• Najdi
  • <<
  • <
  • 11
  • od 14
  • >
  • >>
  • 201.
    VSK sklep II Cpg 80/2006
    11.5.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK02284
    ZIZ člen 38, 38/6, 38, 38/6.
    sprememba naziva dolžnika - neutemeljeno povzročeni stroški
    Glede na to, da je upnik s svojim predlogom, da se postopek nadaljuje zoper dolžnika, tej družbi neutemeljeno povzročil stroške, jih je dolžan povrniti.

     
  • 202.
    VSK sodba I Cpg 189/2005
    11.5.2006
    obligacijsko pravo
    VSK02283
    ZPP člen 458, 458/1, 458, 458/1. OZ člen 122, 122.
    spor majhne vrednosti - prevozna pogodba - prenos pogodbe
    Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da je bil prevoz prenesen od prvotnega prevoznika na tožečo stranko, tako da gre po pravni naravi za prenos pogodbe po 122. in sledečih členih OZ.

     
  • 203.
    VDS sodba Pdp 285/2005
    11.5.2006
    delovno pravo
    VDS0004148
    ZDR člen 52, 54, 52, 54. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 15, 15.
    pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - sprememba delodajalca
    Tožnica je bila pri delodajalcu prenosniku v delovnem razmerju za določen čas, zaradi česar je po prevzemu delavcev pri delodajalcu prevzemniku zakonito ostala v delovnem razmerju za določen čas do izteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi z delodajalcem prenosnikom.

    Zakonitost razloga za sklenitev delovnega razmerja za določen čas je potrebno presojati na podlagi razlogov, ki so navedeni v pogodbi o zaposlitvi za določen čas. Kljub temu, da med zakonsko določenimi razlogi za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni naveden razlog izrabe pripadajočega dopusta, ki je vsebovan v tožničini pogodbi o zaposlitvi, pogodbe o zaposlitvi samo na tej osnovi ni mogoče šteti za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Ta pogodba o zaposlitvi je bila sklenjena zato, ker tožnica v času veljavnosti prejšnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni izrabila letnega dopusta, za čas izrabe letnega dopusta. Takšna pogodba o zaposlitvi za določen čas je zakonita.

     
  • 204.
    VSK sklep II Cpg 79/2006
    11.5.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK02019
    ZIZ člen 53, 53/2, 58, 61, 61/2, 53, 53/2, 58, 61, 61/2.
    obrazložen ugovor - dokazno breme upnika
    Upnik mora dokazovati obstoj razmerja, iz katerega izvira izstavljeni račun, če dolžnik to ugovarja.

     
  • 205.
    VSK sklep I Cp 1181/2005
    11.5.2006
    denacionalizacija
    VSK01968
    ZDen člen 26, 26/3, 27, 60, 26, 26/3, 27, 60.
    denacionalizacijski postopek - plačilo odškodnine za zmanjšano vrednost v naravi vrnjenih nepremičnin
    Odškodnina za zmanjšano vrednost nepremičnine je neposredno vezana na vrnitev nepremičnine v naravi. Če so izkazani pogoji za plačilo razlike iz 3. odst. 26. člena ZDen, mora upravičenec to odškodnino uveljavljati hkrati z zahtevkom za vrnitev v naravi.

     
  • 206.
    VSK sodba I Cpg 173/2005
    11.5.2006
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSK03014
    ZPP člen 212, 212.
    pomanjkanje dejanskih in pravnih navedb
    Predložitev dokaza brez navedb dejanske in pravne narave pa ne more obvezovati sodišča, da se o tem izjasnjuje.

     
  • 207.
    VSM sklep I Kp 943/2004
    11.5.2006
    kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
    VSM20298
    KZ člen 244, 244/1, 254, 254/1, 254/3, 244, 244/1, 254, 254/1, 254/3. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-9, 371/1-11, 372, 372-1, 372-4, 374, 371, 371/1, 371/1-9, 371/1-11, 372, 372-1, 372-4, 374.
    opis kaznivega dejanja - davčna zatajitev - zloraba položaja - poskus
    Skupni neposredni učinek izvšitvenih ravnanj pri kaznivem dejanju

