ZOR člen 379, 379/1, 379/2, 379, 379/1, 379/2. ZIZ člen 17, 40, 17, 40.
izvršilni naslov - zastaranje terjatve
Preživninska terjatev je občasna terjatev, ki v skladu z 2. odst. 379. člena ZOR zastara v treh letih od zapadlosti vsake posamezne terjatve, pa čeprav temelji na sodni odločbi. V predmetnem izvršilnem postopku namreč navedena kazenska sodba ni izvršilni naslov. Izvršbo pa sodišče prve stopnje dovoli na podlagi izvršilnega naslova, opredeljenega v predlogu za izvršbo.
ZZZDR člen 123, 129, 129a, 131, 123, 129, 129a, 131.
preživnina
Ob obširnih razlogih v sodbi sodišča prve stopnje pa je pritožbeno sodišče zaključilo, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in ocenilo vse pravno relevantne dokaze, nekoliko nepravilno pa uporabilo materialno pravo, določbo II. odst. 123. čl. ZZZDR in določilo nekoliko previsoko preživnino glede na toženčeve dohodke. Premalo je upoštevalo, da je tožnica polnoletna in da je dolžnost preživljanja polnoletnih otrok nekoliko drugačna kot pa mladoletnih. Starši so sicer dolžni preživljati tudi polnoletne otroke, če se redno šolajo, vendar samo v skladu s svojimi možnostmi. Ker toženčevi dohodki, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje niso tako zelo visoki, tudi njegov standard ni in ker zasluži še z dodatnim delom, je prav, da si tudi tožnica še dodatno pomaga z delom in nekaj tudi sama zasluži. Po presoji pritožbenega sodišča je primerna preživnina, ki jo toženec lahko plačuje, ob upoštevanju vseh ugotovljenih okoliščin 17.000,00 SIT in ne 25.000,00 SIT. Tožnica, ki je polnoletna bo morala tudi sama z delom nekaj prispevati, saj ne bi bilo prav, da bi bilo na tožencu vse breme preživljanja.
ZDR člen 52, 54, 52, 54. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 15, 15.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - sprememba delodajalca
Tožnica je bila pri delodajalcu prenosniku v delovnem razmerju za določen čas, zaradi česar je po prevzemu delavcev pri delodajalcu prevzemniku zakonito ostala v delovnem razmerju za določen čas do izteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi z delodajalcem prenosnikom.
Zakonitost razloga za sklenitev delovnega razmerja za določen čas je potrebno presojati na podlagi razlogov, ki so navedeni v pogodbi o zaposlitvi za določen čas. Kljub temu, da med zakonsko določenimi razlogi za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni naveden razlog izrabe pripadajočega dopusta, ki je vsebovan v tožničini pogodbi o zaposlitvi, pogodbe o zaposlitvi samo na tej osnovi ni mogoče šteti za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Ta pogodba o zaposlitvi je bila sklenjena zato, ker tožnica v času veljavnosti prejšnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni izrabila letnega dopusta, za čas izrabe letnega dopusta. Takšna pogodba o zaposlitvi za določen čas je zakonita.
Neuspešen ali neizveden rubež, o katerem je govora v 4. odst. Tar.št. 1 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Ur.l.RS št. 18/2003) predpostavlja situacijo, ko se izvršitelj nahaja na licu mesta z namenom, da prične z opravo izvršilnega dejanja oz. tega že prične opravljati.
Stališča sodne prakse o tem, kaj je nadzorstvo in varstvo psa so strnjena v ugotovitvi, da mora biti nadzorstvo in varstvo prilagojeno vsaki situaciji, ki jo je tisti, ki psa redi, mogel in moral predvideti.
ZPP člen 208, 208/1, 208, 208/1. ZFPPod člen 27, 27.
nadaljevanje izvršilnega postopka - odgovornost družbenikov za dolgove družbe
O tem, da se postopek, ki je bil prvotno voden zoper izbrisano družbo V. d.o.o., nadaljuje zoper dolžnico C.S., je bilo sicer že pravnomočno odločeno s sklepom Okrajnega sodišča v P. z dne 09.08.2001. Zato sedaj ni mogoče upoštevati tistih navedb dolžnice, ki se nanašajo na to, da sama ni prevzela obveznosti izbrisane družbe.
