zavrženje tožbe - opozorilo pred odpovedjo - sodno varstvo - zahteva za izločitev sodnika
Glede na to, da je tožnica s tožbo izpodbijala opozorilo, podano na podlagi prvega odstavka 85. člena ZDR-1, zoper katerega nima pravice do samostojnega sodnega varstva, je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo, kot je določeno v prvem odstavku 274. člena ZPP.
S tem, ko je razpravljajoči sodnik zavrnil predlog tožnice za izdajo začasne odredbe s pravilno pravno argumentacijo, da obstoj terjatve ni verjetno izkazan (s čimer tudi ni podan glavni pogoj oziroma predpostavka za izdajo začasne odredbe), ni mogoče zaključiti, da sodnik zadeve ne bo obravnaval z vso skrbnostjo in profesionalnostjo, čeprav je iz takšne pravne argumentacije mogoče domnevati končni izid spora.
Za presojo zakonitosti sklepa o razrešitvi, ki je bil podan iz razloga po tretji alineji drugega odstavka 38. člena ZZ (neutemeljeno neizvrševanje sklepov organa zavoda), je bistveno le to, da je bilo tožniku s sklepom naloženo določeno ravnanje, ki ga neutemeljeno ni izvršil.
Po presoji sodišča prve stopnje je bilo nesprejemljivo ravnanje tožnika, ki je na ministrstvo spornega dne poslal elektronsko sporočilo s predlogom drugačne ureditve prenehanja mandatov novoimenovanih predstojnikov, kot je bilo to določeno v osnutku predloga statuta, sprejetega na seji Sveta en dan prej. Ker je bil tožnik na tej seji prisoten in je bil zato v času posredovanja spornega sporočila dobro seznanjen z razlogi proti predlagani ureditvi, je tudi po presoji pritožbenega sodišča vsaj nekorektno, da je ministrstvu samovoljno predlagal spremembo akta, h kateremu je prejšnji dan podal soglasje. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je tožnik z opisanim ravnanjem ravnal v nasprotju s sprejetim sklepom Sveta, ki je v skladu s 13. členom Statuta pristojen za sprejetje spremembe statuta, in da je zato podan razrešitveni razlog po tretji alineji drugega odstavka 38. člena ZZ.
V konkretnem primeru brez diplomskega dela študij ni bil zaključen, zato ni mogoče govoriti o neznatnem delu obveznosti. Vsaka stranka dvostranske pogodbe mora izpolniti svojo obveznost v času in kraju, ter vsebino, določeno s pogodbo. Pogodbeni stranki sta pri urejanju medsebojnih razmerij prosti (3. člen OZ). Zaradi načela pogodbene svobode strank in načela o dispozitivni naravi zakonskih določb imata pogodbeni stranki možnost, da vprašanje posledic neizpolnitve oziroma zamude pri izpolnitvi pogodbenih obveznosti uredita sporazumno, že ob sklenitvi pogodbe. Le kadar se stranki nista dogovorili drugače, nastopijo takšne posledice, kot jih določa OZ. V 3. členu pogodbe o izobraževanju pa sta se pogodbeni stranki dogovorili, da bo v primeru, če delavec po svoji krivdi ne bo opravil vseh študijskih obveznosti, ministrstvu povrnil vse stroške izobraževanja in vsa nadomestila plač za čas študijskih dopustov. Za presojo pogodbe o izobraževanju se torej uporabljajo tako ZDR kot tudi OZ, pri čemer je pogodba akt, ki zavezuje obe stranki. Temeljna obveza tožeče stranke je bila, da bo tožencu omogočila izobraževanje in plačala šolnino, toženec pa se je zavezal, da bo uspešno zaključil študij po programu in v roku določenem v pogodbi in da bo predložil potrdilo o uspešnem zaključku študija.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - odprava začasnega zavarovanja po uradni dolžnosti - izrek sklepa
Pritožnica zmotno tolmači določbo prvega odstavka člena 502.e ZKP in napačno zaključuje, da bi sodišče prve stopnje moralo v izrek izpodbijanega sklepa vključiti tudi predpisan način ravnanja sodišča po sprejemu odločitve o odpravi začasnega zavarovanja.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS00014243
ZSSloV člen 53.. ZDR-1 člen 156, 156/1.. ZObr člen 97f, 98c, 98c/1, 98c/2.. OZ člen 165, 243, 246, 299, 299/1.. URS člen 33.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki - zakonske zamudne obresti - pravica do zasebne lastnine - misija
Po dosedanji sodni praksi je delovno sodišče denarne prejemke iz delovnega razmerja delavcem prisodilo tako, da je poleg obveznosti plačila prisojenega zneska naložilo delodajalcu tudi obveznost obračuna in plačila davkov in prispevkov v zvezi s temi zneski. Pri tem je izhajalo tudi iz stališča Ustavnega sodišča RS v zadevi št. U-I-281/09 z dne 22. 11. 2011, po katerem prispevek, ki je vezan na delovno razmerje, pomeni določeno (pravno varovano) upravičenje delavca (zavarovanca), da ga bo delodajalec, ki ga je dolžan odvesti, tudi dejansko odvedel oziroma plačal. S pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS je varovano upravičenje delavca (zavarovanca), da delodajalec obveznost plačila prispevkov, ki sestavljata celoto, tudi dejansko izvede. Iz navedenega stališča Ustavnega sodišča RS sledi (pravno) varstvo delavca v zasebnem interesu, ki ima v primeru kršitve oziroma ogroženih pravic iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem tudi zahtevek za izpolnitev upravičenja do odvoda in plačila prispevkov, se pravi pravovarstveni zahtevek v individualnem delovnem sporu.