    davčne zatajitve iz prvega odstavka 254. člena KZ RS je (bil) v

    lažno prikazanem dejanskem stanju, ki ima za posledico

    preslepitev davčnega organa, ki to stanje dojame kot resnično, ta

    pa ima za posledico storilčevo izognitev davčnim obveznostim. Če

    je storilec z izvršitvenimi ravnanji dejansko stanje lažno

    prikazal pa davčnega organa ni preslepil, je njegovo dejanje

    ostalo pri poskusu in enako je, ko se kljub preslepitvi davčnega

    organa davčni obveznosti ni izognil. V prvem primeru je poskus

    nedokončan, v drugem primeru pa je takšen poskus dokončan. To

    pomeni, da je obravnavano kaznivo dejanje lahko dokončano samo

    tedaj, ko je med storilčevimi izvršitvenimi ravnanji,

    preslepitvijo davčnega organa in storilčevo izognitvijo davčnim

    obveznostim podana vzročna zveza, medtem ko imamo v ostalih

    primerih opraviti s katero izmed navedenih oblik poskusa tega

    kaznivega dejanja.

     
  • 208.
    VSK sklep II Cp 48/2006
    11.5.2006
    IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSK01722
    ZOR člen 379, 379/1, 379/2, 379, 379/1, 379/2. ZIZ člen 17, 40, 17, 40.
    izvršilni naslov - zastaranje terjatve
    Preživninska terjatev je občasna terjatev, ki v skladu z 2. odst. 379. člena ZOR zastara v treh letih od zapadlosti vsake posamezne terjatve, pa čeprav temelji na sodni odločbi. V predmetnem izvršilnem postopku namreč navedena kazenska sodba ni izvršilni naslov. Izvršbo pa sodišče prve stopnje dovoli na podlagi izvršilnega naslova, opredeljenega v predlogu za izvršbo.

     
  • 209.
    VSC sodba Cp 641/2006
    11.5.2006
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSC01276
    ZZZDR člen 123, 129, 129a, 131, 123, 129, 129a, 131.
    preživnina
    Ob obširnih razlogih v sodbi sodišča prve stopnje pa je pritožbeno sodišče zaključilo, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in ocenilo vse pravno relevantne dokaze, nekoliko nepravilno pa uporabilo materialno pravo, določbo II. odst. 123. čl. ZZZDR in določilo nekoliko previsoko preživnino glede na toženčeve dohodke. Premalo je upoštevalo, da je tožnica polnoletna in da je dolžnost preživljanja polnoletnih otrok nekoliko drugačna kot pa mladoletnih. Starši so sicer dolžni preživljati tudi polnoletne otroke, če se redno šolajo, vendar samo v skladu s svojimi možnostmi. Ker toženčevi dohodki, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje niso tako zelo visoki, tudi njegov standard ni in ker zasluži še z dodatnim delom, je prav, da si tudi tožnica še dodatno pomaga z delom in nekaj tudi sama zasluži. Po presoji pritožbenega sodišča je primerna preživnina, ki jo toženec lahko plačuje, ob upoštevanju vseh ugotovljenih okoliščin 17.000,00 SIT in ne 25.000,00 SIT. Tožnica, ki je polnoletna bo morala tudi sama z delom nekaj prispevati, saj ne bi bilo prav, da bi bilo na tožencu vse breme preživljanja.

     
  • 210.
    VSL sklep III Cp 646/2006
    11.5.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50102
    ZIZ člen 178, 178.
    ugotovitev vrednosti nepremičnine - ponovna cenitev nepremičnine
    Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da

    mora dolžnik z izvedenskim mnenjem sodnega cenilca izkazati, da je

    prav v obdobju od prejšnje cenitve do dneva prodaje zaradi določenih

    okoliščin prišlo do bistvene spremembe v tržni vrednosti

    nepremičnine. Katere so okoliščine, ki so vplivale na spremembo tržne

    cene, je treba izkazati z obrazloženo primerjavo s prejšnjo cenitvijo

    sodnega cenilca. Zgolj dejstvo, da je nova cenitev višja od prejšnje,

    ne zadošča za ugotovitev, da je sprememba vrednosti verjetno

    izkazana. S takšno razlago določbe četrtega odstavka 187. člena ZIZ

    bi omogočili dolžniku, da lahko neomejeno izpodbija pravilnost prve

    cenitve in s tem zavlačuje izvršilni postopek. Zakonodajalec pa je

    prav z novelo četrtega odstavka 178. člena hotel takšno ravnanje

    preprečiti.

