 199.
    VSL Sklep I Ip 33/2024
    25.1.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSL00073720
    ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/1, 12a, 12a/1, 12a/3. ZUPJS člen 18, 19. ZSVarPre člen 27, 27/2. ZPP člen 7, 212. SPZ člen 150, 150/1. ZIZ člen 15.
    predlog stranke za taksno oprostitev - materialni položaj - primerno stanovanje - trditveno in dokazno breme - nezmožnost razpolaganja - nepremičnine z vknjiženo hipoteko
    Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 18. člena ZUPJS, ki določa, da se v premoženje ne šteje stanovanje ali stanovanjska hiša, v kateri oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče in to do vrednosti primernega stanovanja, ki pa je določena v drugem odstavku 27. člena ZSVarPre. Kot primerno se po tej določbi šteje stanovanje, katera vrednost ne presega ali dosega višino 120.000,00 EUR

    Zmotno je pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje samo ugotavljati višino dolgov na podlagi vpisa hipotek v zemljiški knjigi. Upoštevati je namreč tretji odstavek 12.a člena ZST-1, ki trditveno in dokazno breme v zvezi s tem nalaga predlagateljici. 12.a člen ZST-1 namreč določa, da se ne glede na določbe prejšnjih dveh odstavkov tega člena pri ugotavljanju materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov premoženje, s katerim stranka in njeni družinski člani dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva, vendar pa določa, da mora stranka ali druge osebe izkazati upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih stranka ali njeni družinski člani niso zakrivili po lastni volji. Trditveno in dokazno breme tako glede višine dolgov, ki izhaja iz hipotek in izkaz upravičenih razlogov je torej na stranki, ne pa na sodišču.

    Sodna praksa zastopa enotno stališče, da v primeru, če niso izkazane posebne okoliščine, vknjižene hipoteke na nepremičnini ni mogoče šteti kot tiste okoliščine, ki bi nepremičnino izključevale iz obsega ugotavljanja premoženjskega stanja prosilca. Vknjižena hipoteka kot izključitvena okoliščina ni določena tudi ne v 27. členu ZSVarPre.
  • 200.
    VSL Sklep I Cp 1395/2023
    25.1.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00075907
    ZPP člen 13, 206, 206/1-1.
    prekinitev postopka - predhodno vprašanje - uporabnina - plačilo uporabnine - skupno premoženje
    Glede pravnega razmerja (skupnega premoženja pravdnih strank) od katerega je odvisna odločitev v tej zadevi (13. člen ZPP), že teče postopek, zadeva je že v fazi reševanja pritožbe, zato bi bilo neekonomično o tem še enkrat razpravljati v tem postopku.
  • <<
  • <
  • 10
  • od 20
  • >
  • >>