Po 39. točki 1. odst. 14. člena ZJC pomenijo prometno opremo, sredstva in naprave za označevanje roba vozišča in za vodenje prometa smerniki, snežni koli, ogledala, zapornice, markerji, stožci, varovalne in varnostne ograje ipd., vendar pa omenjene zapornice niso tiste zapornice, ki bi označevale nivojsko križanje ceste z železniško progo, ampak zapornice, ki označujejo rob vozišča in ki se uporabljajo pri vodenju prometa. Zapornice in polzapornice so del železniške infrastrukture in gre pri njih za progovno signalizacijo in ne za cestnoprometno signalizacijo. To pomeni, da vzdrževanje takih zapornic in polzapornic, ki zavarujejo nivojski prehod ceste preko železnice, financira železniška organizacija, v konkretnem primeru tožnik sam, ne pa tožena strank kot upravljalec občinske ceste.
ZPP člen 151, 155, 151, 155. Odvetniška tarifa člen 5, 10, 5, 10.
upravičeni stroški odvetnika - uporaba tujega jezika in pravnega specialističnega znanja - povišanje odvetniške tarife
Utemeljene so pritožbene navedbe, da v obravnavanem primeru ni razloga za 100% povišanje odvetniške tarife pri odmeri sodnih stroškov zaradi uporabe tujega jezika in pravnega specialističnega znanja v skladu s 5. členom Odvetniške tarife. Po presoji pritožbenega sodišča uporaba tujega jezika zgolj zaradi sporazumevanja med stranko in njenim pooblaščencem takega povišanja ne utemeljuje. Odvetniška tarifa namreč izrecno izključuje pravico do povračila stroškov tuji fizični ali pravni osebi po tuji tarifi, če je med njo in odvetnikom dogovor o uporabi te tuje tarife (3. odstavek 10. člena Odvetniške tarife). Situacija je po prepričanju pritožbenega sodišča primerljiva zato, ker ne bi bilo prav, da je razlikovanje v obsegu dolgovanih stroškov odvisno od vprašanja, ali je v postopku udeležena kot stranka tujec. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da v obravnavanem primeru povišanje tarife ni utemeljeno niti iz razloga uporabe pravnega specialističnega znanja. Tožeča stranka namreč ne zatrjuje niti da bi jo zastopal odvetnik - specialist, niti da pogoje za priznanje tega statusa smiselno izpolnjuje pooblaščeni delavec njenega patentnega zastopnika (primerjaj 33. člen Zakona o odvetništvu).
Ker je RS članica EU od 1.5.2004, se od tedaj dalje štejejo za tujino vse tiste države, ki niso v EU. Zakonsko domnevo o nevarnosti za uveljavitev terjatve je bilo zato že po 1.5.2004 treba razlagati tako, kot je zdaj izrecno določeno v noveliranem 4. odst. 270. člena ZIZ.
Sodišče prve stopnje bo moralo ugotoviti, če je šlo za dogovor o skupni gradnji, kdo so bili njegovi udeleženci, razjasniti tudi vlogo toženke, razjasniti vsebino dogovora, v kolikšnem obsegu je bil dogovor realiziran in kaj je bilo dogovorjeno glede nadaljnjih vlaganj.
Ko sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da popravljeni dedni deleži temeljijo na 2. odstavku 26. člena ZD, ima prav, vendar s tem posredno potrjuje, da ne gre za pisno napako, temveč za zmotno uporabo prej navedenega določila ZD, torej predstavlja zmotno uporabo materialnega prava, kar pa ni mogoče odpraviti z izdajo popravnega sklepa, temveč le v pritožbenem postopku.
predlog za odlog plačila sodnih taks - zahteva za izločitev sodnika
Predlog, da se v primeru razveljavitve izpodbijane sodbe zadeva vrne sodišču prve stopnje v obravnavanje pred drugim sodnikom nima narave zahteve za izločitev sodnika v smislu določb tretjega poglavja ZPP.
Iz navedenega potrdila jasno izhaja, da je dolžnik zdravstveno zavarovan kot družinski član preko zavarovanca B. G., ki je zaposlena na Osnovni šoli Š.. To pa jasno pomeni, da dolžnik pri svoji ženi ni zaposlen, ampak je le preko nje zdravstveno zavarovan kot družinski član. Dolžnikov ugovor, ki se nanaša na izvršilno sredstvo rubeža plače, ki mu jo izplačuje delodajalec B. G., je zato v celoti utemeljen.