     
  • 211.
    VSC sklep Cp 651/2006
    11.5.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSC01253
    ZPP člen 258, 258/1, 258/2, 261, 261/1, 261/2, 339, 339/2, 339/2-8, 258, 258/1, 258/2, 261, 261/1, 261/2, 339, 339/2, 339/2-8.
    razveza zakonske zveze - zaslišanje strank - vabilo na narok
    Za pravilno izvedbo dokaza z zaslišanjem strank je potrebno zaslišati obe pravdni stranki, razen če so podane okoliščine iz 258. člena ZPP.

     
  • 212.
    VDS sodba Pdp 493/2005
    11.5.2006
    delovno pravo
    VDS03758
    ZDR člen 29, 29/1, 29/1-4, 31, 31/1, 29, 29/1, 29/1-4, 31, 31/1.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi - reintegracija
    Če delavec v odpovedani pogodbi o zaposlitvi nima natančno določenega kraja opravljanja dela ampak je določeno, da se delo opravlja v poslovnih enotah delodajalca (prodajalnah), ugoditev reintegracijskemu zahtevku ne pomeni, da je ustrezen zgolj tisti poziv na delo, ki delavcu omogoči nadaljevanje dela na tisti lokaciji, na kateri je delo opravljal pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Zato je ustrezen poziv , da tožnica nastopi delo v drugi prodajalni kot pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, saj je tak poziv skladen z krajem opravljanja dela, kot je opredeljen v pogodbi o zaposlitvi.

     
  • 213.
    VDS sodba Pdp 1107/2004
    11.5.2006
    delovno pravo
    VDS03608
    ZDDO člen 45, 45.
    stari ZDR - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - disciplinski ukrep - disciplinska obravnava - udeležba - hujša kršitev delovne obveznosti
    Zgolj dopis, v katerem delavec navaja, da se zaradi bolniškega

    staleža ne more udeležiti discipninske obravnave, ne zadostuje za

    preložitev obravnave. Delavec mora opravičljiv razlog za

    izostanek dokazati z zdravniškim potrdilom oz. razlog za

    odsotnost ustrezno obrazložiti, da se lahko preveri, ali je ta

    utemeljen.

    Izvršitev disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja se

    lahko pogojno odloži, če je podana pozitivna prognoza glede

    kršiteljevega nadaljnega ravnanja. Razlogi generalne prevencije

    ne morejo vplivati na to, ali se bo izvšitev ukrepa odložila ali

    ne, ampak le na to, ali se bo izrekel ukrep prenehanja delovnega

    razmerja ali ne. ZDDO v 45. členu za kršitve od 1. do 12. točke

    1. odstavka določa obvezen izrek ukrepa prenehanja delovnega

    razmerja, v čemer je vsebovana generalna prevencija. Pogojno

    odložitev ukrepa pa upravičujejo okoliščine, na podlagi katerih

    je moč zaključuiti, da delavec kršitev v bodoče ne bo ponavljal.

     
  • 214.
    VSC sklep Cp 1069/2005
    11.5.2006
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC01261
    ZOR člen 200, 200.
    odgovornost za škodo - poškodba
    Stališča sodne prakse o tem, kaj je nadzorstvo in varstvo psa so strnjena v ugotovitvi, da mora biti nadzorstvo in varstvo prilagojeno vsaki situaciji, ki jo je tisti, ki psa redi, mogel in moral predvideti.

     
  • 215.
    VDS sodba Pdp 114/2005
    11.5.2006
    delovno pravo
    VDS03542
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2, 111, 111/1, 111/1-2, 116, 116/3, 88, 88/1, 88/1-2, 111, 111/1, 111/1-2, 116, 116/3.
    redna odpoved - izredna odpoved - bolniški stalež
    Tožena stranka je tožniku odpovedala PZ iz razloga nesposobnosti.

    Ker je bil tožnik ob izteku odpovednega roka v bolniškem staležu,

    bi morala tožena stranka skladno s 3. odstavkom 116. člena ZDR z

    dnem ugotovitve tožnikove zdravstvene zmožnosti (zaključek

    bolniškega staleža) ugotoviti, da je tožniku prenehalo delovno

    razmerje, ne pa mu izredno odpovedati PZ, ker se po zaključenem

    bolniškem staležu ni vrnil na delo. Ker je s tem tožniku

    odpovedala PZ, ki je že prenehala, saj je bila že predhodno

    odpovedana iz razloga nesposobnosti, je izredna odpoved PZ

    nezakonita.