Glede na stališča, ki jih je v sodbi opr. št. VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018 zavzelo Vrhovno sodišče RS, in ob njegovem poudarku na neustreznost dosedanje sodne prakse, pritožbeno sodišče zaključuje, da v primerih, kot je obravnavani (ko tožnik zahteva izplačilo neto nominalnega zneska odškodnine iz delovnega razmerja in obračun bruto zneska odškodnine na neto vtoževano osnovo ter odvod pripadajočih davkov in prispevkov od bruto zneska odškodnine), sodišče v delovnem sporu ni pristojno za odločanje o tem, ali je tožena stranka kot delodajalec dolžna obračunati in plačati davke in prispevke, oziroma od katere osnove jih je dolžna obračunati in plačati. To pomeni, da po spremenjeni sodni praksi odločanje o davkih in prispevkih (v takšnih primerih kot se odloča v tem individualnem delovnem sporu) ni več v sodni pristojnosti.
Pravilnik o sodnih tolmačih (2010) člen 49, 49/1, 49/1-2. ZKP člen 92, 92/2, 92/2-1.
stroški kazenskega postopka - nagrada in stroški sodnega tolmača - prevod listine - tarifa
Ko je sodišče tolmački poslalo listine v prevod, ji ni naročilo, da ji nekaterih delov besedila ni treba prevajati. Pravilnik o sodnih tolmačih, ki je podlaga za izračun nagrade za tolmača, natančneje tarifni del, na katerega uporabo napotuje 47. člen Pravilnika, v 49. členu ne določa, da se odštevajo znaki za imena, priimke, številke, temveč zgolj, da ena stran obsega 1500 znakov. Tudi znake za imena, priimke in številke mora namreč tolmač vključiti v svoj prevod in paziti na njihov pravilen zapis oziroma preveriti ali se v tujem jeziku morebiti ne glasijo drugače.
ZSSloV člen 2, 53, 53/3.. ZJU člen 140.. ZObr člen 97f, 97f/2, 98c, 98c/1.. ZS člen 113a, 113a/2.. OZ člen 243, 352, 352/3.. ZDR člen 156, 184, 206.. ZDR-1 člen 202.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki - zastaranje
Začetek postopka predhodnega vprašanja pred Sodiščem EU s strani nižjih sodišč je fakultativne narave. V predmetni zadevi pritožbeno sodišče ugotavlja, da odločitev o tožbenem zahtevku ni odvisna od rešitve predhodnega vprašanja glede razlage oziroma glede veljavnosti ali razlage prava Evropskih skupnosti.
Po tretjem odstavku 352. člena OZ odškodninska terjatev za škodo, ki je nastala s prekršitvijo pogodbene obveznosti, zastara v času, določenem za zastaranje te obveznosti. Glede na 206. člen ZDR oziroma 202. člen ZDR-1, da terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let, tožnikova terjatev ni zastarala, saj se je z misije vrnil 24. 3. 2011, tožbo pa je vložil 16. 3. 2016.
Vrhovno sodišče RS je v sodbi opr. št. VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018 sprejelo stališče, ki odstopa od dosedanje sodne prakse, po katerem sodišče v delovnem sporu (kot sporu med delavcem in delodajalcem) ne odloča tudi o tem, ali je delodajalec o prisojenem prejemku delavcu iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem dolžan obračunati in plačati davke in prispevke oziroma od katerih osnov jih je dolžan obračunati in plačati (v tem obsegu gre namreč za javnopravno razmerje). Ob izplačilu prejemka je to stvar izplačevalca (delodajalca oziroma tožene stranke) oziroma pristojnih davčnih organov. Pri tem pa je dolžan upoštevati tudi naravo plačila, ki je v konkretnem primeru odškodnina za premoženjsko škodo zaradi kršitve pogodbenih obveznosti, ki izvirajo iz nezagotovljene pravice delavca do tedenskega počitka.
