Dolžnik je sicer zatrjeval tudi taka dejstva, ki bi lahko imela za posledico zavrnitev zahtevka, za zatrjevana dejstva pa dejansko ni predlagal prav nobenih dokazov. Zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je njegov ugovor potrebno šteti za neobrazložen in s tem tudi neutemeljen.
ZPP člen 208, 208/1, 208, 208/1. ZFPPod člen 27, 27.
nadaljevanje izvršilnega postopka - odgovornost družbenikov za dolgove družbe
O tem, da se postopek, ki je bil prvotno voden zoper izbrisano družbo V. d.o.o., nadaljuje zoper dolžnico C.S., je bilo sicer že pravnomočno odločeno s sklepom Okrajnega sodišča v P. z dne 09.08.2001. Zato sedaj ni mogoče upoštevati tistih navedb dolžnice, ki se nanašajo na to, da sama ni prevzela obveznosti izbrisane družbe.
Neuspešen ali neizveden rubež, o katerem je govora v 4. odst. Tar.št. 1 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Ur.l.RS št. 18/2003) predpostavlja situacijo, ko se izvršitelj nahaja na licu mesta z namenom, da prične z opravo izvršilnega dejanja oz. tega že prične opravljati.
ZZZDR člen 123, 129, 129a, 131, 123, 129, 129a, 131.
preživnina
Ob obširnih razlogih v sodbi sodišča prve stopnje pa je pritožbeno sodišče zaključilo, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in ocenilo vse pravno relevantne dokaze, nekoliko nepravilno pa uporabilo materialno pravo, določbo II. odst. 123. čl. ZZZDR in določilo nekoliko previsoko preživnino glede na toženčeve dohodke. Premalo je upoštevalo, da je tožnica polnoletna in da je dolžnost preživljanja polnoletnih otrok nekoliko drugačna kot pa mladoletnih. Starši so sicer dolžni preživljati tudi polnoletne otroke, če se redno šolajo, vendar samo v skladu s svojimi možnostmi. Ker toženčevi dohodki, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje niso tako zelo visoki, tudi njegov standard ni in ker zasluži še z dodatnim delom, je prav, da si tudi tožnica še dodatno pomaga z delom in nekaj tudi sama zasluži. Po presoji pritožbenega sodišča je primerna preživnina, ki jo toženec lahko plačuje, ob upoštevanju vseh ugotovljenih okoliščin 17.000,00 SIT in ne 25.000,00 SIT. Tožnica, ki je polnoletna bo morala tudi sama z delom nekaj prispevati, saj ne bi bilo prav, da bi bilo na tožencu vse breme preživljanja.
ZPP člen 151, 155, 151, 155. Odvetniška tarifa člen 5, 10, 5, 10.
upravičeni stroški odvetnika - uporaba tujega jezika in pravnega specialističnega znanja - povišanje odvetniške tarife
Utemeljene so pritožbene navedbe, da v obravnavanem primeru ni razloga za 100% povišanje odvetniške tarife pri odmeri sodnih stroškov zaradi uporabe tujega jezika in pravnega specialističnega znanja v skladu s 5. členom Odvetniške tarife. Po presoji pritožbenega sodišča uporaba tujega jezika zgolj zaradi sporazumevanja med stranko in njenim pooblaščencem takega povišanja ne utemeljuje. Odvetniška tarifa namreč izrecno izključuje pravico do povračila stroškov tuji fizični ali pravni osebi po tuji tarifi, če je med njo in odvetnikom dogovor o uporabi te tuje tarife (3. odstavek 10. člena Odvetniške tarife). Situacija je po prepričanju pritožbenega sodišča primerljiva zato, ker ne bi bilo prav, da je razlikovanje v obsegu dolgovanih stroškov odvisno od vprašanja, ali je v postopku udeležena kot stranka tujec. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da v obravnavanem primeru povišanje tarife ni utemeljeno niti iz razloga uporabe pravnega specialističnega znanja. Tožeča stranka namreč ne zatrjuje niti da bi jo zastopal odvetnik - specialist, niti da pogoje za priznanje tega statusa smiselno izpolnjuje pooblaščeni delavec njenega patentnega zastopnika (primerjaj 33. člen Zakona o odvetništvu).