     
  • 216.
    VSK sodba I Cp 80/2005
    10.5.2006
    civilno procesno pravo
    VSK01966
    ZPP člen 212, 224, 224/3, 226, 226/1, 234, 212, 224, 224/3, 226, 226/1, 234.
    dokazno breme - dokaz z izvedencem - javna listina
    Cenitve ni mogoče enačiti z javno listino v smislu 1. odst. 224. člena ZPP, ko je v skladu s 3. odst. cit. 224. člena ZPP dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, ali da je sama listina nepravilno sestavljena, ampak gre pri cenitvi za dokazovanje z izvedencem po določilih 243. - 256. člena ZPP.

     
  • 217.
    VSL sklep I Cp 4086/2005
    10.5.2006
    DEDNO PRAVO
    VSL51245
    ZD člen 128, 128.
    dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu
    Iz določila 1. odstavka 128. člena ZD izhaja, da v primeru, ko je

    zapustnik užival pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu ne

    pride do dedovanja tistega dela njegovega premoženja, ki ustreza

    vrednosti pomoči. To premoženje torej ni predmet dedovanja in ne sodi

    v zapuščino, ampak preide v last države ali občine s trenutkom

    zapustnikove smrti.

     
  • 218.
    VSL sodba I Cp 1418/2006
    10.5.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODZ
    VSL00032658
    ODZ paragraf 1175. ZPP člen 337, 337/1.
    ugotovitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - družbena pogodba - obljuba sklenitve pogodbe - navajanje dejstev in dokazov - prekluzija - nedovoljene pritožbene novote
    Tožeča stranka ni izkazala, da bi A. R. postala lastnica spornega zemljišča na podlagi pravnega posla, ker ni dokazala obstoj nobenega pravnega posla, na podlagi katerega se lahko pridobi lastninska pravica na spornem zemljišču.

    Tožbena trditev je bila, da je bilo sporno zemljišče kupljeno za A. R. in da so J., C. in S. H., A. R. ves čas zatrjevali, da bodo sporno zemljišče preknjižili na njeno ime, ker je bilo kupljeno zanjo. Pritožbena navedba, da je šlo za družbeno pogodbo je tako novota, ki je pritožbeno sodišče ne more upoštevati, ker pritožnika nista izkazala, da tega dejstva nista mogla brez svoje krivde uveljavljati že v postopku pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP).
  • 219.
    VSK sodba in sklep I Cp 694/2004
    10.5.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSK02222
    ZOR člen 454, 455. ZKZ člen 17, 19. ZPP člen 23, 182, 182/4.
    kupoprodajna pogodba za kmetijsko zemljišče - veljavnost pogodbe - pristojnost sodišča - eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov
    Ustavno sodišče Republike Slovenije je z odločbo št. U-I 266/98 v celoti razveljavilo tretje poglavje ZKZ, ki nosi naslov Promet s kmetijskimi zemljišči, ker je, med drugim, ugotovilo, da je omejevanje možnosti prodaje in nakupa kmetijskih zemljišč poseg v lastninsko pravico oziroma v pravico do zasebne lastnine na kmetijskih zemljiščih, za katerega zakonodajalec v ustavi ni imel posebnega izrecnega pooblastila.

    Uveljavljanje eventualnega zahtevka povzroči vse materialnopravne učinke vložitve tožbe, predvsem si tožnik s tem zavaruje zastaralne in prekluzivne roke.
  • 220.
    VSK sklep II Cp 161/2006
    10.5.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01712
    ZIZ člen 55, 55.
    zavarovanje
    Iz navedenega potrdila jasno izhaja, da je dolžnik zdravstveno zavarovan kot družinski član preko zavarovanca B. G., ki je zaposlena na Osnovni šoli Š.. To pa jasno pomeni, da dolžnik pri svoji ženi ni zaposlen, ampak je le preko nje zdravstveno zavarovan kot družinski član. Dolžnikov ugovor, ki se nanaša na izvršilno sredstvo rubeža plače, ki mu jo izplačuje delodajalec B. G., je zato v celoti utemeljen.

     
  • <<
  • <
  • 11
  • od 14
  • >
  • >>