Ker je taksna obveznost tožene stranke za plačilo takse nastala ob vložitvi pritožbe zoper sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka, taksa pa še ni bila plačana, niti je sodišče ni napačno odmerilo v smislu 34a. člena ZST-1, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo ugovor tožeče stranke zoper plačilni nalog.
uporaba določil in razlaga spornih določil - skupen namen pogodbenikov - asignacija (nakazilo) - pobot (kompenzacija) - vzajemne obveznosti - verižni pobot - odpust obveznosti - prenehanje obveznosti - novacija
Iz naslova samega Dogovora o kompenzaciji bi bilo mogoče sklepati, da se naj bi stranke v njem dogovorile o pobotu. Sam posel so označevale tudi kot kompenzacijski posel. V samem besedilu pa so se stranke označevale kot asignat, asignant in asignatar. Te označbe so značilne za nakazilo, ki je posel povsem druge vrste. Poleg obeh strank je bila v Dogovoru o kompenzaciji udeležena še B. d. o. o., ki sicer ni stranka tega sodnega postopka. Udeležba B. d. o. o. jasno kaže na to, da pri Dogovoru o kompenzaciji ni šlo za pobot. Njegov predmet so lahko namreč le vzajemne obveznosti in je torej mogoč le med dvema strankama. Stranke pa so lahko s takšno označbo opredelile t. i. verižni pobot.
Dogovor med strankami je bil po vsebini t. i. verižni pobot, in ne asignacija. Pritožba ima sicer prav, da stranke Dogovora o kompenzaciji niso pobotale medsebojnih obveznosti. So pa odpustile obveznosti tako, da je del obveznosti zato prenehal. To pa je prav značilno za verižni pobot.
postopek osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - neodplačno razpolaganje s premoženjem - zloraba pravice do odpusta obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - nov predlog za odpust obveznosti - spremenjene okoliščine - namen odpusta obveznosti - soglasje ločitvenega upnika - soglasje vseh upnikov
Pritožbena navedba, da upniki soglašajo z odpustom obveznosti stečajnemu dolžniku, je v nasprotju s predlogom upnika Banka X. d. d. za ustavitev postopka odpusta obveznosti in za zavrnitev tega predloga. Sicer pa dolžnik v predlogu ni navedel, kateri so tisti upniki, ki soglašajo s tem, da mu sodišče obveznosti odpusti. K predlogu je sicer predložil kratko izjavo upnika A. d. o. o. z dne 4. 5. 2018, da kot glavni ločitveni upnik soglaša z odpustom obveznosti, vendar pritožbeno sodišče poudarja, da s predlaganjem konkretnih dokazov ni mogoče nadomestiti manjkajočih navedb. Poleg tega je iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev z dne 21. 4. 2015 razvidno, da je do 21. 4. 2015 v stečajnem postopku svoje terjatve prijavilo kar 9 upnikov. Zato izjava enega upnika, tudi če bi bila konkretizirana, ne bi mogla pripeljati do drugačne odločitve.
Ker je bila vloga v tujem jeziku, je sodišče prve stopnje vložnico skladno s 104. členom ZPP pozvalo, naj jo v določenem roku ustrezno popravi oziroma dopolni, tako da jo prevede v slovenski jezik, podpiše in sodišču predloži v dveh izvodih. Ker vložnica ni ravnala v skladu s sklepom o popravi oziroma dopolnitvi vloge, je sodišče prve stopnje zakonito postopalo po 5. odstavku 108. člena ZPP in vlogo zavrglo.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS00014047
ZSSloV člen 53.. ZObr člen 98c, 98c/1.. OZ člen 239, 243.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - misija - davki in prispevki
Vrhovno sodišče RS je v sodbi VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018 glede narave terjatve poudarilo, da gre v tovrstnih sporih, v katerih delavci vtožujejo plačilo za tiste dni, ko bi jim morala tožena stranka zagotoviti tedenski počitek, za premoženjski odškodninski zahtevek zaradi kršitve pogodbenih obveznosti.
Neutemeljene so pritožbene trditve, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati le osnovno plačo, brez dodatkov, tako kot se obračunava plača v času koriščenja posebnega dopusta. Gre namreč za različna pravna instituta, ki ju ni mogoče enačiti.