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3, 270, 270/1, 270/2, 270/3.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - nevarnost za bodočo izvršbo - neznatna škoda
Prav ima sodišče prve stopnje, da tožeča stranka ni izkazala obstoja drugega pogoja za izdajo začasne odredbe, in sicer nevarnosti, o kateri je govora v 2. odst. 270. čl. ZIZ. Takšnega ravnanja tudi ne predstavlja okoliščina, da tožena stranka nima v proračunskih postavkah zagotovljenih sredstev do takšne višine kot to zahteva tožeča stranka in prav tako ne dejstvo, da ima tožena stranka v proračunu izkazano izgubo. Zatrjevano odtujevanje zemljišč s strani tožene stranke ne pomeni nevarnosti za poplačilo terjatve tožeče stranke, saj slednja ne trdi, da jih občina odtujuje brezplačno.
Ko sodišče določa preživnino, ki jo je dolžan plačevati tisti od staršev, pri katerem otrok ne živi, za pokritje otrokovih potreb ne morejo biti pomembni stroški, ki jih ima drugi od staršev zaradi vzdrževanja stikov z otrokom. Ti stroški, ki mu nastajajo, da vzdržuje stike z otrokom, se ne morejo kompenzirati s preživninsko obveznostjo do otroka.
vknjižba zastavne pravice - zastavna pogodba - zemljiškoknjižno stanje - zastaranje - splošni zastaralni rok
Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, tega pa tožeča stranka niti v pritožbi ne prereka, da je pri nepremičnini vl.št. 1895/k.o. V. vknjižena zastavna pravica po zastavni pogodbi z dne 23.3.1993 za znesek 6.500.000,00 SIT v korist tožeče stranke. To pa res pomeni, da tožeča stranka po sedanjem stanju nima pravnega interesa za vložitev take tožbe. Do drugačnega zaključka tudi ne more pripeljati navedba tožeče stranke, češ da je bila na pobudo tožencev zoper sklep o vknjižbi te zastavne pravice za ta znesek vložena zahteva za varstvo zakonitosti in da bo ostala tožeča stranka v primeru, če zahteva za varstvo zakonitosti uspe, brez pravnega varstva. Če bi se to res zgodilo, bi lahko tožeča stranka na podlagi tako spremenjenega, torej drugega dejanskega stanja vložila novo tožbo s takim zahtevkom in tedaj bi imela pravni interes za tako tožbo. Dokler pa je stanje v zemljiški knjigi tako, kakršno je ugotovilo sodišče prve stopnje, pa pravnega interesa za tako tožbo tožeča stranka res nima. Brezpredmeten je tudi ugovor tožeče stranke.
Upnik je upravičen, da se mu v okviru stroškov plačane takse vrnejo in to v višini, kot so mu ti izdatki dejansko nastali. To pa velja le v primeru, kadar je upniku obračunana in odmerjena pravilna taksa. Glede na določilo 5. odst. 38. člena ZIZ sme sodišče dolžniku naložiti le tiste stroške, ki so potrebni za izvršbo, v ta okvir pa spadajo le pravilno odmerjeni stroški taks.
spor majhne vrednosti - gospodarski spor - določitev vrednosti spornega predmeta - različna podlaga tožbenih zahtevkov - pravni pouk - izločitev strokovnega sodelavca
Ker imajo v obravnavanem primeru zahtevki tožeče stranke, kot so opredeljeni v tožbi, različno podlago, se ugotavlja vednost spornega predmeta po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
Pravila o gradnji na tujem svetu (24., 25. in 26. čl. ZTLR) so urejala le pridobitev lastninske pravice, ne pa pravice uporabe na zemljišču v družbeni lastnini. Oddajanje stavbnih zemljišč oz. pridobitev pravice uporabe na stavbnih zemljiščih je namreč urejal Zakon o stavbnih zemljiščih.
ZOR člen 210. ZKP člen 220, 224, 498. Pravilnik o izvrševanju del in nalog pooblaščenih uradnih oseb kazenskih poboljševalnih zavodov člen 11. Pravilnik o izvrševanju pripora člen 12, 14.
zakonitost odvzema denarja - vrnitev denarja
Tožniku je bil ob sprejemu v zapor zakonito odvzet denar, ki ga je preiskovalni sodnik nato zasegel v kazenskem postopku, ki zoper tožnika še vedno teče.
Ko sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da popravljeni dedni deleži temeljijo na 2. odstavku 26. člena ZD, ima prav, vendar s tem posredno potrjuje, da ne gre za pisno napako, temveč za zmotno uporabo prej navedenega določila ZD, torej predstavlja zmotno uporabo materialnega prava, kar pa ni mogoče odpraviti z izdajo popravnega sklepa, temveč le v pritožbenem postopku.