Vrhovno sodišče RS je v sodbi opr. št. VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018 in VIII Ips 32/2018 z dne 10. 4. 2018 sprejelo stališče, ki odstopa od dosedanje sodne prakse, da sodišče v delovnem sporu (kot sporu med delavcem in delodajalcem) ne odloča tudi o tem, ali je delodajalec ob prisojenem prejemku delavcu iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, dolžan obračunati in plačati davke in prispevke, oziroma od katerih osnov jih je dolžan obračunati in plačati (v tem obsegu gre za javnopravno razmerje).
odvoz smeti - plačilo storitev - neprerekane trditve - ugovor pobota - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - izvajanje javne gospodarske službe - neskrbno čiščenje - škoda na nepremičnini
Odločitev sodišča, ki terjatve tožene stranke ni priznalo, češ da ta ni zadostno konkretizirana glede nastale škode, še manj pa, da je ta posledica ravnanj tožeče stranke, pri čemer je celo brez ugovora nasprotne stranke pojasnjevalo, da imajo navedene poškodbe lahko več različnih vzrokov, šele izvedenec pa bi lahko z gotovostjo povedal, ali navedeno ravnanje lahko povzroči zatrjevane posledice, je glede na navedeno napačna. S kršitvijo določbe 7. člena ZPP je zato sodišče prve stopnje poseglo v toženkino pravico do izjave, kar uveljavlja tudi pritožnica.
predlog za obnovo kazenskega postopka - višina premoženjske škode - povrnitev škode - kaznivo dejanje in kazenska odgovornost - identično dejansko stanje - isti historični dogodek - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno obsodilno sodbo - vezanost na ugotovitve o obstoju kaznivega dejanja
Kazensko in pravdno sodišče obravnavata isti historični dogodek, kar pomeni, da je dejansko stanje, na katerega tožnik opira zahtevek v pravdi, identično z dejanskim stanjem, ki je bilo podlaga pravnomočne obsodilne kazenske sodbe. Škoda izvira iz istega ravnanja toženca, zaradi katerega je bil spoznan za krivega kaznivega dejanja.
V takšnem primeru je pravdno sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo izdano v kazenskem postopku, glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca.
Tožnik, ki ni vključen v obvezno zavarovanje, je dopolnil le 6 let, 4 mesece in 16 dni pokojninske dobe. Pomeni, da tudi če bi bila ugotovljena invalidnost zaradi bolezni, z dopolnjeno pokojninsko dobo ne bi mogel izpolniti pogoja gostote dobe za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja.
Ker torej tožnica ni ravnala v skladu s sklepom o popravi oziroma dopolnitvi tožbe, je sodišče prve stopnje zakonito postopalo po 5. odstavku 108. člena ZPP in tožbo zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00013164
OZ člen 190, 190/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 350, 350/1, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - bistvena kršitev določb postopka - neupravičena obogatitev - zastaranje
Tožnik morebitnih kršitev pravil postopka, ki naj bi se zgodile v drugem sodnem postopku, pred drugim prvostopenjskim sodiščem, ki ni izdalo sedaj izpodbijane delne sodbe, ne more uveljavljati v okviru predmetnega postopka. Kršitve pravil postopka je mogoče uveljavljati le znotraj sodnega postopka, v katerem so se zgodile, in ne v nadaljnjih, novih postopkih. Pritožbeno sodišče lahko preizkusi le tisto sodbo sodišča prve stopnje, ki je izpodbijana s pritožbo ter le v tistem delu, v katerem ga pritožba izpodbija. Zato tožnik s pritožbenimi navedbami v tem delu ne more uspeti.
Zgolj dejstvo, da med vodstveni delovnimi mesti, ki so izrecno določena v 71. členu Statuta tožene stranke, ni delovnega mesta izbrane kandidatke, še ne pomeni, da ta ni izpolnjevala razpisnega pogoja delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih.
Ker je izbrana kandidatka v določenem obdobju (8 let in 7 mesecev) opravljala delo vodje oddelka in za to delo prejemala vodstveni oziroma položajni dodatek, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je v tem času dejansko opravljala delo na vodstvenem delovnem mestu v zdravstvu, in da zato izpolnjuje razpisni pogoj štirih let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih v zdravstvu.
odločitev o pravdnih stroških - umik tožbe - izostanek z naroka - zakoniti zastopnik - zdravstveno stanje
Tožeča stranka ni ravnala v skladu z zakonsko zahtevo iz 115. člena ZPP, saj pri zakonitem zastopniku ne gre za takšno zdravstveno stanje, ki ga določa 115. člen ZPP, temveč za stanje, ki mu tudi sicer onemogoča vodenje poslov tožeče stranke. V takšnem primeru pa bi morala tožeča stranka poskrbeti za ustrezno zastopanje na naroku, saj sodišče ne more upoštevati odsotnosti, ki ni posledica nenadne in nepredvidljive bolezni.